1 • Marijana Željeznova-Kokalj J Zlato jabolko , Sredi temnega gozda je bil skrit »Preveč hočeš vedeti hkrati,« je začaran vrt, ki je v njem rastla jab- nadaljeval škrat — zapisnikar. »Zla- lan z zlatimi jabolki. Jablan je čuval ta jablan raste v začaranem vrtu petglavi zmaj, vrt pa škratje. Blizu tisoč let od tukaj!« jablane so imeli svojo hišico s ču- »Ne razumem te,« je rekel po dovitimi podzemskimi hodniki. Ti glavar hodniki so imeli na obeh straneh »Ej,'natančno ti ne morem pove- police. Na policah so stale steklene dati; ker ni ta vrt zaznamovan na škatlice. Na vsaki škatlici je bilo nobenem zemljevidu.« napisano ime pridnega človeka.^ In >)A mQČ jabolk?<< se je zanirnal cim bolj je bil priden vse leto, vec je pogiavar bilo v škatlici zlatih jabolk. Kadar »jaboika dajo modrost!« je po- se je takemu cloveku slabo godilo, jasnil škrat _ zapisnikar. so mu skrati prinesh ponoci na ^ . . , n zglavje jabolko in takoj so ga mi- »To namJe rav,no P^ebno. Pre- nile skrbi. Madro je premislil vsako mal° smt° se .?reh™T \ ag°l°T» stvar in šele potem prijel za delo. je svojetovanse v jeziku,ki gaskra- S takim delom je imel srečo in go ta nista razumela cetudi sta znala dilo se mu je dobro. ^e jezike sveta. Kako pa govori- x,, . v . i .,• ter« se je vmesal v pogovor skrat —• Skrati sb se noc m dan vozih v zapisnjkar avtomobilih in zrakoplovih z debe- ,, ," . .., ... limi knjigami in jabolki. Zapisovali ,)>V razbojmskem jeziku,« mu je so v knjige dobra dela in delili naj- odgovonl poglavar. potrebnejšim ljudem jabolka. »A tak°! Sem si mislil!« je meml Nekoč so razbojniki zajeli v me- škrat ~ zapisnikar. gli avtomobil. »Glej jih, škrate!« je »Kaj ti mar nas jezik m nasi po- dejal poglavar. Moderni so ko mi govori,« se je razjezil poglavar m ljudje! Kaj pa vozita?« nadaljeval pogovor s svojimi tova- Škrat — šofer se je tako prestra- nslxT r , i i o • v , šil, da ni mogel govoriti. Slišal je »^o, ah lahko greva?« je vprasal že marsikaj o razbojnikih, tada do- &**} r~ ^Pisnakar, ki se je naveh- slej še ni nobenega videl. calcakanja. Skrat zapisnikar pa je mirno od- ^^JS^^ SdjM govonl: »Kaj voziva? Dobra dela!« ^ y začaraPnigvrt!<( Razbojniki so Razbojniki so se zakrohotali. Pa privezali na avtomobil ogromno vrv, je dejal tisti, ki so mu rekli Skokec: in se prijeli za njo. »Pojdimo!« je »Dobrih del se ne vidi. Vidijo se le zapovedal poglavar. naša razbojniška dela! Ce zažgemo Stroj v avtomobilu je zadrdral in hišo, gon in pogori; če pretepemo razbojniki so se vlekli za avtomo- človeka, obleži krvav; če ga ubije- bilom mo, se več ne premakne!« »Ne vozi tako hitro!« je vpil po- Škrata — šoferja je oblil znoj in glavar. Toda škrat — šofer se ni je molčal. Škrat — zapisnikar pa je zmenil zanj in je vozil z vso brzi- rekel: »Zatopa tudi ne dobite zlatih no. Razbojniki so padali in na vsa- jabolk za svoja dejanja.« kih tisoč korakov je obležal eden. »Kaj: Kje pa vendar rastejo? »Tovariši, ostanite, kjer ste oble- Kakšno moč imajo?« je vprašal ra- žali,« je kričal poglavar, da bomo dovedni poglavar. našli potem pot nazaj!« 174 Od sto razbojnikov so samo trije Škrat se je hudo prestrašil grož- prišli v bližino začaranega vrta. Ko nje. Vedel je, da sicer ne more je zmaj zaduhal kri hudobnih ljudi, umreti, da bi mu pa nož vendar le je jel rjoveti in bruhati ogenj. Raz- vedno ostal v srcu. Delati bi ne mo- bojniki so v strahu izpustili vrv in gel več in to bi bilo hujše od smrti. se poskrili v grmovju. Zato je dejal: »Vaša tovariša sta v Zdanilo se je. Razbojniki so se zmajevi službi. Eden mu mora sna- i posvetovali. »Neumno bi bilo iti po žiti zobe in mu prepevati, drugi pa tovariše,« je menil poglavar. »Poča- ga češe in mu pripoveduje o raz- kajmo noč in potem se bomo spla- bojnikih.« zili drug za drugim čez visoko ogra- »To ni ravno tako hudo,« je menil jo v vrt.« poglavar. »Kako ju pa lahko reši- »Dobro,« sta mu pritrdila tovariša mo?« in polegli so po travi. . je nesrečna tovariša. Pomislil je: '---------------------------------------------' »Sam jima ne morem pomagati. Ne- umno bi bilo, da se ujamem še jaz »Vi ju ne morete. Le najpridnejši v past. Premisliti moram, kako bi otrok na svetu ju more rešiti,« je rešil prijatelja.« ' deJal škrat. Zlezel je z zidu in se skril v gr- »Hvala!« so veselo vzkliknili raz- movju. Komaj se je zdanilo, je že bojniki in izpustili škrata. Vprašati počasi in varno stopal proti tova- so pa pozabili, kje bi mogli dobiti rišem, ki so obležali na poti. Spoto- takega otroka. Zato so se odpravili ma je zasajal vejice v zemljo in si po svetu in ga začeli iskati. tako zaznamoval pot. čez tH mesece so zvedeli zanj, Cez tn tedne je prisel do zad- p0noči so pristavili lestev, odprli njega. »Kaj storiti?« jih je skrbelo. Okno in Skokec je zlezel v sobo. »Kako pomagati ujetnikoma, če je Mesec je sijal in Skokec je zagledal sploh še kaka rešitev mogoča!« takoj brezskrbno spečega otročka. Pa se je domislil Skokec: »Uje- Pograbil ga je in odnesel. Razboj- mimo škrata, da nam svetuje.« niki niso imeli časa, da bi pospravili »Ta je modra!« je zadovoljno lestev. Poglavar je z otrokom zaja- vzkliknil poglavar. Razbojniki so se hal urnega konjiča in zdirjal v tem- razkropili po zasedah in prežali no noč. Razbojniki so se razkropili ravno tri tedne na škrata. Nazadnje in posamez ubrali pot proti začara- so le ujeli enega. nemu vrtu. »Če nam ne poveš, kaj je z našima Tri dni in tri noči je jahal po- tovarišema, te zakoljemo ko ko- glavar. Konj se je potil in kopita so koš!« se je zadrl nanj poglavar. mu užigala iskre. 175 Otrok je jokal in klical mamico. »Čemu?« se je zanimal škrat. 1 Razbojnik ga je miril, kakor je znal. »Napeljali bomo morsko vodo in ' Ko ga je pa^ostavil na ograjo zaca- sezidali eiektrarno,« mu je razložil ranega vrta, je otrok takoj pozabil sfcokec na žalost. Zlate ptice so pele, zlate ' . _ rože so se priklanjale v mehki jutr- „ »A topovi?« je s strahom vprašal nji sapi. Zlate rože so ga tako pre- škrat. motile, da je pozabil, da mora od- »To so ostanki iz svetovne vojne. kleniti razbojnika. Začel se je igrati. Za dimnike nam bodo!« je odgo- Ko so ga uzrli škrati, so ga odpe- voril Skokec. ljali v hišico. To je bilo igračk! Av- *, . . , .... , tomobili, vlaki, zrakoplovi, žoge, Škrat se je zadovoljil z odgovo- lutke - in vse iz zlata! .rom' ^tudl M Pr.av vf jel razbojm- kom, ki so se mocno utrdiii m cakali Poglavar je čakal tri dni in tri na primemo priliko, da bi naskočili j noči tovariša, začarani vrt. Jezen je postal in zažugal: »Vam Bila je tiha mesečna noč. Pred bomo že pokazali, škratja zalega!« vrata začaranega vrta je dospela Zajahal je. konja, ki se je medtem mati. Z zadnjimi močmi je zakli- odpočil, in s.e odpravil proti domu. cala: Nasproti so mu pritekli prestrašeni »Otroček moj, kje si!« tovariši. _ , , , , _, , . ) r, . ,. . » ., . . . . Otrocek je zajokal. Pometel je • »Pomish vsi orozniki in stražnik! zlate igračke proč in začel klicati: so na nogah m nas lscejo zaradi ta- »Mamica! Mamica!« ke malenkosti kakor je ukradeni «1 .i- l •' v • otrok! Poskriti se moramo,« mu je • Skratje so bili zbegani. »Kaj sporočil Skokec. ' stonti?« so se sprasevah.V naghci t, i a« j i ... so sklicali zborovanie. Tedaj je za- »Prav! Medtem bomo pa popravih čel zma|j tuiiti in bruhati ogenj. V puske, topove m sklicah vse razboj- tem trenutku so zagrmeli topovi. nike sveta, da udanmo kakor voj- , . ska na začarani vrt,« je dejal ogor- Nastala je zmesnjava. čeni poglavar. Škratje so planili po zaklade. Ma- Razbojniki so se pripravljali za *i. Je skočila po otroka in bežala z napad, mati je tarnala. Ko je zvečer nJim' kar Je mogla. jokala pri prazni otrokovi poste- Ko se je zdanilo, ni bilo več ne ljici, jo je nepričakovano prijel vrta, ne škratov, ne zmaja, ne zlate škrat za roko rekoč: »Ne jokaj! jablane. Pusto kamenje je ležalo Tvoj otroček je pri nas. Igra se in med močvirji in strupene kače so pozabil je nate!« se plazile tam in sikale, da se ie »Neverjamem,damejepozabil!« slišalo več ur daleč ... je rekla mati. »Poiskala ga bom...« Škrati so se preselili neznano kam. In napotila se je po svetu, iskat Ljudje jih niso nikoli več videli. otroka. Le otročku se ie nekoč zazdelo, Po enem letu skrbne priprave, so da ^ Prišel Ponoči k njemu škratec se razbojniki odločili napasti čarob- |n Š& Pobozal. Zjutraj je nasel po- ni vrt. Noč in dan so v bližini vrta )?& s,el?e zlato jabolko m igracke, kopali rove. Ko jih je pri delu za- Xesel Jlh Je bU, ampak ne tako ka- lotil škrat, jih je vprašal: »Ka.i kop- kpr mamice, ko ga je objela pod liete?« zlato jablano. »Jarek,« so mu odvrnili. 17O