OSREDNJ KNJIŽNIC/ V CfT L di pri njih. To hotenje delavskih množič pa ni v skladu z interesi tistih, ki želijo dejansko svojih rokah oblast, podrejenost delovne- združiti v kapital in ga človeka. Z novo Ustavo se v naši družbi nadaljuje samoupravni proces, ki ima za izhodišče takšen družbenoekonomski in družbenopolitični sistem, ki dosledno uresničuje ustavno načelo, da ima delavec neodtujljivo pravico delati s sredstvi, ki so družbena last, za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in da enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu upravlja s svojim delom in s pogoji ter rezultati dela. Pogoj za uspešno izvedbo je v tem, da se vsi delovni ljudje samoupravno organizirajo in konstituirajo v osnovih celicah združenega dela v TOZD. Omeniti bi bilo treba še eno pomembnejših sprememb, ki jih (Nadaljevanje na 2. strani) Ob dnevu samoupravljanja je bila slavnostna seja centralnega delavskega sveta Sanacijski program titanovega dioksida potrjen Centralni delavski svet je na svoji 2. redni seji dne 28. julija 1975 obravnaval sanacijski program za TOZD TiO,, ki ga je centralnemu delavskemu svetu predložil DS TOZD Ti02. Program sanacije je obrazložil tov. ing. Raspotnik Jakob, direktor TOZD TiO.. Centralni delavski svet je program sanacije Ti02 soglasno sprejel in potrdil. Ker sanacijski program konkretno določa posamezne naloge z nosilci in roki izvedbe, zahteva tudi organiziran pristop za izvedbo teh nalog, oziroma programa. Centralni delavski svet je imenoval sanacijski odbor, ki bo tekoče in brez prekinitve spremljal izvajanje sanacijskega programa, proučeval problematiko ter energično ukrepa! v primerih, ko bi bilo to potrebno. V sanacijski odbor so imenovani; Klinger Franjo, dipl. ing. glavni direktor, predsednik odbora ter člani; Kapus Franc, dipl. ing., direktor TOZD kemija, Žerjav Anton, dipl. ing., direktor TOZD vzdrževanje in energetika, Tovornik Franjo, pravnik, direktor kadrovskega sektorja. (Nadaljevan)e na 4. strani) SLOVESNA SEJA COS OB DNEVO SAMOUPRAVLJALA (Nadaljevanje s 1. strani) je nova ustava določila v smeri resničnega izražanja samoupravne baze, to je uvajanje delegatskega sistema v naš politični in skupščinski sistem. Nedvomno je, da delegatski sistem še ni v celoti dodelan, vendar se v enem letu že vidijo pozitivni rezultati. Potrebno pa je, da se stalno izpopolnjujemo na idejnopolitičnem področju, Le, če bomo dosegli zadovoljivo raven znanja in zavesti, bomo v delegatskem in samoupravnem sistemu dosegli tiste rezultate, ki nam jih nova ustava omogoča. Nedvomno pa je velika pred- S prehodom na temeljne organizacije združenega dela smo začeli uveljavljati prvič delegatski sistem in drugič začeli smo širiti samoiniciativnost in odgovornost za uspešne delovne in poslovne rezultate posameznih TOZD. Rezultati takšne decentralizacije so že vidni. Temeljne organizacije se zavedajo, da so popolnoma odgovorne za posledice svojega poslovanja pa naj si bo le-to pozitivno ali negativno. Ta decentralizacija vzpodbuja vodstvene delavce v posameznih TOZD da povečujejo so-• delovanje in dogovarjanje z delavci v neposredni proizvodnji. Predsednik centralnega delavskega sveta Marjan Mirnik je ob Dnevu samoupravljalcev obiskal nekdanjega sodelavca, enega izmed organizatorjev štrajka Franca Lešeka, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti slavnostne seje. Ob tej priliki mu je tudi izročil spominsko uro. nost delegatskega sistema v tem, da vključuje zelo široke množiče delovnih ljudi in občanov v neposredno samoupravno odločanje na vseh ravneh naše družbe. Delegatski sistem bomo dobro izkoristili le, če bomo dosledno uresničevali eno od načel samoupravljanja o neločljivi povezanosti pravic in odgovornosti z uporabo načela popolna demokracija kadar se odloča, stroga disciplina, kadar se dela; pravica pri odločanju, odgovornost pri izvajanju odločitev. Poleg usposabljanja pa je potrebno intenzivno razvijati tudi korektne oblike medsebojnega sodelovanja delegacij z zbori delovnih ljudi ip samoupravnimi organi, ker bo le tako sodelovanje najpomembnejši korak k uresničitvi nove ustave. Prav bi bilo, da bi ob tej priliki vsaj nekoliko ocenili prehojeno pot razvoja samoupravljanja v našem podjetju. Samoupravljanje je dobilo prve obrise leta 1950 z izvolitvijo prvega delavskega sveta, s sprejetjem nove ustave pa je doseglo kulmi-nacijo. Iz prejšnjih tehnološko zaključenih enot smo v prvi fazi ustanovili štiri temeljne organizacije združenega dela, nakar sta bili po letu dni zaradi specifičnosti in samostojnega delovnega področja ustanovljeni še dve temeljni organizaciji združenega dela. Tako je danes organizacija združenega dela Cinkarna sestavljena iz šestih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Tako postaja centralni samoupravni organ vedno bolj le organ usklajevanja, vedno bolj sprejema odločitve, za katere se izreče večina delavcev. Mislim, da ob današnjem dnevu samoupravljalcev mirno trdim, da smo uspešno premagali začetno pot samoupravljanja po novi ustavi, pri čemer je veliko pripomogla enotnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so tudi v najtežjih trenutkih našli pot, kako pridobiti kolektiv, da se je s težavnimi razmerami spopadel in jih uspešno saniral. Delo, vloženo v samoupravljanje, se je do danes že mnogotero obrestovalo. Ob koncu mi dovolite, da se vam in preko vas zahvalim celotnemu kolektivu za vložene napore pri uresničevanju samoupravnih socialističnih ciljev, ob enem pa vam čestitam ob dnevu samoupravljalcev z geslom, ki ga je tovariš Tito izrkel 26. junija 1950 v Ljudski skupščini: »Tovarne delavcem, zemljo kmetom.« Za dvajseto obletnico dela v naši organizaciji združenega dela so prejeli spominske ure naslednji sodelavci in sodelavke: Blažič Anton, Blažič Marija, Bohorč Jožef, Cokan Ivan. Cvr-tila Dragutin, Čretnik Mihael, Debeljak Bogomir, Drobnak Franc, Flolrjanc Marija, Gobec Anton, Gosak Frančiška, Gračner Anton, Grofelnik Ivan, Ha-ler Alojz, Hohnjec Franjo, Hri-beršek Ivan, Jerič Avgust, Jesenovec Olga, Kajtna Mihael, Kan-tušer Jože, Kostanjšek Aleksander, Krautbaker Jože, Krofi Zlatko, Krumpak Stanislav. Krušič Anton Kugler Franc, LiDovšek Katarina, Malec Franc, Malgaj Karel, Mastnak Jože, Maurič Jože, Miljačič Anton, Mohorko Ljudmila, Naraks Jože, Novak Avgust, Palatinuš Viktor, Pečnik Ana, Podkrižnik Franc, Podlesnik Janko, Pustoslemšek Branko, Raspotnik Jakob, Rošar Jože, Smeh Anton, Smisl Anton, Spominske ure je prejelo tudi devet nekdanjih sodelavcev, ki so pred 40. leti organizirali velik štrajk v našem podjetju: Bence Avgust, Jeršič Ivan, Lešek Franc, Lešek Simon, Kolar Blaž, Mlakar Ivan, Paj Avgust, Pangerl Martin in Rozman Ivan Šalej Ivan, Verdev Stanko, Vidovič Franc, Voga Rafael, Vrbek Ivan, Zagozda Jernej, Zakošek Miloš, Zdovc Drago, Žagar Vincenc, Žibert Štefan in Žnidar Edvard. Med častnimi gosti na slavnostni seji centralnega delavskega sveta so bili tudi organizatorji štrajka pred štiridesetimi leti USPEL TEČAJ Pred kratkim je bil uspešno zaključen tečaj za VK skupinovo-dje — 1. rafinerje v cinkovem prahu. 2 CINKARNA Tečaj je bil organiziran s polnim prizadevanjem izobraževalnega centra, zajeti pa so bili skupinovodje, ki so to delo že opravl jali in delavci, ki bodo to delo kmalu opravljali na novi napravi. Ker je izbor potencialnih kandidatov bil zelo dober, resnost starejših skupinovodij pa brezhibna, je disciplina tečaja bila na predvidljivi višini. Program podane snovi je bil prefinjeno izbran, kar je na svojevrsten način pritegovalo k delu udeležence tečaja, naj si bo v splošnem delu, kot pri higie- ni dela, računstvu in samoupravljanju, posebej pa še pri varnem delu in pri splošnih pojmih metalurgije in termodinamike. Upamo, da se bo pridobljeno znanje koristno preneslo v delovno halo cinkovega prahu, ter da se bo vloženi trud predavateljev in tečajnikov krepko obrestoval. Vsem tečajnikom iskrene čestitke. Z. L. SKLEPI CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Sprememba sporazuma o delitvi osebnega dohodka Centralni delavski svet je na svoji 2. redni seji dne 28. julija 1975 na podlagi Soglasja in sklepov delavskih svetov TOZD in DSSS ter na podlagi novega Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke črne in barvaste metalurgije Slovenije, sprejel in potrdil spremembe Samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Cinkarne. S tem sklepom se tudi potrjuje Samoupravni sporazum za črno in barvasto metalurgijo. Spremembe Samoupravnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka delavcev Cinkarne so naslednje, spremenjeni členi glasijo: I. SPLOŠNA DOLOČILA Člen 15 Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 65% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma. Najvišji osebni dohodek ne more presegati zneska, ki ga izračunamo po naslednji formuli: Najvišji OD = POD . KN . N ŠZ . 7 + 15.000 KN = ----------------- ŠZ + 6.000 Posamezni simboli pomenijo: POD = povprečni OD panoge kot ga ugotovi skupna komisija po uradnih podatkih Zavoda SRS za statistiko. K = količnik, ki znaša za proizvodne OZD 1, za storitvene OZD oz. skupne službe pa 1,20. ŠZ = število zaposlenih v OZD, izračunano na podlagi dejanskega povprečnega stanja zaposlenih v pripadajoči OZD. Ne glede na rezultat navedene formule pa se ne more izplačevati najvišjega OD, ki bi povprečno mesečno presegal povprečni OD panoge, pomnožen s količnikom 4,3. V. OSEBNI DOHODKI DELAVCEV a) Vrednost delovnega mesta Člen 37 Strokovni delavci s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo se po zaključku šolanja razporedijo na delovno mesto pripravnikov. V času pripravniške dobe je pripravnik upravičen do OD, ki znašajo za končano izobrazbo: a) srednješolsko izobrazbo 15,27 bto/uro oziroma 10,30 neto točk/uro, b) višješolsko izobrazbo 19,66 bto/uro oziroma 13,90 neto točk/luro, c) visokošolsko izobrazbo 22,98 bto/uro oziroma 16,25 neto točk/uro. Člen 39 Osnovna vrednost posameznih delovnih mest je določena v prilogi tega sporazuma. Izhodiščna vrednost točke je bruto 1,626 din, neto 1,15 din. b) Nadomestila in povračila Člen 46 Doda se odstavek: Kolikor se v postopku ugotovi, da je bila odstranitev delavca z delovnega mesta v smislu prvega odstavka tega člena neupravičena, pripada delavcu razlika do polnega nadomestila osebnega dohodka. Člen 51 Za gasilsko dežurno službo pripada članom prostovoljnega gasilskega društva bruto 20,70 din, neto 13,80 din na uro. Za dežuranje ob dnevih državnih praznikov pa se izplačuje bruto 29,27 din, neto 20,70 din na uro. Članom prostovoljnega gasilskega društva se izplačuje za teoretične vaje bruto 12,07 din, neto 8,05 din na uro, za praktične vaje pa bruto 17,25 din, neto 11,50 din na uro. Člen 53 Članom Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti se izplačuje nadomestilo za čas razprave, če traja izven rednega delovnega časa in to: — predsedniku Komisije din 17,25 na uro neto, 25,87 din bruto, — članom Komisije in zapisni- karju din 11,50 na uro neto, 17,25 din bruto. Člen 54 V"*" " Članom stanovanjske komisije, ki gredo na komisijski ogled stanovanj, se prizna za vsak posamezni izvršen komisijski ogled na ožjem mestnem področju din 17,25 neto, bruto 25,87 din za ogled izven ožjega mestnega območja pa din 28,75 neto, bruto 43,12 din. Ožje mestno območje v smislu tega določila je območje, kjer se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Nadomestilo se izplača samo članom ki opravijo komisijski ogled izven rednega delovnega časa. Člen 57 Za administrativno vodenje MOB elaborata se izplačuje mesečno din 172,50 neto, bruto 258,75 din. Člen 58 Delavcem v tehničnih servisnih službah pripada dodatek, če so odsotni v tekočem mesecu več kot 6 delovnih dni iz podjetja. Za 7 do 12 delovnih dni pripada dodatek 575,00 din neto (........ bruto). Za nad 12 de- lovnih dni pripada dodatek 920,- din neto (......... bruto). Do tega dodatka so upravičeni tudi delavci razvoja, kadar opravljajo servisno službo oziroma in-struktažno službo. Člen 59 Delavcem, ki imajo priznano udeležbo v NOB, pripada najnižji OD 2.300,00 din neto mesečno, bruto 3.253,12 din. Člen 60 Skrbnikom osnovnih sredstev se priznava nadomestilo za urejanje evidence din 57,50 neto mesečno, bruto 86,25 din. Navedeno nadomestilo se izplača na predlog direktorja finančno računovodskega sektorja po zaključni letni inventuri in ob primopredaji. Nadomestilo se izplača le, če je evidenca osnovnih sredstev tekoče urejena. Člen 62 Delavcem, ki potujejo z lastnim avtomobilom v službene namene, pripada povračilo v višini 1,50 din za prevožen kilometer. c) Obračunavanje OD za nadurno delo, za delo na dan nedelje, praznika in nočno delo Člen 63 a) Nadurno delo Za delo, ki traja dalj kot poln dglovni čas, gre delavcu dodatek rV višini 50 % obračunske osnove. b) Delo ob nedeljah Za delo na dan nedelje gre delavcu 50 % dodatka na obračunsko osnovo. c) Delo na dan praznika Za delo na dan zveznega in republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50% dosežene osnove. d) Nočno delo Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini 40% obračunske osnove. e) Deljen delovni čas Delavcem, ki imajo zaradi narave dela uveden na nekaterih mestih deljen delovni čas, pripada poseben dodatek. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro. Dodatek za deljen delovni čas znaša 300,00 din bruto mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot uro in 600 din bruto mesečno, če ta prekinitev traja dve uri ali več. Mesečni znesek tega dodatka se razdeli na število delovnih dni in obračunava dneve, ko delavec dela v deljenem delovnem času po tako izračunani osnovi. Ta dodatek gre tudi, učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. d) Nagrade vajencem in praktikantom Člen 66 Študentom visokih šol in dijakom srednjih šol, ki so na obvezni praksi, se izplačuje mesečna nagrada v višini: — dijakom srednjih šol od 600 do 1200 din neto — študentom višjih in visokih šol od 900 do 1800 din neto. Višina nagrade je odvisna od ocene mentorja. Nagrade študentom in dijakom za prakso ne smejo biti nižje od 600 din in ne višje kot znaša najnižji osebni dohodek, določen v členu 15 tega sporazuma. študentii in dijaki, ki niso na obvezni praksi, se nagrajujejo praviloma kot študentje in dijaki na praksi. Kolikor le ti delajo v neposredni proizvodnji jim pripada OD po učinku, ki ga dosegajo na delovnem mestu. (Nadaljevanje na 4. atrani) CINK 4 RN1R3 Sprememba sporazuma o delitvi osebnega dohodka (Nadaljevanje s 3. strani) ' Te nagrade ne izključujejo štipendij za šolanje. Člen 68 Osebni dohodki se obračunavajo za koledarski mesec in izplačujejo kot je predvideno v delovnem koledarju. g) Povračila stroškov Člen 78 Dnevnica znaša: — za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur din 90,00 — za čas odsotnosti več kot 12 ur din 140,00 Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo do 160,— din. V primeru, da delavec za. prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje 70,00 din. Dnevnice so za vse delavce enake. Člen 79 Dnevnice za službena potovanja v inozemstvo se določajo po določilih o naj višjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. Tako kot za republiške organe se delavci Cinkarne razvrščajo v dve skupini: -r- v prvo skupino se uvrstijo delavci, ki delajo na vodilnih delovnih mestih (za katere .velja reelekcija), — v drugo skupino se uvrstijo vsi ostali delavci. Višina dnevnic za prvo skupino ie skladno z določbami v Ur. 1. SFRJ št. 60/73 in Ur. 1. SFRJ 46/74 enaka višini dnevnic I. razreda zveznih državnih organov. Višina dnevnic za drugo skupino pa je enaka višini III. razreda zveznih državnih organov. V primeru, da se spremenilo določbe republiške odločbe, se ustrezno spremeni tudi višina dnevnic za službena potovanja v inozemstvo. Delavou se lahko proti predložitvi računa priznavajo stroški nastanitve, vendar se mu v tem slučaju zmanjša dnevnica za 30 %. Člen 83 Spremeni se drugi odstavek, ki se glasi: . Nadomestilo za ločeno življenje znaša v stalnem mesečnem znesku 1.000,00 din. Predlagane spremembe nadomestil in povračil temeljijo na 15°/,, valorizaciji analogno povečanju osnove vrednosti točke. Nadalje je Centralni delavski svet sprejel in potrdil naslednje spremembe oblikovanja osebnega dohodka pa cenikih izdelkov. iltilJIflSffl Spremenjeni členi glasijo: Črta se sedanji člen 14 in novi' glasi: Člen 14 K izračunanemu faktorju se za vsak % presega osnovnega plana prišteje enaka vrednost (npr. izračunani faktor 1,16; preseg osnovnega plana znaša 8%; novi faktor je torej 1,24). Člen 15 Variabilni del se izplačuje v mejah med 0,95 in 1,20. Le v primeru člena 14 se lahko omejitev (1,20) prekorači. Faktor 1,20 se lahko prekorači z individualnimi normami samo, če to dovoljuje izračun z upoštevanjem presega planirane proizvodnje. Člen 16 Vsi izračuni variabilnega dela so kumulativni za vse cenike. Izplačujejo se po določbah tega pravilnika. Odstopanja med izračunanimi in izplačanimi vrednostmi se evidentirajo in sproti evidenčno poračunavajo. Dokončni obračun in formiranje rezervnih skladov je ob zaključku poslovnega leta. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci stroškovnih mest DSSS oblikujejo svojo maso za osebne dohodke po doseženi renta-bilnostni stopnji celega podjetja. Le-ta se ugotavlja v smislu čl. 3 Oblikovanja OD po cenikih proizvodov. Za vsak dosežen poen renta-bilnostne stopnje pripada delavcem: — str. mesto 100, 101, 102, 109 din 685.793,00 bruto za OD — str. mesto 103 din 1,039.370,00 bruto za OD — str. mesto 104, 105 din 362.068,00 bruto za OD — str. mesto 106, 107, 108 din 1,242.920,00 bruto za OD Ceniki izdelkov TOZD se oblikujejo na podlagi novih in z vodstvi TOZD soglasno ugotovljenih štartnih osnovah (proizvodnja + sistemizacija) ter na 15 % valorizaciji, skladno s povečanjem osnovne vrednosti točke od din 1,00 na din 1,15. Ta sklep velja in se uporablja od 1. julija 1975 dalje. Člena 62 in 78 to sta člena, ki določata višino dnevnic in stroškov prenočevanja ter plačilo kilometrine pa veljata in se uporabljata od 1. avgusta 1975 dalje, kar pomeni, da se vsem tistim delavcem, ki so službeno potovali do vključno 31. 7. 1975 dnevnice, stroški ali kilometri-n a,obračunana po starih določilih in višinah nadomestil. Za potovanje od 1. 8. 1975 dalje pa se obračunava po novih določilih in višinah nadomestil. Sanacijski program titanovega dioksida potrjen (Nadaljevanje s 1. strani) Po službeni dolžnosti bosta v sanacijskem odboru sodelovala: Raspotnik Jakob, dipl. ing., direktor TOZD TiO,, Ziesmer Arthur, dipl. ing., predstavnik VVB Lacke und Farben. Da bi bila izvedba sanacije čim bolj uspešna in v danih rokih tudi opravljena, je Centralni delavski svet pooblastil sanacijski odbor da lahko, kolikor bo to potrebno, izvaja določene ukrepe, ki so sicer po določbah naših splošnih aktov v pristojnosti samoupravnih organov. Med take ukrepe zlasti spadajo: L Možnost premestitve posameznih delavcev v Ti02, če se za to pokaže nujna potreba. 2. Možnost premestitve delavcev iz posameznih delovnih mest ali iz obrata TiO, v primerih neustrezne razporeditve ali zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in delovnega reda. 3. Možnost spreminjanja števila zaposlenih, če se za to pokaže potreba, ne glede na obstoječo sistematizacijo. 4. Pravica do spremembe delovnega časa in odrejanja podaljšanega dela v primeru potrebe 5. Nekateri drugi ukrepi, ki jih je potrebno tekoče sprejemati za Zagotavljanje normalnega poslovanja. O ukrepih, ki jih je izvedel sanacijski odbor, mora le ta, vsak primer posebej naknadno sporočiti pristojnim organom upra- viči meseca avgusta 1975. Sanacijski odbor mora občasno poročati CDS kako poteka in se uresničuje sanacijski program TiO,. Sanacijski odbor se imenuje in more delati dokler ne bo sanacija obrata Ti02 tudi uresničena. ANALIZA Moška glava ima dve lastnosti: — da misli, __ da preneha misliti ob pogle- du na žensko. vljanja. Istočasno Centralni delavski svet zahteva od direktorja TOZD vzdrževanje in energetika, direktorja kadrovskega sektorja ter direktorja sektorja zunanje trgovine, da določijo roke izvedbe posameznih nalog z njihovega področja in to do prve seje sanacijskega odbora, ki bo predvidoma v drugi polo- Omejitev nadur in zaposlovanja novih delavcev Centralni delavski svet je na svoji 2. redni seji dne 28. julija 1975 obravnaval predlog za omejitev nadurnega dela in za omejitev zaposlovanja novih delavcev. Ta omejitev se predlaga zaradi poslabšanja produktivnosti dela v razdobju januar-junij 1975 v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. 2. Takoj se mora prenehati zaposlovanje novih delavcev. Nove delavce se lahko praviloma zaposli le v primeru, če se s tem doseže v posameznih organizacijskih enotah povečanje produktivnosti dela in če so bile pred tem izkoriščene vse notranje rezerve v okviru celotne OZD. Centralni delavski svet je tudi sprejel mnenje delegata centralnega delavskega sveta, da je nujno, da se pripravi za vse JOZIJ in DSSS nova sistematizacija delovne sile. Po sedanji sistematizaciji je še v celotnem podjetju še okoli 100 delovnih mest nezasedenim. Nujno je treba pripraviti Samoupravne sporazume sistematizacije delovne sile za TOZD in DSSS. Centralni delavski svet je na podlagi sklepov DS TOZD m DSSS predlog osvojil in sprejel naslednji sklep: 1. Mesečno število nadur se omeji in to: v TOZD metalurgija na 800 ur, v TOZD kemija na 800 ur, v TOZD grahka na 500 ur, v TOZD titanov dioksid na 1.000 ur, v TOZD vzdrževanje in energetika na 2.000 ur, v TOZD transport na 500 ur in v DSSS na 500 ur. V številu nadur ni upoštevano nadurno delo za izdelavo periodičnih obračunov v finančnem sektorju. Nadure za to delo se s posebnim dogovorom določijo za vsak primer posebej. Obračunavanje nadur je kumulativno v povprečju pa se ne sme preseči določeno število nadur. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESRE V mesecu juniju je bilo sedemnajst nezgod pri delu, in sicer v: TOZD Vzdrževanje: strojno vzdrževanje 3 (16), elektro vzdrževanje 1 (5), ARM vzdrževanje 1 (2), gradbeno vzdrževanje 1 (1); TOZD Metalurgija: skupne službe 1 (1); TOZD Kemija: soli in pigmenti 2 (5), cinkovo belilo 1 (6), zaščitna sredstva 1 (1); TOZD Grafika: tiskarske plošče 3 (4); TOZD Titanov dioksid: proizvodnja titanovega dioksida 3 (10). Številke v oklepajih pomenijo število nesreč v letošnjem letu. Na poti so se poškodovali: Mastnak Janko — OTK Metalurgija: Skrlovnik Ivan — KKČ; Zupanc Ivan — valjarna; Kač Stanislav, Skale Jurij in Prten-jača Niko — proizvodnja titanovega dioksida. TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje KOBOLA Zvonko (6. nezgoda). Pri prevozu pločevina v podjetje Klima se je pločevina zadela v sklad grelnih elementov, ki so so podrli, vendar jih je pred padcem prestregel z levo roko in si jo poškodoval nad zapestjem (preozek vozni pas). KOVAČIČ Franc (6. nezgoda). Pri odvijanu matice na ventilatorju mu je spodrsnilo kladivo in se je udaril po palcu leve roke (slaba organizacija dela). ORTER Bogomir (1. nezgoda). Pri umikanju vozička je zadel v prirobnico kesona in si poškodoval dlan leve roke (tesen prostor). Elektro vzdrževanje ŠAH Andrej (učenec). Pri prenosu motorja mu je spodrsnilo in se je udaril v palec leve roke (nesmotern način dela). ARM vzdrževanje LAZIČ Gradimir (1. nezgoda). Na poti pri rednem obhodu obratov si je pri padcu poškodoval prstanec leve roke (spolzka tla). Gradbeno vzdrževanje ŠALEJ Martin (L nezgoda). Pri zapiranju vrat v obratu New Jersey mu je stisnilo sredinec leve roke (nesmotern način dela). TOZD METALURGIJA Skupne službe GUTENBERGER Franc, dipl. ing. (1. nezgoda). Pri čiščenju valjev s spodnje strani je potisnil prste desne roke med valje (neprevidnost). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti PAVIČ Ivan (L nezgoda). Pri izpraznjevanju prekucne posode mu je stisnilo dva prsta desne roke (nesmotern način dela). TOPOLOVČAN Ivan (2. nezgoda). Zapustil je svoje delovno mesto ter odšel k prepakovanju minija. Pri dviganju bobna si je poškodoval prste na desni roki (nesmotern način dela). Cinkovo belilo KUKOVIČ Franc (2. nezgoda). Pri prevozu cinkovih palic z ročnim vozičkom je teža vozička premagala ravnotežje, ročica ga je stisnila ob spodnji del bunkerja in poškodovala levo ramo (slaba organizacija dela). Zaščitna sredstva GUZEJ Alojz (L nezgoda. Pri čiščenju ohišja polža je le-ta zdrsnil ter mu poškodoval palec desne roke (nesmotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče PANGERL Jože (2. nezgoda). Pri pregledu viličarja je pokleknil na peščena tla in si s peskom odrgnil koleno leve noge (naglica pri delu). POMPE Leopold (4. nezgoda). Pri mazanju vijakov na železnem drogu je drog zdrsnil s tre-salne mize ter ponesrečencu po- škodoval prste desne noge, (nesmotern način dela). ZRIMŠEK Milena (4. nezgoda). Pri izpiranju plošč ni pravočasno odmaknila glave pri tem se je s ploščo udarila v čelo (naglica pri delu). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja titanovega dioksida ČAJIČ Milutin (4. nezgoda). Pretep na delovnem mestu s sodelavcem. Naknadno prispele prijave: TITANOV DIOKSID V mesecu maju se je še poškodoval TOVORNIK Emil (4. nezgoda). Pri pranju filtrov ga je oškropila kisla raztopina. Dobil je površinsko vnetje kože. (Slaba organizacija dela). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti: Pri Junij delu kumul. I-VI Na Junij poti kumul. I-VI Glavna direkcija 151 77 Vzdrževanje — energetika 57 439 15 53 Transport 25 178 25 156 Metalurgija 60 500 41 164 Kemija 30 184 — 49 Grafika 11 58 — 3 Titanov dioksid 17 159 68 130 SKUPAJ 200 1669 149 632 Služba za varstvo pri delu NAVODILA ZA VARNO DELO NAVODILO ŠT. 2/75 (Nadaljevanje) 35. Material, ki se praši ali razjeda, smejo delavci nakladati ali razkladati samo pod pogojem, da imajo na razpolago vsa potrebna varovalna sredstva in opremo. 36. Pri nakladanju, razkladanju in prevozu jeklenk morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: — ventil jeklenke mora bi zavarovan s kovinsko kapico, — polne jeklenke s plini pod pritiskom. razen jeklenk, ki so napolnjene s propanom ali butanom, je treba na vozilo zloži- 1 ti v vodoravni legi z nekoliko dvignjenim vratom, — jeklenke s plini pod pritiskom, ki so izpostavljene soncu, morajo biti zavarovane pred sončnimi žarki. 37. Za prostore, v katerih se hranijo snovi, ki razvijajo že pri navadni temperaturi vnetljive ali eksplozivne pare — pline, je vstop v slučaju okvare električne raz- svetljave dovoljen samo z varnostnimi svetilkami. Takšne prostore je strogo prepovedano ogrevati s pečmi, z drugimi napravami, ki dajejo plamen oziroma žerjavico. 38. Pri postavljanju in uporabi lestev Je potrebno vedno upošte- vati. da razdalja med spodnjim delom lestve in navpično površino naleganja lestve znaša 1 /4 nastavne dolžine lestve, ozirom po pra- vilu 4 : 1" /4 m dolžine lestve. Im horizontalni odmik spodnjega dela lestve. Lestev mora biti zavarovana proti stranskemu drsenju in drsenju spodnjega dela lestve na gladkih tleh. 39. Ob nastanku požara je tre- ba takoj poklicati dežurno gasilsko službo — telefon št. 444. NAVODILO ŠT 3/75 ZA VARNO DELO VZDRŽEVALCEV — GUMARJEV Varno delovno okolje in varne delovne razmere so zagotovljene, če delavec ob normalni pazljvosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar f2. čl. RZVD). Poleg tega mora delavec pri svojem delu uporabljati tudi ustrezno orodje, osebna varovalna sredstva in opremo. če delavec nima potrebnega znanja iz varstva pri delu in ustrezno opravljenega preizkusa tega znanja, ne sme samostojno opravljati, voditi in nadzorovati del. Za zagotovitev večje varnosti vzdrževal- , cev — gumarjev pri remontih in vzdrževalnih opravilih mora obvezno upoštevati na- 1 slednje: 1. Sleherni vzdrževalec — gumar mora biti temeljito seznanjen z delom in nevarnostmi na delovnem mestu. 2. Za popravila cevovodov in drugih na- , prav (kadi pd ) po katerih se pretakajo agresivne snovi (kisline, lugi in podobno) 1 mora pred pričetkom dela biti primerno osebno zavarovan. Ta dela morajo potekati Dod nadzorstvom oziroma pri teh opravilih morata sodelovati najmanj dva izvajalca (možnost nudenja prve pomoči). 3. Pred vstopom v notranjost posod (kadi. rezervoarji) se mora osebno prepričati, da je izključena možnost samodejnega i vklopa naprave, ki bi lahko ogrozila njegovo varnost (takšna dela se morajo opravljati vedno pod nadzorom). 4. V primerih, ko obstoja možnost po-litja z agresivnimi snovmi, se mora poprej prepričati o brezhibnosti delovanja tušev, namenjenih za nudenje prve pomoči (izpiranje — polivanje). 5. Vzdrževati se mora kajenja in ne vstopati z odprtim plamenom v kadi, rezervoarje in podobne posode takrat, ko se I opravlja premaz sten z lepilom in ob samem lepljenju sten z gumo. 6. Lepila, izdelana na bazi toluola in i trikloretilena. predstavljajo določeno ne- I varnost za zastrupitve dihalnih organov, za- l to je potrebno pri teh opravilih v prosto- ! rih kjer ni naravne ventilacije, organizira- I ti umetno ventilacijo ali pa dihalne orga-ne ustrezno zavarovati. 7. Pri opravilih pod točko 6 je obvezna uporaba respiratorja z »A« filtrom v primerih, če ne zadošča naravna ali umetna ven- j tilacija. 8. V gumarski delavnici mora biti med delom dobro naravnano prezračevanje oziroma izvedena umetna ventilacija. 9. Celotna elektro inštalacija v gumarski delavnici mora biti izvedena v »S« izvedbi. 10. V gumarski delavnici je lahko v zalogi le toliko vnetljivih snovi, kot se jih potrebuje za enoizmensko oziroma osemurno uporabo. 11. Pralna sredstva je strogo prepovedano zlivati v odtočne kanale, temveč v ustrezno posodo izven delavnice. 12. Peskanje materiala se opravlja v zato določenih prostorih. Prostor peskalni- i ce mora biti takšne izvedbe, da ne predstavlja izvora nevarnosti za okolico. 13. Peskalec mora biti ustrezno osebno zavarovan z usnjenim kompletom in specialno masko na komprimiran zrak. Brez osebnih varovalnih sredstev je vsako delo v peskalnici strogo prepovedano. 14. Uporaba stabilnega rezalnega stro- 1 ja (Frenblitz) je strogo namenska Material. katerega želimo rezati, mora biti ust- , rezno pritrjen da z morebitnim premikom ne more povzročiti loma plošče. Pritisk na ročico stroja ne sme biti prevelik, da bi povzročil lom oziroma razletitev plošče. 15. Pri delu mora upoštevati in izvajati vsa varnostna navodila pri uporabi kotnega brusilnega stroja. 16. Pri delu z visokofrekvenčnim transformatorjem (15.000 V) je strogo upoštevati varnostna navodila in uporabo osebnih varovalnih sredstev. Delavec mora pri delu z visoko frekvenčnim transformatorjem nositi gumijaste rokavice in zaščitne elek-trikarske čevlje. 17. Pii kontroli brezhibnosti oziroma prebojnosti gumiranih sten je treba računati na možnost eksplozije plinskih me- hurčkov, ki se lahko uporabljajo med kovinskim delom stene in gumirano plastjo. Kontrolo brezhibnosti je treba opraviti šele po določenem času gumiranja. 18. Da se za delo na višini opremi z varnostnim pasom ali opravlja delo na ustreznem odru oziroma lestvi. Za delo na višini ni dovoljeno improvizirati delovnega mesta. 19. Izvajati določilo, da je popravilo in vzdrževanje strojev in naprav med obratovanjem najstrožje prepovedano. 20. Da upošteva nevarnosti toplotnega, kemičnega in mehanskega učinka pri delu. 21. Da upošteva nevarnosti z ročnim in mehaniziranim orodjem in nevarnosti z električnim tokom. 22. Pri razmaščevanju strojnih delov sme uporabljati le takšna sredstva, ki ne predstavljajo neposredne nevarnosti za požar. 23. Upoštevati določilo, da je nošenje osebnih varovalnih sredstev, izdelanih iz umetnih vlaken, prepovedano. 24. Da upošteva nevarnosti zloma oziroma nepohodnosti pokrova na kadeh, rezervoarjih. dekanterjih ipd. 25. Da skrbi za red in čistočo na delov- ! nem mestu in v njegovi neposredni okolici. ! 26. V bližini likalnika in drugih grel- j nih teles ne smejo biti postavljene lahko-vnetljive snovi. 27. Da sme odkloniti delo v primerih. I ko meni . da mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. 28. Da nosi polno odgovornost v primerih, ko je kršil varnostna navodila in da je zaradi tega prišlo do lastne poškodbe ali zdravstvene okvare in poškodbe ali zdravstvene okvare sodelavcev. 29. Da skrbi za redno osebno higieno. 30. Da takoj nudi prvo pomoč oziroma jo organizira pri poškodbah sodelavcev. 31. Da nemudoma javi nadrejenemu svojo poškodbo in opiše kako je nastala ter poišče prvo pomoč. 32. Da dosledno upošteva obratovalna navodila strojev in naprav. CINKARNAR 5 Gašperja je po desetih (j letih družinskega življe-nja pričela mučiti osamljenost. Imel je štiri otroke, ženo Klaro in taščo Matildo. Toda to ni popolnoma nič pomagalo, bil je osamljen in pika. Nekega deževnega dne je začel o vsem tem premišljevati, in ker je prvi sklep seveda najboljši je sklenil napraviti svoji osamljenosti konec. Takoj ko je prišel do takšne bistroumne ugotovitve se je pojavil še dosti večji problem. Kako pobegniti iz družinskega direndaja. Pričel je tuhtati in je od premišljevanja postal že kar bolan. Pa se je spomnil: vpisal se bom v ribiško družino. Že naslednji dan se je odpravil v ribiški urad. Potrkal je na majhna vrata v še skoraj manjši hiši. Naprej, se je oglasil močan glas. Vstopil je kar malce prestrašen. »Dober dan, rad bi se včlanil v družino«, je izjecljal. »Da, to je pa lepo, gospod«, je odgovoril za majhno mizico sedeči možakar. smislom za humor, da o drugih vrlinah ne govorimo.« Gašper je ves vzhičen zavpil: »Sem že vaš!« Ko je Gašper uredil vse formalnosti vpisa in članarine je odšel domov. Bil je tako vesel, kot da bi odkril najmanj avto na vodo. Prišla je sobota in Gašper je navsezgodaj pričel nalagati v avtomobil vsemogoče stvari: ribiško palico, mrežo, prazne škatle in seveda za vsak primer steklenico viskija in nekaj boljših cigaret — ameriških seveda. Po krajšem napadu astme je avto z Gašperjem in vso ropotijo vred odpeljal proti lovišču. Ves v oblakih je pričel sanjariti. Nič zato če sem prvič na ribolovu, če že nimam izkušenj mi še vedno preostane sreča. No ribe niti niso tako pomembne, saj jih navsezadnje lahko kupim v ribarnici. Največja trofeja je nadzornica. V mislih je videl mlado gospodično, ki ne ve kako bi ukrotila svoje strasti, da določiti ribiškega nadzornika, še bolje rečeno nadzornico. Cukrček, veste, inteligentna s HOBI Z NAPAKO »Veste, gospod, jaz sem predsednik ribiške družine in vam lahko povem da vam ne bo žal ker ste napravili tako plemenit in pogumen korak. Poleg čudovite narave, tukaj mislim predvsem na bistre reke in zrak boste lahko deležni še kopice drugih užitkov!« »K ... k .. .ak .. .šni u ... užitki«, je zazijal Gašper! »Ja, ribe, vendar«, je nadaljeval predsednik svojo prepričljivo propagando. »Vidim, gospod, da ste o raznovrstnih trofejah seznanjeni le iz dnevnih informacijskih virov, katerim pa ni vedno verjeti. Za ilustraoijo vam lahko povem samo tale senzacionalen napis na naslovni strani časopisa »Resnica«: velika fa-brika z vsemi tozdi vred je preko noči izplavala preko težkega položaja. Vidite še ribe ne izplavajo iz onesnaženih voda, kako pa naj izplava ena fabrika, ki stoji na suhem.« »No, pa pustiva to gospod, veste včasih me malo zanese. Vrniva se k našim resničnim trofejam. Povem vam, da potrebujete samo malo sreče in metrska ali še večja riba bo vaša.« »Mimogrede bi pripomnil še to, da sem zelo dober psiholog in sem takoj ugotovil, da imate poseben razlog glede vpisa v naše društvo. Sicer me nič ne briga, povem pa vam vendarle z zanesljivostjo, da so vas k temu koraku pripravili: sitna in prepirljiva žena ter debela in detektivsko ustrojena tašča. No, tudi glede tega se vam ni treba bali. Med naše trofeje štejemo tudi »dvonožne ribe« in lastne žene so seveda izvzete. Za vaš prvi ribolov vam moram seve- Avto je prikašljaj do kristalno čiste reke in z elanom šest-najstletnika je nemudoma pričel metati trnek v vodo, čim dlje od sebe. Pretekla je ena ura in razen soda iz lepenke, treh konzervnih škatel in neprimerno več polivinilastih vrečk ni ulovil ničesar. »Pač nimam sreče«, je zamrmral in se za kratek čas vsedel na breg reke. Srknil je malo viskija, si slekel srajco in prižgal cigareto. Zopet se je potopil v slatke sanje. Njegovo surealistično premišljevanje je prekinil nekam znani glas: »No, tovariš ali kaj prije-vrnil Gašper in pogledal v sme-majo?« »Nič kaj preveč,« je odri glasu. Pogledal je tako presenečeno, kot da bi se iz reke prikazala kitova glava. Pred njim je stala, nihče drug kot njegova žena Klara. »Ja hudiča,« je zinil Gašper, »kaj nisi na tečaju za prvo pomoč?« Veš, Gašper, to je bila majčkena nedolžna laž, že ves čas sem pri ribiški družini. V teh mesecih sem se že povzpela do mesta nadzornice. »Aha«, je zamrmral Gašper, »in to je bila njegova zadnja beseda, kajti naslednji trenutek se je pogreznil v neko čudno spanje kateremu rečemo nezavest. Ko se je prebudil je lahko kaj hitro ugotovil, da se nahaja v mestni bolnišnici. Ob njegovi postelji sta stala mož v belih oblekah. Bila sta v precej živahnem pogovoru in Gašper je skozi meglo slišal le nekaj besed. Eden v belem je rekel drugemu: »Veš, kolega, vpisal sem se med ribiče, ker sem žene že pomalem sit.« Gašper se je pogreznil v še globlje spanje. A. D. Pregled faktorjev za obračun OD - julij 1975 Splošna uprava.............. CAOP ....................... Finančno računovodski sektor Kadrovski sektor .... Samski dom.................. Splošni sektor.............. Kuhinja..................... Pralnica in šivalnica . . . Zunanja trgovina .... .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 . . . . — .....................1,33 .... — .....................1,33 .... — .................... 1,33 . . . . — TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije................ Keramika ................................ Žveplena kislina PIK..................... Žveplena kislina KKČ..................... Cinkov prah > ........................... Baterijske čašice........................ Žičarna ................................. Žlebarna ................................ Valjarna ................................ TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje............... Barvila Celje............................ Soli in pigmenti.......................... Barijev sulfid........................... Litopon.................................. Cinkovo belilo........................... Zaščitna sredstva — modri baker . . . Rastni substrati ........................ Gradbena lepila.......................... Betonski elementi........................ Zaščitna sredstva — modra galica . . . Skupne službe kemija Mozirja . . . . Barve in premazi......................... TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike.................... Tiskarna ................................ Tiskarske plošče ........................ Preparati za grafiko..................... Tiskarske barve ......................... Razvoj grafike........................... TO70 V7nn~rvAM'e 'M ^MERGETIKA Skupne službe vzdrževanja................ Strojno vzdrževanje...................... Elektro vzdrževanje...................... Vzdrževanje ARM.......................... Gradbeno vzdrževanje..................... Energetika — skupne službe............... Kotlarna številka 1...................... Plinarna ................................ Transformatorske postr'-................. Galvana ................ Embalaža ................ TOZD TRANSPORT Skupne službe a............... Železniški promet........................ Interni ostali promet.................... Avtocisterne za kislino.................. Nakladanje In razkladanje................ .................... 1,36 .... — .................... 1.27 .... 1,31 .................... 1,38 .... — .................... 1.37 . . . . — .................... 1,36 . . . . — .................... 1,32 . . . . — .................... 1,33 .... — ................... 1,35 . . . . — .....................1,35 .... — .................... 1,32 . . . . _ .................... 1.27 .... 1,02 1,33 .... — 1,33 . . . . — 1.31 . . . . — 1.31 . . . . — 1.30 .... — 1.37 . . . . — 1.37 . . . . — 1.35 . . . . — 1.35 .... 1,04 1.31 . . . . — 1,33 . . . . — 1,33 .... 1,19 .................... 1,33 . . . . — .................... 1,33 .... — .................... 1,36 . . . . — ...................1,38 .... — .................... 1,36 . . . . — .................... 1,33 . . . . — . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 .... 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 . . . . 1,35 1,35 . . . . — 1,26 . . . . — 1,22 .... 1,22 1,17 .... 1,40 1,28 .... 1,13 TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij...............................................1,33 Skupne službe titanovega dioksida...............................1,32 Investicijska služba............................................1,32 Proizvodnja titanovega dioksida..................................1,32 Pripravnikom se obračunajo bruto točke na uro samo z 1,15. PRI PSIHOLOGU — Dejal sem vam, da se vležete na posteljo! — Ne morem, avtomehanik sem ...