1931
1932
T
Vsebina sedmega zvezka.
Stria
1.	France Podrekar: Velikonočna risba	161
2.	Dr Ivan Lah: Boljčkova botra .... ..........162
3.	Velikonočne košarice	.............167
4.	M. Jfezernik: Kako so pii Zajčevit» pripravljali piruhe	169
5.	Ferdo Juvnnec: Dečkova pomladna pesem. Skladbica za mladinski zbor	172
6.	Vinko Bitenc: Zlata velikonočna pomaranča ........174
7.	B V. Radoš: Vstajenje. Pesem . . ...................176
8.	Jelena Bilbija — Dr. P. V. Brežnik: Ded Sen. Velikonočna črtica . . . .	177
9.	Dipl. agr. A. Jnmnik: I* življenja kulturnih rastlin II. . ...	179
10.	Marija Groltjeva: Bobi Nespodobi, začarani pes. Ilustrira E.Justin	182 H. Ivan Albreht: Kamenjak. (Konec).............183
12.	Kako so ljudje nekoć jedli ...... ...	186
13.	Ferdinand Osaendowski : Življenje in prigode male opice. (Dnevnik šimpanzke „Kaske".) Iz poljščine prevaja dr. Rudolf Molè, ilustrira Mirko Šubic .	187
14.	Ciril Drekonja- Možiček, ki se prekopicuje čez glavo......189
15.	Razvedrimo se! Naše usanke in rešitelji. Nagrade. Recepti za mlade kuharice	190
16.	Iz mladih peres. (Prispevki „Zvončknrjev")..........192
17.	Kotiček gospoda Dorqpoljskega........Tretja stran ovitka.
18,	Stric Matic — s košem novic	...... Četrta stran ovitka.
Pokažite in priporočajte „Zvonček" svojim znancem! Nabirajte pridno listu novih naročnikov! Čim večji bo krog „Zvončkarjev", tem lepša in obsežnejša bo vsebina našega lista.
»Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane v naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt leta 750 Din. Posamezni zvezki po 3 Din.
Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6, Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in rekla, macije!
Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo.
Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Ljubljani, Krakovski nasip 22.
Rešitve ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 8 dni po odpravi vsakega 1 zvezka.	J
Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin v Ljubljani. — Izdaja Konzorcij »Zvončka« (Dr. Tone Jamar). — Tiska Učiteljska tiskarna ' v "Ljubljani (predstavnik Francè Štrukelj).
Boljčkova botra.	Ur. i>an Lan.
(Velikonočna zgodba.)
EES?!®' VSi mislite, da Boljček, oni kuštravi deček, ki se je vedno potepal po vasi in posedal pred tujimi hišami, ni dobil takih IKgHKy velikonočnih darov, kakor drugi otroci, ki so vedno doma in imajo dobre starše. Kajti Veliki noč pozdravi s poinim veseljem, s piruhi in pomarančami samo one, ki so se nanjo pripravili. Boljček pa se ni nič pripravljal. Kaj bi se! Njemu ni imel kdo kupiti nove obleke, kakor so se je veselili drugi otroci, njemu ni bilo treba za cvetno nedeljo pripravljati bršljinove butare, ker niso imeli živine pri hiši, in njegova mati ni pekla dišečih potic in kolačev, ker je prebivala pri tujih ljudeh. Zato je Boljček vsako leto praznoval Veliko noč na vasi med otroci, ki so imeli polne roke in žepe raznih dobrot in tudi Boljčku ponudili kos potice in kolača, ker so bili sami presiti. Res je, da je Boljček dobil belega kruha in potice tudi pri materi, a to niso bili oni rdeči piruhi in zlate pomaranče, ki so se otroci z njimi igrali na vasi. In vsi so se ballali: »To mi je dal stric.« — »To sem dobila pri teti.« — »Meni pa je dala botra tri pomaranče...«
»Vsak ima strica ali teto ali botro.« si je mislil Boljček, »samo jaz nimam nikogar«.
Pa se je spomnil, da ima tudi on botro. Kako bi je ne imel! Vsak človek ima botro, zakaj bi je on ne imel. Nekoč mu je mati pravila o njej. Daleč nekje v hribih prebiva. A to ni botra, kakor so druge botre. Nič se ne zmeni za Boljčka. Niti ne pozna je, še nikoli je ni videl. Mati mu je pripovedovala, da je pusta in skopa. Niti ne spomni se več, da je Boljčka držala pri krstu. Ko pride v nedeljo v cerkev, bi se lahko ustavila in poprašala po Boljčku. A nikoli se ne ustavi, nikoli ne popraša. Kakor da ni dolžnost boter, da skrbe za svoje botrančke. Morda gre celo po vasi in vidi Boljčka med otroci, pa ga neče niti poznati.
»Razjezila se je na nas,« je pripovedovala mati, »za prazen nič se je sprla in ne pozna nas več. Boji se morda, da bi je ne nadlegovali s prošnjami.«
Tako je Boljček vedel, da ima botro, in je pomislil. »Ce ona ne pride k nam, zakaj bi ne šel jaz k nji. Ako je botra, je botra. To se ne da izpremeniti «
Zato se je Boljček tisto Veliko noč napotil v hribe. Nikomur ni povedal, kam je namenjen. Nekaj časa se je vrtil med otroci sredi vasi in občudoval njihove bogate darove, potem je izginil. Vedel je, kod vodi pot v hribe, saj so od tam prihajali otroci vsak dan v šolo. Hodil je po poti visoko nad vasjo in gledal v dolino, kjer se je vila cesta in praznične vasi ob nji. Polje je dehtelo v pomladnem sijaju, njive in travniki so trepetali pod prosojnimi žarki. Od nekod so se
oglašali velikonočni zvonovi. Boljček je zavil v gozd in pozdravil ptičke, ki so ga obletavale in čvrljikale, kakor da bi ga vpraševale, kam je namenjen.
»K botri! Kam? K botri! Voščit ji grem vesele praznike.«
Pa so se ptički razleteli po vejah, kakor da vedo, kakšna je nje* gova botra.
»Ne bo nič, ne bo nič,« mu je zapel ščinkovec na veji. — »Kaj se ve! Kaj se ve!« mu je ugovarjala peniea. —
»Le poskusi le. le poskusi le,« mu je pritrjevala taščica, in senica se je posmejala: »Tisto pa, da, tisto pa, da ...« .
Tako so ga spremljali ptički skozi ves gozd in ko je prišel do konca, je zagledal sredi drevja in polja hribovsko vas z velikimi slamnatimi strehami. Vse je bilo mimo, kakor da vsi vaščani sede po hišah in uživajo dobrote velikonočnega blagoslova, ki so ga pri* pravile skrbne gospodinje.
Boljček je zavil naravnost proti vasi. Srečal je deklico z velikim kosom potice v rokah in jo vprašal:
»Kje je hiša moje botre Košatke?«
»Tista*le hiša je,« je odgovorila deklica in kazala s kosom potice proti veliki kmečki hiši, katere široka vežna vrata so bila na stežaj odprta.
»Ali bo botra doma?« je vprašal Boljček.
»Gotovo bo doma, saj ona nikamor ne gre,« je odgovorila deklica in nadaljevala svojo pot.
Boljčku je postalo tesno pri srcu. Kaj, če ga bo botra zapodila! Morebiti bo zaprla vrata pred njim? A kaj zato! Ni on kriv, da je
tako. On prihaja voščit vesele praznike. Nikjer na svetu tega ne zamerijo. Spodobi se, da se sorodniki in prijatelji ob praznikih obi*
ščejo.
»Če pa nismo prijatelji?« je pomislil. »Pa zakaj nismo prijatelji, če smo bili nekoč? Bog ve, kaj misli botra o meni? Če bi me videla in slišala, bi morda mislila drugače.«
Krenil je proti veliki hiši. Na dvorišču se je pasla množica kokoši in piščet, ki jim je načeloval velik petelin. Med kurjatjo je nastal nemir. Petelin je zakokodakal. Boljček se je ustavil. V tistem hipu je stopila na prag dolga suha ženska v preprosti nedeljski obleki in se je že hotela skriti, ko je zapazila Boljčka. Boljčku se je zdela znana, ker so hodile vsako nedeljo ženske iz hribov v dolinsko cerkev. Res ni bila prijazna. Star, suh obraz, nekoliko kljukast nos, ostre oči, dolge roke — vse, kakor si je mislil Boljček, kadar je mati govorila o nji.
Boljček je pospešil korak.
»Ali je tukaj hiša moje botre Katre Košatke?« je vprašal.
»Je, kaj bi pa rad?« je vprašala botra.
»Vesele praznike sem prišel voščit.«
»Komu?«
»Botri!«
»Kdo pa si? Saj te ne poznam.«
»Jaz sem Boljček.«
»Boljček? Jaz te nič ne poznam.«
»Kaj bi me ne poznali, saj ste me pri krstu držali.«
»Je že mogoče, pa od takrat je že dolgo.«
»Seveda dolgo... Zdaj bom kmalu že devet let star.«
»Že devet let...« Glas stare botre se je nekoliko omilil.
»No, si že priden,« je rekla, »pa tako daleč si prišel. Le pojdi domov, pa pazi, da se ne- izgubiš, da boš pred nočjo doma.«
Boljček pa se ni dal odpraviti.
»O, sem si dobro 'zapomnil pot,«' je rekel, »sonce je še visoko Rad bi malo pogledal, kako je pri vas.«
»Saj vidiš, kako je.«
»Pa hišo bi tudi rad videl.«
»No, pa vstopi,« je rekla botra, ki se mu ni mogla ustavljati.
Boljček je vstopil v veliko hišo, kjer je dišalo po krhljih in suhih hruškah. V kotu je stala miza in na nji hlebec črnega kruha. Vse je bilo nekako pusto in neprijazno.
»O, saj imate lepo,« je rekel Boljček, »pa krhlje imate in suhe hruške.«
»Kako pa to veš,« je vprašala botra.
»Saj vse diši po njih.«
Botra je bila v zadregi. Stopila je k mizi in odrezala kruha.
»Na kruha, če si lačen.«
»Malo sem že lačen,« je rekel Boljček in sedel za mizo.
Kruh je bil trd in ne posebno dober. A Boljček ga je jedel z vidnim užitkom in je rekel:
»Dober kruh imate, kako dobre morajo biti šele vaše potice.«
»Vidiš ga, kako je zvit,« si je mislila botra in sama ni vedela, kaj bi odgovorila.
»Pri nas nič ne pečemo potic in kolačev,« je rekla, »sama sem in zase se mi ne ljubi pripravljati. Gostov pa tudi nimam.«
»Pa pravijo, da ne sme biti krščanske hiše brez potic in kolača, brez pleča in piruhov,« je rekel Boljček.
»Glej ga, kako je pameten,« je pomislila botra in srce se ji je tajalo.
»Samo malo sem spekla, toliko da je za spomin. V dolini imate boljše.«
»Kakor je, boljše in slabše,« je- rekel Boljček, »saj je glavna stvar, da prihaja iz dobrib rok.«
Botra je posegla po košarici, ki je stala za mizo in vzela ven belo potico.
»Na le pokusi, da ne boš rekel, da imaš takšno botro.«
Odrezala mu je velik kos potice.
Boljček je pokusil in pohvalil:
»Prav dobra je, saj sem vedel, da moja botra dobro peče.«
»Dobro peče, dobro peče...« je ponavljala botra vsa zmedena, »samo drugi jo zmiraj opravljajo.«
»Tega pa ne,« je rekel Boljček, »moje botre bi jaz ne pustil opravljati.«
»Prav imaš,« je rekla starka in solze so ji silile v oči, »na, le še vzemi. na. piruhov kolikor hočeš, saj itak nikogar nimam.«
»Nikogar nimate?« se je začutil Boljček. »Potem vam je pa dolg«
čas.«
»Seveda je, posebno ob praznikih čutim, da sem sama.«
»Potem je pa ravno prav, da sem prišel...«
»Seveda je prav... Samo nič nisem pripravila... Ljudje so taki... Vsi pravijo: taka je in taka. skopa...« Starka si je otirala solze. »Saj tudi mene nihče ne pozna, nihče ne pozdravi... Ti si edini gost... Le jej, na šunke vzemi, pa klobase ... Ko bi bila vedela, bi bila kupila pomarančo.«
»O, pomarančo lahko kupim polneje — in porečem, da mi jo je dala botra.«
»Res. prav imaš,« je rekla botra in iskala drobiž po žepu. »Vsi pravijo, da nimam srca. Kdo pa ima srce zame!« In si je brisala solze.
»Jaz pa sem si že davno mislil, kako bom naredil,« je pravil Boljček. »Botra je sama — so pravili. Nikogar nima, da bi ji kaj pomagal.
»Nikogar,« je ihtela botra, »za vse sem sama. In iz tebe — sen$ mislila — tudi ne bo nič. Potepaš se, kakor so te naučili, in za nobeno delo ne boš, kakor drugi.«
»Jaz imam že svoj načrt,« je rekel Boljček in se gostil s šunko in klobaso.
»Res,« se je začudila botra in si mislila: »Kako pameten deček je to!«
»Veste, kaj bom.«
»No!«
»Kovač.«
»Kovač!?«
»Da, kovač. Tako — sem si mislil — bo najbolje. Kovača rabijo
vsi.«
»Pa kako! Vse je narobe, če ni kovača.«
»In sem mislil: pa pojdem k botri in ji bom vse popravil, kar bo treba.«
»Neverjetno, na kaj ti misliš,« se je čudila botra, »na, jej. jej, vzemi še!«
Boljček je jedel, kolikor je mogel.
»In če bom kovač, bom dober kovač. Jaz pa se mislim potem še učiti za druge stvari, da bom znal voditi vse stroje — saj vsi na stroje delajo.«
»Res je, res,« je pritrjevala botra, »ti si res pameten otrok, Boljček! Koliko prestane ženska, če ni pri hiši nikogar, ki bi znal kaj popraviti!« In kako je hitro vse storjeno, če se dela s stroji!«
»Saj zato sem mislil: botro imam, naučil se bom kovaštva in potem mi bo ona pomagala, da se bom izučil za stroje in jaz ji bom potem pomagal pri delu.«
»Ti si zlat otrok!« je vzkliknila botra in si brisala solze od radosti. »Vidiš in tudi tebe so opravljali, da si potepuh, da ne bo nikoli nič iz tebe. Taki so ljudje.«
»O, vem,« je pritrdil Boljček. »Ko tako posedam, slišim marsikaj in si mislim svoje. Zato nisem doma nikogar vprašal in sem šel k vam. Sem mislil: K botri grem, da ji želim vesele praznike in da se z njo malo pogovorim.«
»Prav si storil, Boljček, prav, na, pa še pridi,« je rekla botra in v njeni suhi roki se je zasvetil pravi svetli dinar...
»Le v rutico si navezi vsega* da bodo vsi videli, da tvoja botra ni taka. na!...« In navezala sta veliko culo, ki jo je posodila botra, da jo bo vrnil o priliki.
»Na, pri meni je vsega dovolj — prav vesele praznike si mi nas pravil — drugače sem vedno sama — na, pa vsem pokaži — reci: to je moja botra. Ti si pameten dečko...«
»A zdaj moram res iti, da me ne prehiti noč...«
»Da, pa «e pridi, v nedeljo. Krhljev in suhih hrušk imam še mnogo..
Težko obložen z velikonočnimi dobrotami je odhajal Bolj ček iz vasi. Botra ga je spremljala do gozda. Sosedje so gledali za njima...
In ko je prišel v dolino, so ga obsuli otroci. Boljček je bil kralj med njimi.
Ko je razgrnil culo pred materjo, je kar ostrmela.
Vse to od botre, od one stare, skope...
»Da,« je rekel Boljček, »in lepo sva se pogovorila...«
Jn je razlagal pred materjo vse svoje načrte o kovaštvu in strojih in o tem, kako bo gospodoval na botrinem posestvu.
Tako se je končala Boljčkova Velika noč povsem drugače, kakor ste mislili vi in vsi drugi...
Velikonočne košarice.
Velika noč je Čas veselja in radosti bližajoče se pomladi in praznik vseh otrok, ki pridejo domov na počitnice, saj je takrat na mizi vseh dobrot v izobilju, potic, piruhov, pomaranč in drugih sladkosti.
Napraviti si hočemo za velikonočna darila, za shranjevanje piruhov ali pa kot darilce za mamico ali očko, velikonočno košarico, v katero lahko nagromadimo precej pisanih dobrot in jih z voščilom »Veselo Veliko noč« poklonimo staršem ali znancem.
Košarico iz kartona (slika 1 d) posebno lahko napravimo. Na tenek karton narišemo kvadrat s stranicami po 21 cm in ga skrbno izrežemo. Nato odmerimo proti sredini od vsake stranice po 7 cm in potegnemo ravne črte (glej št. 1.). Crtkaste črte na kartonu samo narežemo, debelo potegnene pa popolnoma izrežemo z nožem ali s škarjami. Na oba s črtami označena kvadrata pa narišemo zajčka in pišče (štev. 1 a in 1 b) in ju obšijemo z rjavo oziroma rumeno volno. Piruh, ki stoji pred zajčkom, pa pošijemo s kolikor mogoče pestro volno. Izrezan karton poveznemo nato z lepšo stranjo navzdol na mizo, dvignemo stranske dele in položimo dele, ki so zaznamovani s križcem, drugega na drugega in isto napravimo z deli, zaznamovanimi s črko o (glej štev. 1 c). Vezen kvadrat poveznemo čez to ogrodje in ga pritrdimo z nekaj vbodi volne. Ročaj je iz kartona, 30 do 35 cm dolg in Y> do 2 cm širok. V košarico ga prilepimo ali prišijemo; pritrjen pa mora biti tako močno, da se ne odtrga ali odlepi, če je košarica malo bolj obtežena. Košarico napolnimo z zeleno lesno volno in položimo vanjo slad-korčke ali jajčeca iz čokolade. Mesto teh dobrot jo pa lahko napolnimo tudi s pomladnimi cvetkami, zvončki, trobenticami, mačicami itd. Tudi droben šopek vijolic, privezan na ročaj, lepo učinkuje in napravi košarico še bolj velikonočno.
Druga košarica (2 a do 2e) je napravljena iz barvastega krep-papirja. Najprej si narežemo ravne trake iz tega papirja poljubno dolge in široke 4 cm, toda po legi papirja le tako. da se dajo le v širino raztegniti. Štiri take trake zvežemo na enem koncu z nitjo in spletemo iz njih kito (slika 2c). Ko je en trak pri koncu, našijemo plosko nanj drugega in plctemo
naprej. Dobro je, če niso vsi traki na istem mestu nanizani drug na drugega, ker se drugače pozneje preveč poznajo odebeljena mesta (2d). Na tak način lahko dobimo precej dolgo kito. Njen začetek zavijemo na znotraj (slika 2 e), ga potolčemo, da leži popolnoma plosko, sešijemo kos kite v
okroglo, ploščato obliko s premerom 8 cm (slika 2e). Za stranico košarice šivamo kito v spiralasti obliki od dna (ploščate oblike) naprej do roba (2 b). Ko je košarica dovolj velika, vtaknemo konec kite pod rob in ga /ašijemo. Kita, ki je spletena iz trakov 5 cm širine, tvori ročaj.
Košarici pa lahko damo tudi drugačno obliko, in sicer tako, da ima dno premer 6 cm, stranica košarice pa ima pokončno obliko (slika 2 a), namesto ročaja pa napravimo pokrov v obliki ploščate okrogle oblike. Pokrov pritr-
I dime» na košarico tam. kjer smo konec kite pritrdili na košarico. Zapira se pokrov z gumbom in majhno zanjko iz vrvce, ki ju prišijemo na stranico in pokrov. To velikonočno škatlico za bonbončke prevlečemo znotraj s per-gamentnim papirjem in napolnimo s sladkarijami. Še šopek pomladnih cvetic ali majhnega zajčka ali drobno rumeno pišče na pokrov — in okusna košarica je gotova!
Izdelava teh košaric je prav zabavna, ker gre delo hitro izpod rok in ker je gotova košarica, ki naj napravi veselje mamici ali očku, sestrici ali bratcu, vzlic materialu, ki ne stane dosti denarja in le malo truda, prav čedna in mična. Torej!
Kako so pri Zajčevih pripravljali piruhe.
M. Jezernik.
jspa Zajka je spravila težko košaro v shrambo za gnilo zel* nato glavo in poklicala svoje sinove: »Bežek, Skok, Stop!« Obračala je mahadrava ušesa, prisluškovala na to in ono stran. Slišala je pa le veselo cviljenje in cvrčanje pri sosedi Mišjakovi, ki je komaj krotila razposajene mladiče. Še enkrat je poklicala svoje ubegle otročiče Bežka, Skoka in Stopa — a zopet zaman. Potem je pa potegnila iz tretjega razora tri bučice, pomešala tekočino s suhim stebelcem, zadovoljno pokimala in spravila buče poleg košare.
V tem so priskakljali in se pripodili mladi zajci: »Mamica, pomlad! Mama. priroda se prebuja! Beli zvončki pojejo, izza griča se čuje tro« bentanje. Leska pa sipa rumen prah na vsakega in na vse. Kar poglej nas!«
Tako so klicali Bežek, Skok in Stop. Mati Zajka jih je pa le po* tresla za uhlje in ukazala mir. V tem so zagledali košaro, polno belih, debelih jajc. »Mamica, kje si dobila jajca?«
Nabrala sem jih pri sosedah na polju, na vrtu za skednjem. Zdaj jih bomo lepo pobarvali in poslikali. Vsakemu sinčku je dala lep čopič iz zajčje dlake in bučico barv. Ko se je obrnila po jajca, so se pa nerodnim zajčkom prevrnile bučicc in po tleh se je pocedila lepa rdeča barva, sinja in rumena. Žejna prst je hitro vse popila, gospa Zajka pa je prijela svoje tri dečke za ušesa: »S čim pa mislite posli* kati jajca? S čim?«
Zajčki so se hitro pomirili in obljubili, da gredo drugi dan na vse zgodaj po barvo.
Prvo jutro se je odpravil Bežek. Zadel je bučice na ramo, vzel gorjačo v sprednje tace in jo mahnil preko zelnikov na strnišče, s strnišča v gozd in iskal barve. A vse je bilo rjavo, prstenorjavo, zelen* kastorjavo, sivkastorjavo. Nikjer žive barve. Sem in tja je zasijal vel list zlatorumeno, modrikasto, rdečkasto. A ko ga je pogledal Bežek z druge strani, je bil rjav kakor vsa okolica. Končno se je
odločil za okrogle kepe ilovice, napolnil z njimi bučice in precej potrt korakal domov. Doma pa je bilo smeha zaradi rjavih kep. —
Drugo jutro je odskakljal Skok. Imel je srečo. Pot ga je pripe« Ijala na rob gozda, kjer se mu je skozi grmičevje zasmejala neskončno mila sinja barva. To so bili valovi pomladno razpoloženega potoka. Hitro je zajel v bučice najbolj modrih valov in veselo priskakljal domov.
Ko je gospa Zajka pogledala v bučice. je prasnila v smeh. rekoč: »Oj ti imenitna glava! Saj si prinesel čiste studenčnice. brezbarvne vode!« Bežek in Stop sta pa preobračala kozolce od samega smehu.
Tretje jutro je možato odkorakal Stop. Legel je pod lesko, zasmrs čal, a vendar poslušal, kaj se godi v bližini. Mravlje so ga ščegetale po šapah, ni jih prepodil. Govorile so pa le o jajčkih in da bo treba mravljišče prestaviti. Polži so v pomladanski radovednosti odpirali svoja apnena vrata in iztegovali tipalnice. Govorili pa niso. — Prišle so poljske miške in mu oškrtale dehteče bučice. Veverice so ga obrne« tavale z lupinami, a on se ni ganil. Iz dupline sosedne murve se je dvignila prva pomladanska čebela. Polagoma je dvigala krila, se nasr« kala sladkega pomladanskega zraka, se opotekala, potem pa zletela proti hribu.
Tedaj so veverice siknile: »Zajček, če hočeš barve, pojdi za če« belo!«
Stop je oprezno korakal za čebelo čez travnik, skozi goščavo, po klancu navzgor. Nežna živalca je hitela po ovinkih, ker jc bil-> še vsa slaba, in iskala pot do medu. Končno je preletela greben, zajček je skočil za njo in obstal od veselja in začudenja. Ves klanec pod njegovimi nogami se je kopal v toplem soncu. Rebro je bilo rumeno od zlatih trobentic, goljava je žarela od rdečega resja, v sončnem zatišju se je razbohotil do nečuveno mile sinjine nežni jetrnik. —
Čebela je plavala kakor omamljena nad pisanim poljem, pozdra* vila to in ono cvetko, poljubila zdaj rdečo, zdaj modro ali rumeno glavico in srkala iz vseh čaš.
Stop je pa stopil na rdečo goljavo, resje mu je napolnilo bučico s škrlatno barvo. Trobentice so mu natočile svojega zlata v drugo bučico. V tretjo bučico je pa zajel modre barve iz čaš sinjega jetr« nika. —
Ves srečen jc stopil zvečer s polnimi bučicami pred resno obličje svoje majke. Občudovala sta ga brata, hvalila in božala ga je mama.
Drugo jutro so pa pobarvali jajca lepo rdeče, modro in rumeno.
»Zdaj si pa še izmislite lepo sliko za piruhe.«
Bežek je pobarval jajce modro in naslikal zlato sonce. Skok je na rumen piruh začrtal domačo hišico. Stop jc z rdečo barvo upodobil svojo mamico z dolgimi ušesi in velikimi očali. Gospa Zajka je pa slikala svoje mladiče, sosednje miške, zelnate glave, korenček, kokoši.
peteline, mlada piščeta, cvetke. Vsa okolica je prišla gledat in obču= vodat: krti. jerebice, prepelice, polži, veverice, miške. .Mnogo so tudi nasvetovali novih slik. Staremu krtu na čast so morali naslikati celo vrsto visokih krtin. Veverice iz soseščine so zahtevale, da narišejo na jajca lepe smrekove in jelove češarke. Končno so bili piruhi go* tovi. naložili so jih lepo' oprezno v košaro, to pa na voziček. Stop ie šel za kočijaža, Bežek in Skok sta vlekla voziček. Gospa Zajka se je napravila prav po pomladansko ir. je zagonetno kimala, ko so jo sosedje izpraševali, kam jih pelje pot. Stopala je ob vozičku in tiho narekovala : »Preko vseh zelnikov, čez str« nišče, skozi podraščino' na robu gozda, skozi gozd,. čez grapo, po klancu gor, tja na gre» ben.«
Na grebenu so pa vzkliknili zajčki od veselja in občudova« nja. Ves klanec poln cvetja, v dolini pa va« sica s cerkvijo, za vsa* ko hišico vrt. »Zdaj pa otroci tiho, oprezno. Skrivati se moramo, da nas ne vidijo ljudje, iznenadili jih bomo.«
Oprezno se je prevesil voziček čez greben, hitro so se skrili za živo mejo in drseli v dolino po strmem rebru.
»Kikiriki« jim je rezko in nepričakovano zapiskalo na uho. Stop je izpustil vajeti, Bežek in Skok pa voziček in skočila sta v stran. Voz je zdrčal po strmini dol. košaro jc prevrnilo in lepi piruhi so se ubili na trdem kamenju in pod vozom. —
Debele solze so kapale ubogim zajčkom po kosmatih licih, ko so iskali cele piruhe. — Samo eno jajce je ostalo celo, ono s sliko gospe Zajke. Hitro so pobrali lepi piruh- in ga nesli skrivaj skozi živo mejo na majhen vrt, kjer so ga skrili med mah in suho listje. Potem so se počasi vračali po klancu nazaj, ves čas so pa morali poslušati divje klice razjarjenega petelina, ki jim je kar naprej po= navijal, da nimajo pravice ukvarjati se s piruhi. da je to le delo njegove rodbine.
Mati Zajka je pa tolažila otroke: »Najlepšo pisanico smo pa vendar skrili na vrt, kjer jo bo našel oni deček, ki mi je pozimi vedno nastavljal okusne korenčke za moje otročiče.«
zvončki cingijajo, ein-
w v r 4 *
su - n i*
_ svatovsko pe - sem m la-di ne-
"	I / 7 " " U I J' i

so - vi	pe-sem su - me, sume.
Širni le-so - vi pe-sem su - me, šume,
svatai'sko pe-sem
mj
V ^np *
» '. t". _JA i P -m- , * ••	»
y4 4 5 ' i ^—"i	> > ^ ^
Dečkova pomladna pesem.
Vinko Bilenc.
Po - mlad,_
Mladinski zbor.
Ferdo Juvànec.
Po - mlad,_
Zlata velikonočna pomaranča.	vu*« e«e«c.
(Španska pravljica.)
tej nenavadni pravljici boste zvedeli o zlati pomaranči, ki je revnemu pastirčku Josćju (izg. Hozčju) prinesla veliko boga* stvo — a sreče ne.
Domovina zlate pomaranče je bila v paradižu. Ko je Bog izgnal Adama in Evo, so pričela rajska drevesa od zapuščenosti in dolgočasja hirati. Četveronoge živali in ptice so lahko zapustile oskrunjeni raj. Drevesa pa so bila trdno ukoreninjena v zemlji, zato se niso mogla ganiti nikamor.
Poprosila so torej Vsemogočnega:
»Ne dopusti, da se tu posušimo. Čemu si nas potem ustvaril? Ako mi ne smemo živeti, pa dovoli vsaj, da se razmnožimo. Pošlji svoje služabnike, da raztrosijo naše seme po širnem svetu!« ,
Stvarnik je uslišal prošnjo ubogih dreves. Priletelo je na milijone nebeških krilatcev. Od vsakega drevesca, od vsake rastline so nabrali semena in jih raztrosili po vesoljstvu. Samo drevesa zlate pomaranče se niso smeli dotakniti. Kajti zlata pomaranča je bila tisti prepovedani sad. ki sta ga okusila prva človeka.
Osamljeno drevo je žalostno povešalo svoje veje. Venelo je vsak dan bolj. počasi jc pričelo umirati. Umrlo bi bilo, da se ga ni usmililo Solnce. Božalo ga je s svojimi blagodejnimi žarki, da je pričelo znova zeleneti. Vzcvetelo je pa ?ele pozimi. Spomladi, ko se je narava pri* pravljala k vstajenju, pa je obrodilo zlate sadove. Toda ti sadovi so sami popadali na tla, ker ni bilo človeške roke, da bi jih potrgala. In pomarančno drevo je spet zaprosilo:
»Zlato Solnce, ne morem več živeti v tej samoti. Pusti me, da umrem. Skrbi samo, da pride moje seme v zemljo in vzkali. Naj bo moje potomstvo srečnejše od mene.«
Solnce se je od žalosti skrilo za oblake. Kmalu nato je nastal vihar. Silen piš je dvignil zrele plodove v zrak in jih nesel daleč, daleč preko vesoljnega stvarstva. Nad kraje, kjer sije večna pomlad, je raztrosil veter seme. Na rodovitnih tleh je seme vzkalilo, zraslo je v drevo, ki je spet obrodilo. Toda ti sadovi niso bili več zlati, kakor v paradižu, marveč rumenkastordeče barve. Niti Solnce jih ni moglo pozlatiti.
Kaj je bilo torej z zlato pomarančo — vprašate? I-upinc zlate pomaranče je odnesel vihar nad baskiško pokrajino v Španiji. Padle so na kamenita gorska tla. Tam bi se bile gotovo posušile, da jih ni našel pastirček José. Pobral je bleščeče ostanke neznanega sadu in jih odnesel domov. Ponoči se mu je prikazala v sanjah čudo lepa deklica.
»Jaz sem cvet zlate pomaranče.« se je nasmehnila, »tistega dre» vesa. ki je nekoč raslo v paradižu. Našel si lupine njegovega sadu. Ti si še otrok, nedolžen dečko. Zagrebi lupine v zemljo; pognalo bo drevo in na velikonočni teden boš že lahko potrgal z njega zlate po» maranče.«
Nato je prikazen izginila.
Pastirček je storil tako, kakor mu je bila naročila deklica v sa» njah. Izkopal je jamo, zagrebel vanjo lupine in nestrpno pričakoval, kdaj bo kaj pognalo iz zemlje. Ze naslednjega dne je prikukalo iz tal za ped visoko drevesce. Raslo je silno hitro, vejice so pognale popke. Ko je nekega jutra pastirček José prignal živino na pašo, je bilo drevo vse v cve» tju. Cvetovi so bili rožnobeli, prav taki, kakor plašč deklice v sanjah.
In prišla je Velika noč. Tudi ta dan je moral pastirček na pa» šo; kajti njegovi rodi» tel j i so bili revni gor» janci; doma ni bilo do» volj krme za živino.
Pastirček José je veselo vriskal in pel po solnčnih livadah. Iz doline so prihajali glasovi velikonočnega zvonjenja, praznik vstajenja.
Pastirček se je napotil k svojemu drevesu. Od začudenja je ob» strmel, pesem mu je obtičala v grlu. Veje drevesa so se šibile od zlatih sadov. Dečku je kar vid jemalo. Popustil je živino in tekel do» mov. Prihiteli so domači in natrgali zvrhane košare zlatih pomaranč. Pastirček José in vsi njegovi so postali čez noč bogataši. Kaj pa mi» slite! Ena sama zlata pomaranča je vredna bogsigavedi koliko!
Vsa obitelj pastirčkova se je preselila v mesto. Tam so živeli sijajno, razkošno življenje. Drevo zlate pomaranče so dali ograditi z visoko žično ograjo. Vsako leto o Veliki noči so se napotili v hribe po dragocene sadove. Toda nekaj so z žalostjo ugotovili. To namreč, da je drevo obrodilo leto za letom manj ...
Deček José se je razvil v zalega mladeniča. Bogastvo ga je tako prevzelo, da se ni zmenil za učenje. Pa ga roditelji tudi opozarjali niso na to. Čemu neki? Saj denarja so imeli na kupe in denar je vendar skoraj vse na svetu. Z njim se doseže marsikaj.
José je zašel v slabo druščino. S svojimi tovariši je popival in kvartal dan za dnem. Vse noči je ostajal z doma. Zato ni čuda. da je bogastvo kopnelo kot sneg.
Neke noči se mu je v sanjah spet prikazala lepa pomaranč deklica. Njen plašč ni bil več rožnobel. ampak umazanosiv in raz= trgan. Žalostno je izpregovorila:
»Ti nisi več nedolžen, José. Zato tudi zlatih pomaranč ne bo več. Ko nas prideš prihodnjo Veliko noč obiskat, boš našel samo še suho. preperelo deblo. Zgrabil si srečo za roko, a je nisi znal obdržati. Zdravstvuj 1«
In tako se je zgodilo. Drevo zlate pomaranče je usahnilo, deblo je razpadlo in kmalu ni bilo sledu po njem.
José in njegovi roditelji so popolnoma obubožali. Preselili so se nazaj v hribe. A José ni hotel z njimi. Preveč se je vdal zapeljivi mestni družbi, ni je mogel zapustiti. Potikal se je okrog kot berač in je v veliki revščini umrl.
Gorjanski Baski še dandanes sanjajo o sreči, ki bi jo jim lahko prinesla zlata pomaranča,
Kajne, otroci, kako bi se nam prilegla v teh resnih časih zlata pomaranča!
Pa je — na žalost — ne bo!
Zlate velikonočne pomaranče so bile že v prastarih časih velika redkost celo v daljni, sončni Španiji.
B. V. Radoš:
Prebujenje.
V	meßko tišino pomladnega jutra je zadrßtelo dreves šepetanje: pisane irate, zelene ravnine
so zatopile se v jutranje sanje.
V	zarji na vzßodu se kopljejo griči,
v ßramiß vsemirskiß budi se življenje: pesmi zanosne prepevajo ptiči, v srciß človeškiff je pesem: Vstajenje!
V	sončnid se zarkiß okopljimo, bratje, da nam zašije veselje v očefi
in se nam misli napijejo sonca, sreče, ljubezni v teß radoslniß dneß!
Ded Sen.
Jelena Bilhild
(Velikonočna črtica.)
falega Dinka so prinesli iz sirotišnice v bolniško barako za nalezljive bolezni, zakaj hudo je bil bolan. Bilo mu je strašno vroče in že dolgo časa se mu je blestelo polno svetlih in razno« barvnih kolobarjev pred očmi. Bil je sam v majhni sobi v nizki, pri« tlični baraki, tako nizki, da je s»kozi okno videl drevje v cvetu in visoko travo, zakaj to je bilo o Veliki noči. ko je bilo vse V cvetju pod plavim nebom.
Dinko je imel nalezljivo bolezen in zato nihče ni smel priti v njegovo sobo, razen zdravnika in sestre strežnice. Pa tudi če bi bil kdo smel, ne bi nihče prišel, ker ni imel nikogar, Dinko je bil namreč sirota — najdenček. Odraste! je v sirotišnici in odkar je vedel za sebe, je ljubil samo enega svojih malih tovarišev, Bubo, s katerim je vedno skupaj spal in se z njim igral. Sedaj pa. ko je bolan, se tudi njega redko spominja.
Več dni že ničesar ne je, samo vode zahteva vedno in zato s prstkom pritiska na gumb električnega zvonca, ka« kor so ga naučili. Ko pa pride sestra, mu niti vode ne da,
temveč odpre okno na stežaj in mu pokaže višnjeve veje, razkošno posute z belim cvetjem. Vidi tudi dva modra metuljčka, kako se igrata, in silno si zaželi, da bi priletela k njemu. Toda odletita proč, ker jima ne ugaja duh po lizolu iz Dinkove sobice. Pokuka v sonce, toda to preveč blešči in oči ga zabolijo. Jezno se okrene ter jadikuje, da noče sonca.
In tako so tekli dnevi vedno težje. Dinko je vedno manj spal in tisti kolobarji so ga strašno pekli v glavi. Zdravnik je redno prihajal v njegovo sobico in dolgo posedal poleg njegove postelje. Sestra mu je pogosto menjala obkladke in radi tega jc Dinko kričal in plakal, se jezil in odrival odeje. Tudi sestra se je jezila in pretila mu je, da mora biti miren, če ne da bo umrl. Ko je Dinko to cul. se je preplašil, zakaj umreti pa ni hotel. To je tudi jezno dejal sestri, toda postal je poslušen in miren, da bi ozdravel.
— Kdaj bom zdrav? vpraša sestro.
Ona mu popravi podzglavje in mu pripoveduje, kako bo prišel Ded Sen in ga bo dolgo, dolgo božal, in tedaj bo takoj ozdravel.
—	Kdaj bo pa prišel?
—	Danes ponoči bo prišel, samo priden bodi. odgovori sestra. Nato ugasne luč. kajti bila je že noč, in odide.
Dinko ostane sam. Skozi okno gleda velikonočna pomlad, čudo* vito svetla in bela kot višnjeve veje v cvetu, razprostirajoče se pod oknom. In tiho, da ni čuti, prihaja vse to v Dinkovo sobico z d verna širokima žarkoma mesečine, ki obsevata mizo in veliko stekle* nico lizola.
Dinko s težavo široko odpira oči in šepetaje ponavlja sestrine besede: Danes bo prišel. Mislil je samo na to in želel samo to. Zato je široko odpiral oči in srdito odganjal z rokami one čudne vroče kolobarje izpred oči. da bi mogel videti, kako bo prišel ta dobri dedek. Ded Sen. Če bi le prišel čimprej, kajti zelo ga boli glava in tisti strašni kolobarji se vale od vseh strani. Samo da bi prišel čimprej, čimprej, takoj...
Nenadoma so ti kolobarji izginili. Neka lepa zelena svetloba na* polni sobo. Zunaj nekdo zapoje. Kdo naj bi to bil? Ali so to brzojav* ne žice ali mesečna žarka? Višnjeve veje se začnejo tiho klanjati po tej pesmi in sipajo svoje belo metuljasto cvetje. Tedaj pa Dinko zapazi na oknu senco. Zares, prišel je starček popolnoma tiho od zunaj in sedel na okno. Plašč ima moder kot cvetje spominčic in preko njega padajo dolgi, svileni lasje in brada, bela in svetla kot srebro. Oči so mu zaprte, toda lice, moj Bog, takega blagega in krasnega lica Dinko še nikoli ni bil videl!
Tako sedi starček nepremično naslonjen, edino s svojo belo roko lahno boža vejico višnje, ki se mu je približala.
—	Ali ima tudi modre oči? pomisli Dinko, dvigne svojo majhno glavo in tiho pokliče:
—	Dedek! Ali si ti Ded Sen?
Starec počasi obrne glavo in odpre oči. Joj. kako so plave in divne te oči. Takih oči Dinko še nikoli poprej ni bil videl. Od veselja ga je kar strah.
—	Ti si, kaj ne?
Starec se milo in nekoliko otožno nasmehne. Zaradi tega smeha Dinku solze stopijo v oči.
—	Dragi, dragi moj Ded Sen. zakliče in stegne obe roki proti njemu. Hvala Bogu. da si prišel! Glej, takoj mi je bolje. Pridi, pridi bliže, čisto blizu, dobri moj dedek!
Tedaj iztegne starec svoje roke proti Dinku in od njih se razsvetli vsa soba. Dinko začuti, kako ga roke nežno božajo po čelu. Potem ga pa dvignejo in odnesejo. Okoli njega zadiši cvetje in Dinko zapazi, da je že zunaj med vejami višnje, pod zvezdami in mesecem. A de* dove divne modre oči ga popolnoma objamejo, popolnoma vtopijo vase. Po obrazu ga poščegeta svilena brada in tiho se nasmeje. Tedaj pa začuti, da ga Ded Sen lahno ziblje v naročju in ga uspava s čudno
pesmijo. (Morda so zvenele samo brzojavne žice ali pa sta nemara prepevala oba mesečna žarka). Dinko zapre oči, vse izgine in on srečen zaspi...
Ko naslednji dan bolniška sestra odpre vrata, je Dinko naspan in okrepčan. Veselo zakliče:
— Joj, sestra, sestra, videl sem Deda Sna. Vso noč je bil pri meni!...
(Z dovoljenjem pisateljice poslovenil dr. P. Breznik.)
Iz življenja kulturnih rastlin.	H*Lagr.&.jamiiik.
n.
Ob drugi priliki je očka nadaljeval s pripovedovanjem. Očka: Rekla sva. da se tudi rastlina hrani in da so ji korenine nekaka usta. To pa ni povsem točno, zakaj vsaka zelena rastlina se hrani tudi po listih.
Slavko: S čim pa se rastlina hrani? Kakšne jedi pa so ji najbolj všeč?
Očka: Najpotrebnejše hranilne snovi za rastlino so: ogljik, kisik, vodik in dušik. O teh ste se v šoli že nekaj učili. Potrebni pa so ji tudi žveplo, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in železo, koristni so ji nadalje silicij, klor in št- nekatere druge prvine. Kakor vidiš, ima tudi rastlina precej bogat jelovnik.
V glavnem potrebuje skoraj vse tiste hranilne snovi kakor človek ali žival, a uživa jih v drugačni obliki
Slavko: O seveda, juhe, pečenke, klobas, omak in drugih takih stvari nima.
Očka: Nima jih, toda vendar posamezne hranilne snovi uživa v gotovi, vedno enaki obliki. To bi zai primero nekako mogel reči, da ene hoče kuhane, druge pečene, v omaki itd.
Slavko: Očka, rekel si, da so rastlini najpotrebnejši: ogljik, kisik, vodik in dušik. Zakaj pa ravno ti?
Očka: Vidiš, sine. Iz ogljika, vodika in kisika rastlina sestavlja tako zvane organske snovi kakor so n. pr.: Škrobova moka, (grozdni) sladkor in drugi. Ti potem služijo ljudem in živalim za hrano. K ravnokar omenjenim ülavnim hranilnim činiteljem pa rastlina pridaja tudi dušik in ustvarja beljakovine, ki so za ljudi in živali glavni del njihove hrane. V beljakovinah najdemo tudi nekaj žvepla. Tudi v drugih rastlinskih tvorbah poleg omenjenih hranil najdemo kalij, kalcij, silicij, železo, magnezij, klor i. dr. Kar v njej najdemo, to ji je torej pri rasti in izgradnji telesa potrebno. O vsem tem se lahko tudi prepričaš.
Slavko: Kako pa očl a? Ali bi mogel to videti?
Očka: Moreš moreš Toda potrpi malo. Vse po vrsti.
Slavko: Kot so hiše v Trsti...
Ačka: Ali že pobiraš za menoj? No. pa dalje.
Napraviti moreš poizkus, da ti iz čiste (kemično čiste, destilirane) vode tudi zraste rastlina, ako tej vodi pridaš rastlini najnotrebnejše hranilne snovi. V drogeriji dobiš za majhen denar- 1*— gram kalijevega nitrata [soli ter], (vsebuie kalij, dušik in kisik). 0*5 grama natrijevega klorida (vsebuje natrij in klor). 0\5 grama kalcijevega sultata [mavec|. (vsebuje kalcij, kisik in žveplo). 0'5 grama magnezijevega sulfata ifirertk* sol] (vsebuje magnezij. kisik in žveplo). 05 grama kalcijevega fosfata [fosforno kislo apno]
(vsebuje kalcij, fosfor in kisik) in vse 3-— grame te zmesi deneš v 1 Iiter destilirane vode, dobro premešaš in skrbiš, da se v njej razpustijo (raztopijo). Ako daš teh stvari premalo ali v nepravem razmerju in tudi če jih daš preveč, potem rastlina v njih ne uspeva normalno. Če pa se točno držiš gornjih številk, bo rastlina naravno rastla tudi v tej vodi, kakor da bi bila v zemlji.
Slavko: To bom pa poizkusil, saj imam že dva kovača prihranjena.
Očka: Potrpi, ne bodi kakor bi te zolji zbadali. Saj še ne veš vsega.
Slavko: Že potrpljujem, očka že! (To bi me učitelj v šoli zlasal, če bi mu iznašel tako besedo!)
Očka: Poglej sliko! Na posodi je pokrov z odprtinami, da more rasti rastlina iz posode ven. V teh odprtinah pa napravimo okoli stebelc nekake blazinice iz vate, da se nežno stebelce ne rani.
Na sliki vidiš v obeh posodah ne-
kaj zanimivega. V obeh raste fižol že enako dolgo. V prvi je ostal majhen, ni se mogel razviti, v drugi pa bohotno raste in je že napravil stročje.
V prvi posodi so v vodi raztopljene vse hranilne snovi, kakor sem jih prej navedel, manjka pa dušik. Y drugi posodi pa je tudi dušik (nitrat). Dušik povzroča, da rastlina bohotno raste, on je za rastlino bonbonček. Da, še več, prav kakor prava mlečna kaša
fl
Slavko: Potem pa bi ji dal kar samega dušika. To bi potem rastla!
Očka: Slavko, Slavko, pazi. da ti ne zapojem tiste češke: Brabče, brabče, ti jsi hloupi (glup)...
To ne gre kar tako. Kakor bi ti kmalu postal prava griža, če bi jedel samo sladko smetano, tako tudi rastlina ne more pravilno uspevati, če ima ene ali več hranilnih snovi v izobilju, če ji pa pri tem manjka samo ena od potrebnih hranilnih snovi ali če je ima premalo na razpolago.
Slavko: Če je pa tako, potem se pa rastlina ne more preobjesti in ima prav natančno mero v vsem. In še sitnari. Če nima v svoji juhi — dovoli, da tako rečem — če nima v njej prav vsega, če je morda korenčka malo ali pa dišav v njej, pa že nos viha in noče jesti. Ta je pa res nobel.
Očka: Kaj hočeš. Ona živi natančno po zakonih narave in kadar nima vsega, kar predpisuje zakon narave, nc more dobro uspevati.
Slavko: Salamiš. salamiš. No. ko že toliko vem, bi pa še nekaj rad iztak-nil. Namreč to. kako rastlina je in zakaj ima dvojna usta. Joj, očka, če bi jaz imel dvojna usta, bi z enimi jedel navadne stvari, z drugimi pa same piškote.
Očka: Saj tako nekako dela tudi rastlina. Iz zemlje s koreninicami v glavnem jemlje v obliki raznih soli, raztopljenih v vodi (deloma jih sama raztaplja ali še dalje predeluje): kalij, kalcij, magnezij, silicij, železo, fosfor, žveplo, klor itd., pa tudi vodik, kisik in dušik, ne pa tudi ogljika.
Ogljik jemlje rastlina iz zraka. Tega je v ozračju vedno dovolj v ogljikovi kislini (dvokisu). Pod vplivom svetlobe in primerne toplote listno zele-
nil" (posebna telesca, ki dajejo listom zeleno barvo) ogljikovo kislino tako rekoč vpija in jo presnavlja na ta način, da ogljik porabi za družbo kisiku in vodiku, s.čimer n. pr. ustvarja škrob in (grozdni) sladkor, ali pa ogljiku, vodiku in kisiku pridružuje še dušik in še nekatere prvine ter stvarja beljakovine. S tem po eni strani ustvarja hrano za ljudi in živali. Pri porabljanju ogljika pa rastlina oprosti od ogljika ves kisik, ki odhaja v zrak in jc na razpolago ljudem ter živalim za dihanje.
T Slavko: Čakaj, očka. čakaj. Meni se nekaj bliska. To je pa imenitno! Zc vem! Ljudje in živali vdihavamo kisik, ki se v naših pljučih zveže z ogljikom in vse to izdihavamo kot ogljikovo kislino v zrak. No, rastlini pa sedaj presnavlja to ogljikovo kislino, ogljik porablja zase, nazaj pa vrača nam potrebni kisik. Torej mi delamo za rastline, one pa za nas? Ali prav sklepam?
Očka. Čisto prav, fantek moj. Že vidim, da znaš uporabljati, kar si se v šoli učil. Drug za drugega delamo, drug drugemu pomagamo, ila nam vsem skupaj ne zmanjka najvažnejših stvari — brez katerih ne bi bilo življenja, vse bi žalostno poginilo.
Slavko: Toda očka, če že to vem, mi pa še povej, kako pa pridejo one hranilne snovi (dušik, vodik, kisik, kalcij, kalij, natrij, žveplo, fosfor, magnezij. žveplo i. dr.) v zemljo, da se more rastlina koristiti z njimi?
Očka: To ni težko razumeti. Zakaj vseh teh snovi je v vsaki zemlji že od narave več ali manj. Vodik in kisik prihajata v zemljo v obliki vode. kisik končno tudi z zrakom, dušik pa ali s tem. ko razne (organske) stvari gnijejo, proizvajajo ga tudi posebne, koristne (dušičaste) bakterije, ki jih moremo najti v prhlici (humusu). Končno razne hranilne snovi dajemo rastlini v zemljo tudi z gnojenjem. Dušik dajemo rastlini z gnojnico, s hlevskim gnojem (v njem je tudi nekaj kalija in pa fosforja), dalje ji dajemo dušik 7. umetnimi gnojili, to je z apnenim dušikom (ki ga izdelujejo v Rušah pri Mariboru), s čilskim solitrom, amonijevim sulfatom in drugimi. Kalij dajemo rastlini v stasfurtskih soleh, posebno v 40% tni kalijevi soli. fosfor pa v raznih superfosfatih. kostnih rnokah in Thomasovi žlindri.
V glavnem torej zemljo gnojimo z dušičnatimi. kalijevimi in s fosfor-nimi gnojili, včasih tudi z apnom (laporjem), i Slavko (vzdihne): Ubogi človek! I Očka: Zakaj naj bom ubog?
1 Slavko: Ne ti. ampak kmet! Koliko mora ta revež vedeti in znati, da svoje rastline na njivah, vrtovih, travnikih, vinogradih in gozdovih pravilno »nakrmi«. Vedno sem mislil, da je za kmeta dovolj, če zna kidati gnoj.
OČka: Potem si o njem malo vedel. Poznati mora tudi zemljo, ozračje, podnebje, krmljenje živine, znati mora pravilno in ob pravem času gnojiti, orati, sejati, negovati, zdraviti, fabricirati itd. in še sto in sto drugih stvari, ki ti jih v teh najinih zabavah ne morem vseh našteti. Kmetova obrt je najtežja in krvavo zasluži tiste dinarčke. ki jih izkupi za svoje pridelke Pa saj bi kmalu zašla v politiko. S to te pa nočem seznanjati. Za danes ti a j bo dovolj.
I Slavko: Očka. še. še!
I Očka: Za danes — amen! Pa prihodnjič zopet kaj!
VESELE IN ŽALOSTNE ZGODBE NAVIHANEGA KUŽETA. PRIPOVEDUJE MARIJA GROSLJEVA.
NOVE POLOMIJE.
TAKO SE PONAŠA BOBI PRVI DAN, DRUGI DAN, VES TEDEN. GOSPODIČNA BRISE. POMETA IN CEDI POTRPEZ» LJIVO ZA BOBIJEM. ZAJEMA VODO Z GOBO, KRPAMI, BRISA*
ČAMI IN KONČNO Z VSEM, KAR JI PRIDE POD ROKE.
TÖDA BOBI IN NJE* GOVO RAVNANJE STA NEIZČRPEN VIR NOVIH NAČRTOV.
BOBI MED PERILOM.
DANES PA VISI LEPO OPRANO PERILO NA DVORIŠČU.
SOLNCE IN VETER SI VZAJEMNO DELITA DE» LO. VODNE HLAPE. KI JIH IZVABLJA SOLNČNA TOPLOTA IZ VLAŽNE j TKANINE, PRIDNO OD» NAŠA VETER. PERILO BO SKORO SUHO.	i
HOP, HOP, HOP — ŽE I SKAČE BOBI NESPODOBI , PO DVORIŠČU. JOJ. JOJ. j KAJ BO! LE ČUJTE:

NA DVORIŠČU SE SUŠILO SNEŽNO BELO JE PERILO. HOP, ŽE BOBI SNAME KRILI. PO DVORIŠČU MOTOVILI.
RJUHE, ROBCE, PRTE NOVE, RAZPRŠI NA VSE VETROVE, HITRO SNAME BELE HLAČKE. VANJE SVOJE ZBAŠE KRACKE.
SPRETNO VRVICO RAZVEZE IN ZASEŽE KOMBINEZE. H AJDI, S PISANO ZASTAVO IZ DVORIŠČA KOT ZA STAVO.
RAZJEZI SF. DOBRA NUŠKA, S KOROBAČEM GA NABUŠKA. BOBI JAVKA. JOČE MILO — A PRISEGA POVRAČILO.
D A
Kamenjak.	Ivan Albrehl.
(Nadaljevanje in konec.)
'amenjak se vrne domov ter dan za dnem pričakuje in se ozira, s katere strani bo ugledal kraljično, toda dni je že za tedne in tednov za mesece, a lepe kraljične ni od nikoder! Ko na« posled mine leto in dan, spozna, da poslej čaka zaman. Pripravi si tedaj culo, vanjo poveže orodje, zapre bajto in jo mahne po svetu. Hodi in hodi ter vprašuje po Daljni deželi, a dalj ko pride, dlje mu kažejo pot. Šele devetkrat deveti dan prispe v Daljno deželo in vidi. da je vse kraljestvo odeto s črno žalostjo. Kmalu izve, da žalujejo todi za lepo kraljično, kraljevo edinko, ki jo hoče imeti zmaj v Stru« penem jezeru. Kralj da je bil že klical na pomoč junake vseh dežela in obljubil hčer za ženo in pol kraljestva tistemu, kdor bi premagal in ugonobil zmaja, toda doslej je sleherni junak plačal predrznost z življenjem. Zdaj ga ni več pod milim nebom, ki bi si šc upal tvegati glavo v neenakem boju. Čez trikrat devet dni bo zato zmaj v Strupe^ nem jezeru ugonobil kraljevo edinko in oče sam mu jo mora pripe« ljati tjekaj.
Spričo takih novic se mladenič nevtegoma poda v glavno mesto in se oglasi tam na samem dvoru, češ. da mora zastran zmaja govoriti s kraljem in kraljično. Ker mu dvorjaniki nočejo verjeti in se nekaj obotavljajo, jim še pošteno nasuje ušesa, češ, da je lahko vseh skupaj sram, ko se štejejo, kakšni junaki so, pa kar tako meni nič tebi nič izročajo kraljično zmaju. Gospodo je hudo pogrelo in ga res puste h kralju. Zala kraljična takoj spozna samotarskega mladeniča.
»Cemu neki nisem bila takrat rajša ostala pri tebi? se ji milo stori in začne praviti očetu, kako se je bila pomuznila z lova in kaj je vse videla pri Kamenjaku.
»Kar je bilo, je bilo!« zamahne ta z roko. »Trikrat devet dni je še časa, so mi dejali, ko sem bil prišel v Deveto deželo. Dva dni sem hodil semkaj in je torej še vedno dovolj priložnosti, da ugQnobimo zmaja v Strupenem jezeru!«	, ,
Kralju od veselja zažari obraz, a kraljična odsvetuje:
»Čemu žrtvovati življenje, ko vendar mene s tem ne rešiš! Dovolj jih je že bilo in sami junaki so bili, pa je moral sleherni z glavo po= plačati smelo junaštvo!«
Mladeniču se je zazdelo, da kraljična zbog same žalosti ne more več prav jasno misliti, pa je rajši odjenjal. Samo skrivaj je pomežik= nil kralju, naj nikar ne obupa, a njo je prosil, naj obleče najlepšo obleko, natanko tisto, v kakršni namerava oditi k Strupenemu jezeru. Ce že res mora biti ugonobljena, bi rad Daljni deželi ohranil vsaj njeno kamenito podobo.
V	to je kraljična privolila. Kralj je velel pripraviti primeren ka< men in mladenič se je takoj lotil ter brez prestanka delal dan za dnem in noč za nočjo. Hkratu je ukazal pripraviti veliko apnenico. Kip je bil potlej tako na las podoben kraljični, da je vsakdo potrdil:
»Samo glasu manjka sohi, pa je ne bi nihče ločil od resnične kra= ljeve hčere.«
V	apnenici je mladenič to soho prekuhal v živo apno. Ravnal je s tolikšno previdnostjo, da se ni odkrušil niti en sam drobec.
Zadnje jutro se je zazorilo. Od blizu in daleč so se zgrinjale neštete množice, da bi spremljale kraljično na tej žalostni poti. Ves dvor je tonil v črnini, samo kraljična je nosila belo obleko in tudi obraz je imela zastrt z belo tančico. S prav takšno je tudi Kamenjak odel živoapneno soho in stopil pred kralja:
»Karkoli za danes potrebujem, imam, samo tvoje obleke mi še manjka.«
Kralj mu da prinesti kraljevskih oblačil, ki jih mladenič naglo obleče. V njih je videti tako zastaven in zal. da se kraljični orose oči, ko pomisli, da ga zdaj gleda zadnjikrat. Njegovemu budnemu očesu ta solza ne ostane prikrita. Naglo stopi h kraljični in jo zaprosi:
»Da bi se bil šel z zmajem borit za tvojo rešitev, mi nisi dovolila. Ne odreci mi vsaj sedaj, ko te prosim.«
»Česa?« se zdrzne mladenka.
»Zmaju bi rad pokazal tvoj kip, preden preideš ti sama v njegovo oblast.«
Tej prošnji se kraljična res ni upirala, le videti je želela, kaj in kako bo počel zmaj, ko zagleda čudna prišleca. Kamenjaku je bilo to kakor nalašč in ji svetuje, naj za ta čas odide z očetom na visoko goro. od koder se odpira najlepši razgled po vsej Daljni deželi in zlasti po mrkem zmajevem domovanju.
Res se tedajci zganeta dva sprevoda hkratu. V enem odhaja kralj z resnično kraljično na visoko goro, v drugem pelje Kamenjak kra» ljično»soho proti Strupenemu je» zeru, a naroda je tod in tam ka» kor listja in trave. Trombe pre» tresljivo zadone in žene in star» ci jokajo, a matere dvigajo dee» na ramena, češ:
»Poglejte, otroci, našo blago kraljično, ki bo danes umrla za nas!*<
Podobnost med soho in kra» Ijično je namreč res tolikšna, da razen najvišje gospode slednjič nihče več ne ve, kdo in kaj se prav za prav bliža Strupenemu jezeru.
Bliže ko je strašnemu kraju, bolj ostaja Kamenjak s soho sam. Nekaj malega jezdecev ga še spremlja, dokler končno tudi njim ne upade pogum. Iz dalje je namreč že čuti valovanje Strupenega jezera in kmalu nato še zmajev odurni glas:
»Če hočeš sebi dobro, kralj, nikar ne lazi tako počasi, da me potrp» ljenje ne mine!«
»Ne bodi nestrpen!« se porogljivo odreže v kralja preoblečeni Kamenjak. »Da ti je čakati še tri sto let, bi se ti veljalo; kajti take gostije doslej še nisi bil deležen in je tudi poslej več ne boš.«
Zmaj od jeze zarjove in se zapraši proti mladeniču, ta pa zavihti s tančico prigrnjeno živo»apneno soho in mu jo na vso moč zarine globoko v žrelo. Ali tedaj, o joj! Čim se je zmajeva slina dotaknila živega apna, je pričelo vreti kakor bi ga gasili v apnenici. Nestvor je strahotno zatulil in od bolečin pričel otepati okrog sebe, da se je dan in noč hoda na daleđ stresala zemlja. Apnena sopara, ki mu je puhtela
i z žrela, je pregrnila vso okolico Strupenega jezera in ni mogla kra= ljična niti z gore videti, kaj se tam spodaj godi
Končno se je zmaj umiril in so se najpogumnejši upali k Strupe* nemu jezeru. Z radostjo so spoznali, da je nestvor poginil, o Kame= njaku pa niso mogli najti nobenega sledu. Vzlic temu je čez in čez zavladalo tolikšno veselje, da so najimenitnejši mladeniči na ramenih prinesli kralja in njegovo edinko k jezeru in je vriskala in rajala vsa širna Daljna dežela, le kraljična sama se ni mogla niti nasmehniti. Nemirno in žalostno se je oziralo njeno oko po jezerski gladini, dokler ni zapazilo tam daleč na jezeru kraljevskih oblačil. Brž je posedlo nekaj vitezov v čolne. Odveslali so v ono smer in si skoraj niso upali nazaj. Kar je plavalo po jezerski gladini, niso bila samo kraljevska oblačila, ampak vanje oblečeni kraljičin — mrtvi rešitelj! Besneči zmaj ga je bil moral oplaziti z repom in ga treščiti v razburkano jezero.
Cim je kraljična zagledala truplo, ki ji je bilo tolikanj drago, je kakor mrtva omahnila nanj. Dala je Kamenjaka položiti v kraljevo grobnico in ni nehala žalovati, dokler še njej ni smrt odkazala pro« štora kraj njega.
Kako so ljudje nekoč jedli.
V	tistih pradavnih časih, ko ljudje še niso poznali žlic. nožev in vilic, in še mnogo pozneje, so jedli ljudje z roko, v bolj redka jedila pa so poma-kali kruh. Ker so pa jedli večinoma le z roko, je bilo takrat pravilo, da so si pred jedjo umivali roke. Ta navada se je ohranila še do danes in je neobhodno potrebna, vzlic temu, da jemo danes z vsem mogočim jedilnim priborom.
V	srednjem veku je prinesel strežaj.v obednico posodo z vodo in jo držal pred gostom, na rami pa mu je visela brisača, s katero si je gost obrisal roke. Ko so si vsi umili roke, so prisedli k mizi, kjer so bile jedi že pripravljene. toda vse pokrite s prtiči. Juho so v srednjem veku pili. ker še niso poznali žlic. in hiša, kjer so imeli toliko posode za juho, da sta pila le po dva gosta iz ene posode, je veljala že za zelo bogato in razkošno.
Tudi vilic niso skoro nikjer poznali. Cesar Karol ni imel 1. 1418. več vilic kakor troje in še te so služile samo za uživanje sadja. Meso so jedli do 17. stoletja z rokami. V takrainih navodilih za lepo vedenje čitamo, da jc treba jesti meso le s tremi prsti. Na kraljevih dvorih in v hišah plemenitašov pa so imeli silno natančne predpise, kako je treba jesti in piti in kako se mora človek obnašati med jedjo, da ga nimajo za navadnega, neolikanega človeka.
Kasneje je prišlo v navado tudi umivanje rok po jedi. Iz načina, kako si posamezniki umivajo roke, so spoznavali olikane ljudi, pa tudi razni zarotniki so se na ta način spoznavali med seboj.
Predpise, kako naj človek jé in pije, in kako naj se obnaša med jedjo, imamo tudi dandanes. Toda ti predpisi niso v glavnem nič novega, temveč samO nadaljevanje starih navad v novi obliki.

wsSSÈM&k
Dnevi novega uspeha.
Zopet imam uspeh. Popolnoma drug, sicer pa ...
Hodiva s Pavelčkom po dvoriščih kakor prej. Dajeva predstave. Noge me še bole in se tresejo pri vsakem koraku. Pa vendar imam uspeh. Zakaj, ne razumem! Cesto naju po predstavi kličejo v sijajne sobe bogati ljudje, stanujoči v teh domovih. Lepo oblečeni otroci, lepe gospe in resni gospodje sede okoli na stolicah. Midva s Pavel« čkom pa na preprogi, da razkazujeva svoje umetnosti. Plačajo nam za to. Dajejo nam sladkorčke, pomaranče. Nekoč sem celo dobila bana« no. Zelo sem bila srečna! Polovico banane sem dala Pavelčku.
Opazila sem, da so bogati otroci različni. Nekateri so — dobri. Božali so me, ljubkovali in mi dajali okusne stvari. Govorili so s ten« kimi glasovi: »Mala, revna mala opica!« Drugi niso bili dobri. Skušali so me rvati, uščipniti ali pa suniti... Podajajoč mi poslastice so me dražili, kakor da mi hočejo odvzeti jabolko ali sladkorček. Kazali so mi jezik in delali grde obraze. Ce bi oni vedeli, kako me to žalosti! Zakaj so otroci zlobni?
Starši jih tako ljubijo, tako skrbe zanje. Morali bi biti srečni in ljubiti vse, ves svet... Zlobni otroci so medtem kazali jezik in mrmrali: »Opica, grdoba! Opica, grdoba!« Zelo sem žalostna ...
Jaz imam rajši druge obiske. Te, ki stanujejo v malih, temnih izbah. Oni gledajo naše predstave skozi mala okenca. Mala okenca, obrizgana od uličnega blata tu nad zemljo. Gledajo skozi sivo steklo, si spolščajo noske. Smejejo se nam bledi obrazki dečkov. Radost užiga bliske v žalostnih, temnih očescih.
To so — revni otroci. Otroci revežev.
Vedno hodim pod ta majhna okenca, ki kukajo iz zemlje. Za te blede, onemogle otroke igram na trombo, tolčem po bobnu in žvižgam, kolikor morem — najglasneje. Ce bi mogla, bi napravila zanje tak saltomortale double, kakršnega ni še nihče videl.
Zdi se mi, da ti revni otroci čutijo to, kar jaz. Žalost, ki nikdar ne izgine.
Otroci iz podzemlja bogatih hiš včasih pritečejo k meni. Božajo me, poljubljajo me, šepetajo ljubkujoče besede. Nekateri mi tlačijo v žepe košček sladkorja ali kruha... Nobeden izmed njih me ni raz» žalil.
Ker se jim godi krivica, nočejo delati krivice mali opici...
Dobri, mili otroci... Otroci za malimi umazanimi okenci, jedva se dvigajočimi nad zemljo...
Dan ločitve.
Jožef se ne more več dvigniti s postelje. Stoka in plače... Zal mi ga je! Ubogi Jožef! Danes je poslal Pavelčka v mesto.
Deček se je vrnil objokan. Za njim je vstopil človek, ki je imel bleščeče gumbe in obraz brez las. Položil je pred Jožefa zavojček denarja in dejal:
»Moj gospod kupi malo opico. Prosim, dajte mi jo!«
Pavelček me je objel in jokal na glas. Razumela sem, da zapuščam Jožefa in svojega malega prijatelja. Kaj naj naredim? Ljubila sem Pa» velčka, branila ga in mu pomagala, kakor sem znala.
Življenje me je naučilo, da vse mine na svetu.
Jutršnji dan ne bo podoben današnjemu. Danes se razlikuje od včeraj. Vse ima svoj konec ...
S solzami v očeh sem poljubila Pavelčka.
Kmalu sem se vozila z vozom, sedeč poleg človeka, ki je imel bleščeče gumbe in obraz brez las.
Kam me pelje? Bilo je zame vseeno.
Z ročicami sem pritiskala na prsi dnevnik, ki je bil skrit v nedrju suknjiča.
Voz se je hitro kotalil. Na obeh straneh ceste so stala visoka dre« vesa. Gledala sem nanje z malomarnim pogledom. Bila so tuja zame. Niso vzrastla iz črne zemlje moje džungle.
Ah! Že vem, da jih nikdar več ne ugledam.
Nikdar... Strašna, neusmiljena beseda!
Dnevi novega življenja.
Že nekaj dni sem pri svojih prijateljih. Dva sta — deček in de» klica. Imata mamico in atka. Stanujejo v lepi, veliki palači. Okoli raste gozd. Pred palačo je mnogo cvetov. Solnce sije po vse dni. Je toplo, pa ne tako, kakor v džungli. Brez oblekce bi ne mogla hoditi.
Vsi so tu dobri zame. Imajo me radi in me ljubkujejo.
Zvedela sem neko stvar. Dolgo sem o tem premišljevala. Atek mojih prijateljev jim je dejal:
»Morata imeti rada malo opico. Revica se ne počuti dobro v tujem kraju. Zlobni ljudje so ji vzeli starše in svobodo. V robstvu je redko radost v srcu doma«.
Vedno sem mislila, da je robstvo — kletka. Sedaj razumem, da je robstvo — nekaj drugega. Ce odtrgajo malo opico od staršev iz džun* gle— to je robstvo. Morda sem zato često žalostna?
Vsak dan se počutim bolje. Lahko že hitro hodim, še celo tekam malo. Črez par dni se poizkusim prekopicniti. Hočem se izkazati hva= ležno svojim prijateljem za njih dobroto.
Danes sem se splazila na drevo. Čudno je bilo! Mesto listja — igle. Ostre, bodeče. Moje roke so se lepile na vejah. Zakaj? Sedeč na drevesu sem mislila na OrisOrija, Zo«Zo, na Pavelčka in revnega Jo« žefa... Spomnila sem se celo rdečelasega Vrabca, pegastega malo« pridneža in plešastega kramarja. Onega, ki je klepetal brez pre« stanka...
Tako sem še mlada, pa koliko prigod sem že doživela!
Videla sem malo živalco, ki je skakala po drevesih. Rjava, z doU gim košatim repom. Ko me je zagledala, se je prestrašila in jo odku= rila v duplo.
Ptički so peli in cvrčali okoli.
Po dvorišču so tekali psi. Eden se imenuje Filut, drugi — Nero. Prvi — bel, drugi — črn. Velika psa. a zelo krotka. Prihajata vsak dan k meni, dotikata se me z mrzlim smrčkom in mahata z repom. Dobra sta zame. Tu so vsi dobri. Počivam ...
(Dalje prihodnjič.)
Možiček, ki se prekopicuje čez glavo.
Ponekod jih prodajajo na sejmih. Na* kakor kaže slika, da bi kroglica ne utekla redimo pa možička lahko tudi sami. Po» v život. Zdaj vrzimo kroglico v cevko in trebna nam je debelejša svinčena kroglica, prilepimo na drugem koncu košček blaga
ki ima v premeru vsaj 1 cm. Debelejša je boljša, ker je težja.
Naredimo cevko iz tršega papirja, dol* go 3 cm, tako da bo kroglica stekla na* lahko skozi. Vrežimo še iz blaga život, roke in noge. Blago mora biti dvojno, eno vrh drugega. Nato ga obšijemo ob robu. Nezašito pustimo mesto na vratu, kamor prilepimo blago za cevko, tako da ga na* sadimo nanjo. Pod cevko naredimo šive.
v obliki čepice. Ko je to narejeno, nari* šemo na cevko cči, nos, usta in možic je gotov.
Na stolico prislonimo daljšo desko, da leži poševno proti podu, in postavimo na* njo možica. Zganimo ga in se bo preko* picaval sam po deski navzdol. Gibčno in urno se kotali tudi v predpasniku, čez ko* leno. po dlani, sploh po vsakem površju, ki visi. Poskusite!	C. Drekonja.
.:....................................................
Vodoravno; 1. tfdilnica, 3. goveja mast, 4. predlog, 6. drobno kamenje, 9. velikonoč» no jajce (belokranjsko), 12. predplačilo, 13. poslanec z naročilom, 14. okrajšava za ploskovno mero.
Navpično: 1. predlog, 2. vzklik, 4. polj* ski pridelek, 5. žuželka, 6. velikonočno jajce, 7. števnik, 8. začimba, 9. veznik, 10. ves, 11. vstavi »al«.
II.
Vodoravno: 2. pozvanja k maši, 5. ne» besno telo, 6. pismen izdelek, 7. prostor* | ninsko telo (geometr.), 9. velik kamen, 12. zaimek, 13. začimba. 15. del obraza, 19. del obraza, 21. zaimek, 22. čas.
Navpično: 1. nada, 2. opisovalni delež* nik gl. znati, 3. praznik, 4. suha zemlja sredi vodovja, 8. del voza, 10. ptič, 11. igralna karta, 14. ni marljiv, 16. rastlina, iz katere pridelujejo predivo, 17. del vo/a. 18. del obraza, 19. predlog. 20. predlog.
ZASTAVICA V PODOBAH.
Naše uganke.
i.
DVE VELIKONOČNI KRI2ALJKI.
m
ČAROBNI PRAVOKOTNIK. (Priredil Kaligula.)
Besede pomenijo vodoravno in navpično isto in sicer:
1.	kačo,
2.	žensko krstno ime,
3.	vezilo, poklonilo.
NEKAJ ZA PRAZNIKE:
BESEDNA UGANKA.
Po polju se vije.	Črko odbiješ,
k hiši drži,	k drugi jo daš,
veže vasice,	pa že drugačno
v mesta hiti...	sliko imai.
Leta pod nebom in žvrgoli, proste narave se veseli.
Zvari obojno v sladdk obroč, pa bo vesela Velika noč!
REŠITEV UGANK IZ FEBRUARSKE ŠTEVILKE: L Presta vljalna uganka:
1.	sir — ris	peč — čep
2.	Laze — Elza	10. Riga — igra
3.	maslo — smola 11. slak — klas
4.	Slovan — naslov 12. logar — oglar
5.	liga — igla	13. pila — lipa
6.	petici — cepiti 14. Maja — jama
7.	vaba — avba 15. Ante — Etna.
8.	selo — osel
Od zgoraj navzdol: Resnica oči kolje.
2. Zastavica v podobah: Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga p« naredi.
3. Dve zloženki: a) Sam + um; b) Ar + pad.
Vse tri uganke so rešili: Stojan Drašček, Zalog pri Ljubljani; Marta VranešiČeva in Malči Weiblova. Metlika: Lda Flerètova, Oskar Födrans* peri; in Miloš Babic. Ljubljana; Vida Ko« vačičeva in Radovan VrabI, Maribor; Zla«
tica Jugova, Studenci pri Mariboru; Srečko Zalokar, Celje; Milan Kos. Radeče pri Z'u danem mostu; Ivan Perovšek, Franc Lam« piČ in Jakob štrukelj, Grosuplje; Saša Boc. Onek pri Kočevju; Vanda Pelkova, Topli« ce pri Zagorju; Božica Roševa, Dol pri Hrastniku: Marjanček Matulj, Gjurgjevac: Ivan in Saša Fajgelj, Dubrovnik.
Dve uganki je rešil:
Marko Bercè, Ljubljana.
VELIKONOČNE NAGRADE.
Za Zvončkarje. ki bodo pravilno rešili vse naše uganke iz te številke, razpisuje gospod Doropoljski sledeče lepe nagrade:
1.	E. Gang 1: Zbrani spisi, II. zv.
2.	A. Rapè: Mladini. IV. zv.
3.	Fr. Zbašnik: Drobne pesmi.
4.	Ivan Lah: Češke pravljice.
5.	Meško: Našim mladim.
Odločil bo žreb.
Le pridno in pogumno na delo!
Pa obilo sreče in uspeha!
Recepti za mlade kuharice.
Hitra pogača: Vzemi 3 dkg sladkorja, Ii dkg surovega masla. 10 dkg moke, nekaj limonovih lupin, zmletih orehov ali mand; ljev in naredi iz tega testo. Potem ga iz« reži v razne oblike in speci. Pečeno pogačo lahko poliješ še s segreto čokolado.
Šumeča limonada: V kozarec vode daj dva koščka sladkorja in iztisni vanj eno "'"tino limone; temu dodaj še eno noževo lieo jedilne sode, pa dobiš okusno, osve« žajočo pijačo!
Nadevani dati ji: Datlje prerežite po dolgem in izluščite peške. Nato nastrgajte malo čokolade, jo zmešajte s sladkorjem in marmelado in napravite iz tega testa majhne koščke v obliki datljevih pešk; na« polnite z njimi datlje in jih stisnite zopet skupaj.
Jajčno mleko: V toplo mleko dajte ne« koliko cimeta ali vanilije in pustite zavreti; nato stepite 1 rumenjak in ga vkuhajte v mleko. Mleko je treba ves čas mešati!
Iz mladih peres___
SNEŽNI MOŽ.
Sneg zapadel je visok. Na delo zdaj roké: najprej valj naredimo slok, potem pa roké in nogé.
Še usta in nos! Teh pozabiti ne smemo. Kdo zdaj bo temu kos, ki gleda s tako vnemo? Brž s kepami nanj navalimo, možakar naj se nam odkrije, na glavi mu lonec tazbijmo. Naj sonce na plešo mu sije!
Štefan Vipavec, Ljubljana.
Marica Oblakova:
MOJA POT IZ AMERIKE V JUGOSLA* VIJO.
(Nadaljevanje.) Drugi junaki in junakinje se niso navidez prav nič brigali za poziv. Plavali so dalje. Tudi bahali so se, da jim parnik ne uteče, ker znajo dobro plavati. Krmar nam je obljubil lepo šalo. Dal je zapovedati, da se mora parnik počasi odmikati iz pristanišča. Plavači so bili nekako stopetdeset metrov oddaljeni od ladje; tedaj parnik zatuli in že smo se počasi odmikali iz pristanišča. Mi smo radovedno in nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Plavači so kar lepo na« prej — plavali. Ko pa zaslišijo pisk, za tre» notek začudeno obstanejo. Šele zdaj so se zavedli, da se odmikamo od brega in za» gnali takšen prestrašen vik in krik, da ga je bilo res smešno poslušati. Tega si res niso mislili, da bi jih pustili na cedilu. Nas peli so vse svoje moči. Naravnost tekmo* vali so. Parnik se je zopet ustavil. Potniki so se na glas smejali, in neki debel gospod bi se bil skoraj prekucnil čez cgrajo. Se« daj je bil šele smeh! Eden se je smejal debelo in počasi: ha, ha. ha, ha. Drugi tan* ko in hitro: hi. hi, ho, ho. hi. Navsezadnje so se drug drugemu smejali in se kazali s prsti češ: »Glejte, kako se ta smešno smeje!« Tako so se vsi nalezli smeha, da se niso upali drug drugega pogledati. Tedaj so pa prišli oni junaki in junakinje med sme« hom in krikom na krcv. Takoj so odšli v svoje kabine brez besedice: bili so precej v zadregi. Drugi plavači. ki so ubogali, so bili zelo veseli, da niso bili med njimi.
Po večerji smo zvedeli, da se bomo pe« Ijali prihodnji dan ob šestih skozi preliv Gibraltar. Hotela sem na vsak način vi* deti Gibraltar, zato sem spala slabo, ker sem se bala. da bom zaspala in zamudila ta važni dogodek. — Ko je bila ura pol
(Prispevki »Zvonćkarfev«.) |
šestih, se hitro oblečem ter grem gledat na krov. Vse je bilo še tiho. Morje je bil0
zelo mirno in sonce je že toplo sijalo, lahna
jutranja sapica je prijetno pihljala. Daleč, daleč sem zagledala nekaj visokega, črnega. Medtem je že prišlo tudi nekaj popotnikov I na krov. Vedno bolj smo se približevali Gibraltarju. Ob šestih smo bili oddaljeni od njega le še kakih štiri do petsto metrov. Gibraltar je res občudovanja vreden. \a obeh straneh se dvigata dve velikanski skali. Vmes je prav ozek preliv. Dve ladji bi se bolj težko sTečali. Ob vznožju skal je majhna ravninica, kjer je pristanišče za manjše ladje. Za naš parnik je bilo tu prc= plitvo, zato smo morali jadrati naprej. Ob prelivu so raztresene nekatere lične hišice. Počasi nam je izginjal Gibraltar izpred oči...
Tako smo se vozili še dva dni.
Zgodaj v jutru nas je prebudilo iz sladkega spanja močno trkanje na vrata. Papa je šel odpirat. Prišel je uslužbenec in nam javil, da moramo biti ob petih vsi na velikem hodniku pripravljeni z rešilnimi pasovi. To smo debelo pogledali! Kaj naj to pomeni? — Na vse zadnje bomo roo> rali še v morje skakati! Vseeno smo se nanravili. si nadeli pasove in odšli. Glavni hodnik je dolg nekako sto metrov in tri metre širotk. Ko smo prišli tja, je bilo /e vse polno ljudi. Vsi brez izjeme se si mr». rali nadeti rešilne pasove, od najmanjšega do najdebelejšega ali največjega. Stari m o» žakarji, prijazne mamice in otroci — vsi. Res nas je bilo smešno gledati. Ncka.-teri so spravili pas komaj do polovice.! Otroci bi bili skoraj izginili v njih. Pred» stavljajte si velik rešilni pas. ki počasi ra« ca naprej. Imeli smo dosti zabave s taki* mi prizori. Vroče nam je bilo zelo. Celo uro smo morali stati na hodniku. Nekateri so se jezili in se hudovali, češ čemu ta ne» umnost.
(Dalje prihodnjič.) I MOJA MUCICA.
Imam prijazno mucico, ki črno) ima dlačico, umiva se kar s tačico, ker vode se boji hudó.
Večkrat se potepat gre in potem domov ne ve, dokler jaz za njo ne pridem» I da ušesa ji navijeni...
Slavka Jerinova, Zagorje ob Savi. ■
I Sokolska mladinska prireditev v Boh.
Bistrici.
[ Na pobudo sreskega načelstva je pri> rcj	ajšnje sokolsko društvo lepi mia»
<i : igr , : »Darežljivi otroci« in »Po« v.	Cisti dobiček je bil name»
n,	uskim revežem.
Ji! ■• 21. H, ob treh popoldne s:	> rali prenovljeni sok tiski d v o*
ran;, »ia se udeležimo revežem tako korist* ne predstave.
;-. "t prva ročka programa je bil igro* ka ..režljivi otroci«. Lahko si mislite, dr /vonckarji». kak" nam je bilo pri src u <> smo gledali deklici, izmed katerih je «i,.i darovala beraču desetak, druya pa je .i beračiei srebrno verižico Mislili sui , d ju mati prav pošteno ošteje. a kak i smo se začudili, ko sta bili od ma< ten pohvaljeni. Prva je dobila namesti) de- a stotak, druga pa mesto sre* bri; /lato veri/ico. i Prvi ločki je sledila dru<>a. igra .Pos vod r. ji muž« Pri tej smo imeli dosti za* ba\i Najbolj sta nam v prvem dejanju uga: i inko, županev sin. in Burjev Ma-, tev; i;k. ki sta se na vso moč prepirala. Poni -ta se šele takrat, ko jima je so« sed. Tonček prišel naznanit veselo no« vico, da je splav na Križnarjevi lavi že dogotovljen. Takoj za njimi ie ptišel na oder •.a.ki veseljak in čevljar obenem. Mihi Mihec, ki se je nato pokazal otro= kom nliki povodnjega moža. Ta pa je na	ake lomil, da bi vsi kmalu popo*
kali. \ drugem dejanju pa se je imenitno |®drez.il križnar. Posebni pa se je odliko* va' v prizoru, ko. je Matevžka in Janka /pnii-l a rami in ju trčil skup rekoč: »Naj» brž - prismuka vidva oba.« V tretjem dejan k se je pa pokazala pravica. Janko je reč vzel nekje srebrno uro in ob«, dol/il t tatvine Matevžka. Matevžek je do teg* časa vse molče pretrpel, ko pa je •liša ga pošljejo v poboljšcvalnico, je kar kipelo v njem. Povedal je vse po pra; viti • župan seveda ni verjel, da zna njei? s nko tudi krasti. Ko pa je prišel
v sobo Križnar. ki je zagovarjal Matevžka, je župan že sknro verjcL Vprašal je še Janka, ki pa je molče odkimal in gledal v tla. Sedaj pa je spoznal oče. da je že res. Poizkusil ie zvijačo. Rekel je: »No, dobro, Matevžek, ti pojdi h krojaču, naj ti vzame mero za hlače.« Janko je kar na glas začel jokati, foda to mu nič ni po« magalo.
Zvonko Žagar, V. r. na Boh. Bistrici
Velecenjeni g, Doropoljskl!
Ta kraj. v katerem živimo mi. Vam je gotovo znan, imenuje se Zagorje in šteje po novem štetju približno 350«i duš. Ima« mo 8razredno osnovno šolo in v sokol« skem domu velik oder, kjer prirejamo razne igre. Naša zadnia igra je bila »V kraljestvu palčkov«, ki je edini spomin na vrlo Jullco Presterje. ki nas je pred kratkim zapustila in odpotovala v Vašo belo Ljubljano. Naš oder je začasno utih* nil, a oživeli ga bomo z novo igro »-Čudež« ne gosli«. To igro bo priredila učiteljica g. Adamičeva. Če se nam bo predstava obnesla, pridemo kar v Ljubljano pokazat, kaj znamo.
Pošiljam Vam nesemeo o svoji mu« cicli Ali je godna za objavo?
Želela bi, da bi moje skromno pismo in — če mogoče' — tudi pesemeo priobčili v Vašem cenjenem listu.
Lepo Vas pozdravlja
Slavka Jerlnova, uč. VI. razr., Zagorje ob Sp.vi
Odgovor:
Ljuba Slavka!
Obe želji sera Ti izpolnil. Ali si za« dovoljna? Pa le kmalu se spet oglasi!
Zdravo 1
Gospod Doropoljski.
Zedinjene države Severne Amerike »n z njimi vsi narodi Evrope so letos na naj' slovcsnejši način praznovali 200letnicJ rojstva svojega ustanovitelja Jurija Wa» shingtona (i/g.: Vosingtn).
Te dni je minilo 'XI let. odkar je bil rojen pisatelj fantastičnih romanov, ki jih tudi mladina rada čita, Karl May. Napisal je 59 knjig, ki so dosegle d., I. 193«». pet milijonov naklade.
V južni Srbiji je koncem preteklega meseca 5 dni neprestano snežilo. Zapadlo jc preko 2 m snegu. Mnogi kraji so bili popolnoma odrezani od sveta
Princesa Elizabeta, vnukinja angleik^r ga kralju ki je nedavno praznovali *voj o. rojstni dan. je dobila v darilo majhno hišico s stimi pop lnoma opreraljMHB sobicami, liiša in pohištvo sta /a pe« tine manjša od navadnih hiš in pohil^^H
Boji med Japonci m Kitajci pred me= stom Sanghajem se nadaljujejo z r-eizpr«.: menjeno odločnostjo. Na obeh stmneb je veliko žrtev: vendar Japonci d >sedaj niso dosegli posebnih uspehov, ker Kitajci nt* f miško branijo Svojo zemljo.
Na otoku Re union u v Ind s k em oceanu, ki je v francoski posesti, je divjal zadnje dni silovit orkan, ki je zahteval 45 elo* veških žrtev. Mesto Saint Denis je vihar skoraj docela porušil.
Edgar Wallace, znani angleški romano: pisec, ki je napisal 140 romanov, jc te dni umrl. Pokopali so ga ob ogromni udeležbi občinstva.
Neki koroški tehnik je izumil naprav \ s katero se da proizvajati umetni dež iz oblakov do višine 2500 m. Po dežju pa se oblaki razpršijo in mistane jasno vreme. Napravo bodo predvajali na letošnjem du: najskem velesejmu.
Pred kratkim so prišli na Bled v gra* dič Suvobor naši kraljeviči, kjer se. razen najmlajšega Andreja, pridno uče smuča« nja.
Največ telefonov v Evropi ima Neme čija; na vsakih 20 prebivalcev pride fcn te lefonski aparat.
Po zadnji statistiki je na Češkem 7,109.221 prebivalcev: od teh je 4,714.719 Čehov in 2,273.138 Nan cev.
Iz Kaira poročajo, da se jc nekemu profesorju i/ egiptovske univerze p.srečilo | najti četrto piramido. Piramida, ki je več« iidel zakopan.! pod peskom v puščavi, .c nekoliko manjša kakor ostale tri in tudi drugače zgrajena. Tik piramide je odkril JI profesor tudi več skalnatih grobov imcmirfl nih starac gì ptov s k ih osebnosti.
Dne 18. februarja je umrl \ Kandiji pri Novern mestu v 77. letu suino delu-/* domovino posvečenega življenju naš ml»» dinski pisatelj, pesnik in .skladatelj gcr~
IVfsdiimu v Nemčiji imajo poseben zavod, kjer dr'.sira j o pse /,a vodnike slep* cev. Tisoč takih psov ie že šlo iz zavoda. Vsi so dobri vodniki in zvestj tovariši ubo* gih slepih ljudi.
Janko t. c b n . nadučite' i v pokoju avtor znflnih »Iskric« in mnogih drugih fca» bavnih in poučnih knjig za mladino. Pokoj« ili je bil dolgu leta ugleden s >tr.idnik m šeg* lista, cast njegovemu imenu in spomina»!