Gospodarstvo. VINAKSKO-SADJARSKA IN SREDNJA KMETIJSK^ ŠOLA V MARIBORU. Mariborska vinarska in sadjarska šola obhaja letos svojo petdesetletnico. Njene zasluge za prospeh ia napredek spodnještajerskega vinarstva in sadjarstva m> znane in priznane in zato ni potrebno, da jih §e posfebno povdarjamo. Iz te šole je izšel velik broj umnih in izobraženih kmetovalcev, ki so po posameznih krajib naše domovine izboljšali in vzomo uredili lastno gospodarstvo ter so z dobrim zgledom bodrili druge, da se je samo v poedinih krajih, marveč po celih okrajih dvignilo poljedelstvo, zlasti dve njegovi važni panogi: vinogradarstvo in sadjarstvo. I Mariborska šola kot nižja vinarska in sadjarskal šola je dostopna vsem kmetskim mladeničcm, ker n« zableva druge predizobrazbe, kakor ljudskošolska V njej se kmetski mladeniči ne odtujijo kmetskemu stanu, ker morajo sami opravljati dela po vinogradu, ra polju in po sadonosniku. Sola s lakim ustrojein ni-samo dobra in koristna, ona je nujno potrebna. in akc bi je ne imeli, bi jo morali ustanoviti. Vspričo tega bi bilo smatrati za neverjetno in ne mogoče, da bi se v naši domovini našel kdo, ki se imenttje prijatelja slovenskega kmeta, pa hoče tega kmeta oropati velevažnega strokovno-podučnega zaToda. Trda, kar pameten človek smatra za neverjetno in c«U nemogoče, to naši samostojneži in demokrati storijo it< samo mogoče, taarveč tudi verjetno, to hočejo cel< udejstviti in izvršiti. Pred nekaj dnevi so namreč časniki prinesli ves< da je ministrski svet potrdil ustanovitev srednje kme tijske šole v Mariboru na sedežu sedanje yinarske it sadjarske šole. Potrebni krediti za pričetek delovanjl so odobreni. Šola se ima otvoriti meseca novembn Ravnateljstvo je že razpisalo sprejem učencev v pit šolsko leto. . . Minislrski svet nas je torej na predlog poljedei skega ministra Puclja stavil pred gotovo dejstvo: » sedežu dosedanje nižje vinarske in sadjarske šole Mariboru se naj ustanovi uova srednja kmetijska šo ba. Kaj pa bo s prejšnjo nižjo viuarsko šolo? Za zda lako hiti zatrjevati samostojna in demokratdca gospfl da, bo vinarska šola še ostala in delovala naprej. B pa čez leto dni ali čez dve in tri leta? Ali ne prcti naj večja nevarnost, da se bo srednja kmetijska Sola ugnfi* dila v domačijo vinarskc šole ter dosedanjo šolo * rinila?! Zoper to moramo v imenu slovenskih lan"*1 na štajerskem najodločneje protestirati. Ako je srednja kmetijska šola potrebna. kakor pripovedujejo strokovnjaki okoli Puclja, naj se us nevi. Naj se pozida novo poslopje, ki >» nripravno ¦polrcbno, 1U3J sc nabsn.ijo vsa učna in pomožiia srcd • stva, naj se sploh oskrbi vse, kar je jpotrebno. Ni pa bili čitati v časnikih in. ncaša slovenska javnost o tem ni bilu podučena od ministia Puclja in njegovih strokovnjakov, da bi bil ministrski svet odobril kredit za zidanj^ novega poslopja za novo srednjo kmetijsko šolo. Iz tega se da sklepali, da minister Pucelj in beograjska vlada sploh nc inisLita na to, da bi se pozidalo za srcdtijo šolo novo poslopje, marveč se naj za njo uporabijo prostori prejšnje nižje vinarske šole. Ker pa pod ei\o streho ne moreta eksistirati dve šoli, saj poslopje vinarske šole sedaj ravno komaj zadostuje za to šolo, se bo saorala ena izseliti. In katera bo to? Ali ni neposredna nevarnost, ki bo že nastopila drugo leto, da se bo namreč vinarska šola morala umakniti srednji kmetijski šoli? Tako bi se moral stari šolski zavod, ki je bil namenjen vzgoji kmetskih mladeničev z ljudskošolsk y predizobrazbo v delavne poljedelce in razumne gospodarje, umakniti novemu, ki bi mladeniče z meščansk') šolsko ali šliriletno srednješolsko predizohrazbo vzgojeval ne v napredno delujoče poljedelce, marveč za uradnike, okrajne ekonome, potovalne učitelje, nastavIjence pri raznih gospodarskih podjetjih in na večjih kmelijskih obratih. Kaj poreče k temu slovensko kmetr-ko ljudstvo na Štajerskem? Minister Pucelj ni vprašal kmetskega ljudstva. njegovih organizacij in njegovih zastopnikov, ko ]c odredil ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru. Naj država oskrbi za novo šolo novo poslopje in vs:1 učna sredstva in vse potrebne priprave. Slovensko kmetsko ljudstvo pa ne bo nikdar dovolilo, da bi onj moralo za novi zavod odstopiti svojo, s petdesetletTuim delovanjem preizkušeno šolo, ki je bila naravnost namenjena povzdigu in napredku poljedelstva in važnih njegovih panog. Ako samostojna in demokratska gospoda misli kaj takega storiti, bi trčila ob najkrepkejši in najostrejši odpor slovenskega knietskega ljudstva na Štajerskem. O tem je obvestil poljHelskega ministra Puclja v imenu Slovenske kmetske zveze poslanec dr. Hohnjec z interpelacijo, v kateri zabteva, da mora vi¦arska in sadjarska šola v Mariboru nedotaknjena cstati v svoji dosedanji zgradbi in na svojem posestvu ter neovirano delovati naprej po svojem preizkušenem nstroju in dobro zasnovanem programu. CENE MOŠTU. R .Košar. Trgatev se približuje in zato se vinogradniki vprašujejo: kako bomo prodajali letošnji vinski mošt? Na to vprašanje je sedaj še težko odgovoriti: 1. ker nam še manjka natančnejša štatistika o lanskem vinskem pridelku in njega prodaji; 2. ker naša poročevalna služba o letošnjem stanju vinogradov v Jugoslaviji zelo slabo funkcijonira (saj še nimamo niti lista, ki bi enotno zbi ral poročila); 3. ker še nc vcmo, kakšna bo kvalite;a (kakovost) letošnjega jnošta. Lanska zaloga in letošnji kvalitativni in kvantitativni (množina in dobrota) pridelek pa bo merodijen za tvorbo cen novemu moštu. V splošnem se lahko EfiSe, da cene ne bodo mogle pasti pod lanske začetiv cene, akoravno bo slabšo blago, kei so pridelovalni potroški tako poskočili. Nikdo ne bo dal pridelka za slepo ceno! Naša valula je padla od lanske bratve skoraj za polovico in vsled tega so se podražile vse življenjske potrebščine in vsi stroški za obdelovanje goric L. 1921 smo še dobili 1 kg koruzne inokc po 8 do 10 K, danes stane na dcželi 20—22 K. Krušna moka je bila po 14 do 16 K, letos je po 26 do 28 K. Vinska posoda je sbila 3—4 K, danes 7—9 K. Seveda so temu primemo morale tudi rasti delavske plače. V istem razmerju pa jc poskočila tudi cena galici in žvepla špricalkam itd. Vidimo torej, da so se vse cene letos podvojile in s Um fo se tudi podvojili pridelovalni stroški za vino. Ali se bodo tudi podvojile cene novemu moštu; Dvamim in zato gre naše vinogradništvo težkim čason nasproti, posebno ker ni izvoza. Pomagati si moramo sami in pomagali si bomo s tem, ako bomo poskusiU pridelati kolikor inogoče dobro blago. Dobro blago e vedno išče in plača. Posebno v srednjih in slabejših letinah dosežemo to s pozno trgatvo in s sortiranjem grozdja« Na obrlni razstavi v Mariboru se je videlo, da pridelajo vsi štajerski vinarski okoliši prav dobro blago, ki bo uspešno konkuriralo z drugimi vini Jugosiavij:1 ludi v najboljših letih. Zato mora iti naše stremljenj • za tem, da pridelamo kolikor mogoče buteljčna vina! To pa dosežemo edinole: 1. S pozno trgatvo. Upajmo, da še pridejo letos Ispi, solnčni dnevi. 2. Z izbiranjem grozdja. Vse kar je že zdaj gnilo. se naj odstrani in porabi za domačo pijačo. 3. S sortiranjem. Kdor ima vsaj toliko rizlinga ali šipona, inu.škalnega silvanca ali žlahtnine itd. v svojih gork-ah, da lahko napreša vsaj en polovn jak iste vrsie, se naj ne ustraši tega deia, ker mu bo dobro poplačauu. Ne pozabimo, da so minili tisti časi, ko so kupci -kali naše kleti. Sedaj pride doba, ko bomo šli ponuit naša vina. Ravno nas slovenske vinogradnike je ožja previduost otxiarila z vsemi pogoji za uspešno inogradništvo. Storimo lorej vse, da dosežemo kolikv mogoče dobro kapljico — sebi v prid, drugim v ve ¦ selje! Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš priredi v ncdcljo, dne 1. oktobra 1. 1. v dvorani vinarsKe in sadjarske šole v Mariboru predavanje s sledečiin svobodnim razgovorom: «0 trgatvi, stiskanju grozdja in ravnanju z vinskim moštom«. Predava gospod ravnatelj Andrej žmavc. Začetek ob 9. uri. Gorice v ljutoinerskem okraju kažcjo povoljno. Tr la je debro obložena, samo zadnji dež, ki je Irajal 14 dni, je bil v škodo zorenja. Jagode, ki so bilc količk^j napadene od pepela, so začele pokati in gnilijo. Splošno se govori, da letos ne bo zrastla taka kapljica, kal.'or lani. Vinska trgovina še počiva. Poziv vinogradnikoml Da nam bo mogoče hitro in ločno obvestiti vse naše vinogradnike o stanju goric in cenah mošta, prosimo naše vinogradiiike, da nam pišejo takoj vse podrobnosti o zaeetku bratve, o cenah mošta in starega vina, o stanju goric, škodi po sedanjem dežju itd. Dopisnica zadostujc. Naslov: Uredništvo «Slov. Gospodarja«. Vinska letina na Madžarskem. Pred enim mescem se je računalo, da bo letošnja vinska letina dala za celo tretjino vcč, nego lanska. Kcr je suša ta račun pokvarila, bo letina slabša od Ianske. Vinska letina v Nemčiji. Lani je dobila Nemčija v rc-nskem področju na 73.841 ho vinogradov 72.927 bi vina. Leta 1920 je znašala produkcija 2,440.148 hl. Josfp Blaževič: O VINSKI POSODI IN NACINU PRIPRAVLJANJA. Smemo vzeti posodo, v kateri je bil vinski cvet (špirit), za vino? Pripeli se, da moramo porabiti v sili posodo, v kateri je bil vinski cvet, za vino, vendar smemo storiti to samo, če je posoda v dobrem stanu. To velja le za tisto posodo, v kateri se je nahajal popolnoma čisti špirit, torej ne denaturiran. Špiritova posoda je od znotraj namazana s klejem (limom) ali z vodenastim steklom (Wasserglas) radi tega, da te plasti zabranjujejo izpuhtevanje špirita. Te snovi pa so vinu škodljive, zato labko porabimo to posodo za vino le, ako smo klej in vodenasto steklo popolnoma odstranili. To izvršimo na sledeči načm: Ako je posoda prevlečena z vodenastim steklom, jo napolnimo z mrzlo vodo, b kateri prilijemo na 100 1 vsebine 0.1 1 žveplene kisline in pustimo vodo v sodti tri do štiri dni. Vodenasto steklo se v tej skisani vodi razstopi in izteče z vodo vred, kadar jo izpustimo iz soda. Nato se posoda še enkrat temeljito izplakne s čisto, mrzlo vodo, nakar je sod pripravljen za vino. Obstoja pa prevleka soda iz kleja; ga zamoremo od stranili ali s soparjem, ali z zaparjenjem, v katereiii slučaju dodenemo vodi dveodstotne sode in nato posodo dobro izplaknemo. Posoda, v kateri je bil špirit, se pripravi za vin*» tudi na ta način, da se izpali pri odprti vchi in čepni luknji. Ta način pripravljanja pa je precej nevaren. ker lahko sod eksplodira; razun tega pa ta način ni boljši kot prej opisan način priprave. Vsled tega slednjega načina pripravljanja ne morem priporočati. Posoda, v kateri je bilo žgarije ali konjak, se pripravi za vino ali sadjevec s soparjenjem, z zaparjenjem ali z izluganjem z mrzlo vodo. Nekateri vinograd niki pripravljajo tudi tako posodo z izpaljenjem, ki pa je, kakor sem že prej omenil, nevarno. Če se že posoda na tak način pripravlja, se naj na vsak način izvzame dno. Vkljub vsemu temu pa daje posoda, v kateri je bilo žganje ali konjak, dasiravno smo jo skrbno pripra vili, vinu duh in okus po žganju in se smemo vsletl tega le v najskrajnejši sili poslužiti take posode. Po poskušnjah se je izkazalo, da se da celo posoda, v kateri je bila mast ali kislo zelje, pripraviti ^a vino na ta način, da se sod, ko smo mu izvzeli dno, izpali s snažno slamo tako previdno, da se začne malo ogljiti, to se pravi, da postane les črn. Ko se je to delo opravilo, se dno zopet vpostavi, nakar se mora posoda ali izpariti, ali zapariti, ali izlugati z mrzlo vodo in nato po .potrebi še zakuhati z droži. Vendar ne smemo takc posode vporabiti takoj zn vino ali jabolčnik, marveč po temeljiti pripravi za kipenje mošta slabše kakovosti ali za kipenje jabolčnika iz slabšega sadja, katero je padlo samo z dreves, hi šele na to za kipenje jabolčnika ali mošta boljše kakovosli. Na ta način se posoda dobro ovirri in bo v doglednem času sposobna za vino ali jabolčnik. Najde se tudi posoda, ki je namenjena za vpošiljatev vina, katera je od znotraj namazana s parafinom za to, da ne splesni. Če vporabimo tako posodo za utaborjenje vina, moramo parafin odstraniti s strganjcm in krtačenjem v mrzli vodi. Topla voda se ne smo vzeti, ker bi raztopila parafin in na tak način otežkočila temeljito čiščenje. Kaj je z vinskim kaninom v posodi? Ako smo vporabili vinsko posodo več let za kipenje vinskega mošta In za utaborjenje mladega vina, se nabere na notranji strani posode bolj ali manj debeta skorja vinskega kamna, ki učinkuje deloma neugodno na razvoj vina, ker brani zraku pristop v sod in zaviačuje zrelost vina, deloma pa vpliva viuski kamen neugodno na vinsko kislino, ker vina, ki imajo malo kisline, raztopijo vinski kamen in postanejo vsled tega kislejša. Razun tcga zmanjša vinski kamen vsebino posode in je iz vseh teh razlogov priporočljivo, da vinski kamen iztolčemo na ta način, da odpremo sod. Nakapljano žvcplo v posodi. Če smo prazno posodo redno žvepljali s kaljivim žveplom, je nakapljala na dnu posode pod veho sča sorna precej debela nepopolnoma zgorela skorja žvepIa. Tako žveplo ne učinkuje kvarno na mirno vino, v slučaju pa, da vino pokipeva ali vinski ali-sadni mošt prekipeva, dajc okus po žveplencm vodiku, takozvanc «prskanjc« vina. Potrebno je za to, da se tako žveplo iz soda odstrani; pri sodih, ki imajo vratica, na ta načir, da se iztrga, pri onih pa, ki nimajo vratic, da se iztol- če s kakim koničastim prcdmetom skozi čepnoi lukvjo. Negovanje polne iM)sodc. Negovanje polnc posode obstoji v lem, da jo oitfanimo vedno čisto. Moranio jo za to od časa do Sasa, vsak teden ali vsaki drugi teden, brisati, da ne popiesiik Plesnoba, osobito Uikozvana kletna plesnoba, ki je tcmno-čmo-zelene barve in podobna knsilni gobt. prevleče tudi stene in strop klcti, je ncškodljiva, lahko sc reče, da celo koristna, ker uravnava vlago zraka v kieti in se vsled tega ne sme odstraniti, mora se pa odstraniti s posode, ker škoduje lesu in zmanjša tako trpežnost posode. Na deželi se pogosto čuje, da vsebuje posoda, na kateri sedi «siva mačka« t. j. ravnokar popisana klelna plesnoba, najboljše vkio. Ta trditev, lahko bi celo rekli, pravljica, je nastala vsled tega, ker smo v prejšnjik časih dajali prednost starcmu vinu in ga bolj čislali k« novega in se je tako vino nahajalo navadno v posodi, na kateri je bila nasedena kletna plesnoba, znak, da je posoda ležala že dolgo časa v kleli. Danes pijejo pivci raje mlada, sveža vimi, nc velja torej več stari prego vor o «sivi niački« in bodemo zato skrbno odstratajevaii to plesnobo, ker vemo, da škoduje lesu, zlasti na spodnji strani, kjer leži posoda na podstavku in uniči t« najprej doge. Ne priporočam pleskali (mazati) posode, ki jo rabimo za utaborjenje vina, s tirnežem ali barvo, da bi na ta način preprečili plesnobo, ker fimež in barra ovirala pristop zraka k vinu, ki je za razvoj vina neobhodno potreben. Zelo dobro in koristno pa je oiazati obroče in zapah s fimežem ali sivo barvo, da ne zrjavi. Kako zamašimo premočljiva mesta v lesu posodc? Posoda premočeva, ako je izdelana iz lesa od hitro rastočega hrasta; lahko pa premočeva tudi iz raziičnih drugih vzrokov. Tako premočevanje preprečimo. da dotična me&ta skrbno obrišemo, da so popoliiomn suha in jih dobro namažemo z lojem. Pri večjem pr;makanju posode pa primešamo loju nekoliko pepela ali kredinega prahu, ter namažemo s to mcšanico aa,vedena mesta. Dobro je tudi les na mestu, kjer premočeva, tolči s sodarskim nožem, da na tak načia zg«sti les. če vsa ta sredstva ne pomagajo, potem se m«ra dotična doga ali dno posode izmenjati z novim. Ponovno merjenje posode. Pri posodi, ki smo jo že uaije časa rabili iai vcčkrat nabijali obroče, se zmanjša njena vsebiaa. Po obstoječih predpisih ,moramo tako posodo, ki se rabi zn razpošiljanje vina, ali če služi kot merilo za množino prodanega vina, pustiti vsako tretjo leto na novo pre ineriti ali cimentirati. Sbranjevanje kletne posode. Kletna posoda, tako škafi, brente, kadi itd. se morajo shranjevati v bolj suhem prostoru, da ne splesnijo, najboljše v stiskalnici ali uti za posodo. Kletno poscdo moramo po vsaki vporabi umiti z vrelo vodo, li kateri dodamo 2 odstot. sode in nato izplakniti z inrzU vodo. Na tak način obvarujemo posodo pred plesnobo, Malo kletno posodo, kakor zajemače, vrče, lakotnnico (levko), skledo za podstavljanje, golido za dolvvanje in drugo, shranjujemo v kleti, v prostoru pri kleti ali kakem drugem ne presuhem prostoru. To posodo je treba večkrat skrtačiti v mrzli vodi, eventuelno tudi v vroči vodi, kateri dodamo 2 odstot. sodo, da jo ohranimo čisto in brez duba. Če se pa ta posoda dnevno ali pogosto rabi, se itak izplakne in se ysled tcga ohrani v dobrem stanju. Naši vinogradniki rabijo po rečini posodo k iesa: boljša pa kot iz lesa, je posoda iz balcra, ki je od niotraj pocinjen. Nikakor pa ni priporočljivo, rabiti eiaajlirano posodo, ker se labko emajl (steklenina) pri ka kem sunku ali trčenju odlušči in posoda na tam m« stu zrjavi. Na popisani način si labko ohranimo sode in prj kletarstvu potrebno posodo v dobrem stanju. Imamošj sicer druga mesta za branjenje posode, tako či&enje pa je zdniženo z neprilikami ali pa jc po viaskem zakonu celo prepovedano. Taka siedstva so galua, kuhinjska sol, boraks, salicilova kislina, lormaldehvd,raztopljive fluorove spojinc itd. Dogodi se še, da pripravljajo nekateri vinogradniki posodo z različnimi dobro dišečimi zeli.^ci: uporabo takih zelišč odločno odsvetujem, ker prepogost« ];rat škodljivo vplivajo na vino Vinogradniki, ki se ravnajo po popisanih navodilih, ki temelje na dolgoletnih izkušnjah, ne bodo imeli! tpravili z različnimi neprilikami in bolezni pri vinu. Imeli bodo zdrave sode, snažno kletno opravo io ?i, sta, okusna, trpežua vina, katera bodo labko prodali. Vsak vinogradnik se zato naj drži gesla, da je t klc • tarstvu potrebna največja snaga in da je veliko !ažjo < hraniti posodo zdravo. nego pokvarjcno popraviti. IZVOZ NAŠEGA VINA V CEHOSLOVAŠKO REPUBLIK« Najtežj korak je započct. Imamo dogovorjea kootigent 150.000 hl viua ki ga sme tekom 1 leta uvoeiti Cehoslovaška. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogoror irfcoristimo. Ako bomo čakali s prekrižanimi rokami, da fridejo k uam češki trgovci ia vprašajo, če imamo kaj vina na prodaj, bomo dolgo čakali in malo prodali. Tako latric« prcteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane sam« aa papirju neizčrpan. Sedaj je na naših vinskib trgovcih in eksporterftfi ležečc da pokažejo, kaj znajo. Doslej smo, žal, opažali, da so mnogi od njih bolj razpoložeoi za uvoz tujega cenejšega vina k narn, kakor da najdejo naši izborni Tinski kapljici v tujih krajih o4|einalce. Mnogo smo zamudili v tcm oziru, pa scdaj ne smemo yeč odlašati. Treba je iti lakoj na delo. Seznaniti moramo fceške trgovce in češko publiko z našimi izbornimi vini. Pokazati jim moramo, kar imanio najboljšega in obslužiti jih moramo kar najbolje in kar najsolidneje, da -.i zasigurarno trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoz vuia nesolidni špekulaciji, temveč je po trebno, da stvorimo izvozno združenje naših najboljših ;n najagilncjših eksporterjev. Treba bode, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v čehoslovaški republiki svoje zaloge ali pa vsaj prcskrbiJno solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da dobi češka republika naša vina v roke taka kot so. Vse dosedanjc izkušnje kažejo, da so naša vina na ieškem trgu v največji meri sposobna za konkurenco. Izkoristiti moramo to ugodno situacijo v blagor našega vinogradništva in v blagor naše izvozne vinske trgovine. Kot važen korak v lej smeri smatram, da se ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesrajo. Koi član kbmisije, ki je dogovarjala kontingenl vina z delegati češkoslovenske republikc, kakor tudi kot poznavalec razmer na češkem vinskem trgu vabim vse interesente, lo je vinske trgovce, vinogradnike in tovariše slrokovnjake, naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vršil v nedeljo. dne 1. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorfh državnc vinarske šole v Mariboru. Na tcm sestanku bom podal interesentom vsa potrebna pojasnila v tcj važni zadevi. B. Skalickv. LICENCOVANJE PLEMENSKIH BIKOV v mariborskein okraju za lelo 1922 se vrši sledeče: I. Dne 27. septembra 1922: l.Ob 8. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Matz, prej Rapoc, za občinc: Bislrka pri Limbušu, Limbuš. Bresternica, Jelovec, Kamniea, Sv. Križ, Rošpoh, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studenr.e, Tezno,1 Vrhovdol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje, Zerkovce, Krčevina, Lajteršperk. Sv. Peter, mesto Maribor, Ciglence, Gornji Duplek, Sp. Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu. 2. V Slivnici ob 14. uri (2. uri popoldne) pri ^ostilni Lesjak za občine: Bohova, Fram, Spodnjc Hoče, Loka, Morje, Orebova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješenca, Sv. Marjeta na Dravskem poiju, Podova, Rače, Gornje Hoče, Pivola, Pohorje in Raijčc. II. Dne 28. septembra 1922. 1. Ob 8. uri dopoldne v št. Uju v Slov. gor. pri goslilni Krajnc, prcje Polak za občine: Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zg. 'Jakobski dol, Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, Št. Ilj v Slov. gor., Selnica ob Muri, Sladki vrh. 2. V Pesnici ob 14. uri (2. uri) pri gostilni KerenŁič za občine: Dragučova, Grušova, Šmarjeta na Pesnici, Pesnički dvor, Vosek, Spodnji Jakobski dol, Dobrenje, Xa Ranci, Dobrenje. III. Dne 29. septembra 1922. Ob 10. uri dopoldne v Zgornji Sv. Kungoti pri goslilni Gselman za obeine: Zgornja Sv. Kungoia, Sv. .Jurij na Pesnici, Plač, SJatinski dol, špičnik, Svečina, Vrliče. IV. Dne 4. oktobra 1922. Ob 9. uri dopoldne v Rušah pri gostilni J. Muleja za občine: Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ruše, .Sraolnik, Boe, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen, Činžat ,Ku men, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc, Recenjak in Rudečbreg. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država in okrajni zastop Maribor skupaj 21.200 K. Naftalin — sredslvo proti mravljarn. V nekaterih lelih so mravlje naravnost neznosne. Najuspešnej >e sredstvo zoper nrravlje je — naftalin, ki se dobi v vsaki drogeriji. Gnezdišča je treba posuli z naftalinom, nakar se vse mravlje razbežijo.