PRIMORSKI DNEVNIK
1IC—f piac-čllia v gotovini
^Postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. SL 270 (7764)
V MANILI, TAKOJ PO PRIHODU NA LETALIŠČE
TRST, sobota, 28. novembra 1970
27-LETNICA ZASEDANJA AVNOJ
vatikansko sporočilo, se ^mi ^ko nenadoma, da se je !;]S „al° ljudi zavedelo kaj se do-\ j010 predsednik Marcos, nje-ena. nekatere krajevne oseb-t 81 cerkveni dostojanstveniki, ijflj Ja zraven papeža, so lahko
itentaf na papeža Pavla VL
Atentator, Benjamin Mendoza (bolivijske narodnosti) je poskusil z bodalom zabosti papeža - Rešili so ga predsednik republike Filipinov in nekateri škofje, ki so bili z njim
^"jANlLA, 27. — Na manilskem letališču so predsednik Filipinov 'o, s 'n skupina škofov preprečili atentat na papeža Pavla VI. ''Pint 16 papez izstopil iz letala, se pozdravil s predsednikom Hi rePublike in se nato rokoval z nekaterimi škofi, je neki
Hu .Pre°hlečen v duhovnika nenadoma skočil proti Pavlu VI. in ga t ^ zabosti z bodalom. Dejanje napadalca je bilo tako naglo, 'Puhl o °rai	n' zavedel, kaj se doi
li uin škofov, ki so bili zraven pap H.*° imel hude posledice za Pavla VI.,
<Un° uracino izjavo, v kateri kl°t0Vlieno <e bilo, ie neki W| n .^endoza Amor- bolivijske !i[sjn°s*i; preoblečen v duhovnika sini!' njegovo svetost s križem v p je prišel zraven njegove i| ,'' ie potegnil bodalo in sku-V■>?*,! njegovo svetost. Toda iiJ|,lavne varnosti so moškega »j '• Sveti oče se je zavedel l(S( dogaja in je kljub temu bilJ1"*10™ nadaljeval s pozdravi C 9ostov.»
trt?13115*50 sporočilo nadalje pra-^ seulski nadškof lažje I? J eno roko baje v trenutku,
Vj| ‘"andoza z bodalom v rokah dj]'naPrej. Dramatičen dogodek,
dogaja, razen predsednika so bili zraven papeža. O tem incidentu, ki je Vatikan objavil danes
«Ug' uracino izjavo, v kateri pravi med drugim:
S
dogodek.
^ hr' Velaseo, ki je bil ob aten-lijpapeža je povedal: »Ko ..tj"* Pozdravljal tretjega ali če-Hj k^dinala je nenadoma skočil Hjjj	moški, ki je imel v
^ doigo bodalo. Sem skoraj golt^ je hotel napasti papeža, Pa je nameraval napasti iHj,ni,ka Marcosa, ki je bil za Vl' Potom ko ga je škof Vstavil, so ga agenti javne “ odpeljali »
'i fekusu atentata na Pavla 'i<0 ^endozo odpeljali na poli-'djai^eljstvo, kjer ga je prvi f čja„.obrambni minister. Policija »tj 'ikarjem pokazala bodalo, s Mendoza poskusil zabosti
Vm	o napadalcu ie dal
\ .ravnatelja filipinske na-^J^Hjižnice. ki je izjavil časni-j*o \da je osebno spoznal Men-I , , Priliki razstave njegovih tuj knjižnici. Dejal je, da je j je J* oekohko zaprtega značaja, ‘ tij J^Jal v umetniške kroge, da .mnogo poznan lCi pa doslej še ni bilo ob-nobeno poročilo, ki bi po-V t(>čno opisalo, kaj se je z8°ddo v trenutku, ko (,Hiia napadel papeža in ga 'k f.|.,Za kosti z bodalom. To iz-HvT*1 ** številnih drugih izjav '-ie. r5. dostojanstvenikov in pojiš JH zaslišuje napadalca in ki .^1« 0 ujemajo Tako je msgr. ?%ai ^®vi°ta- tajnik filipinske konference, izjavil, da osebni tajnik msgr. Pa-\ ‘uacchi rešil Pavlu VI. živ-Sii , je ob pravem trenutku Hi , ratl napadalca, ki je imel
al° in s° 8a lahko a8e«'
Iq j.*1- Glede krvavih madežev, !\j~* ,v'deli na tleh na kraju \ j in na obleki kardinala Pdl h neki policijski funkcionar r bij ^ tula to kri Mendoze, ir/.fanjen, ko so ga zgrabili. vHjj^dentu so filipinske oblasti ■ Varnostne ukrepe okrog ? O, v krajih, kamor je pa-S1 tv dnevom potoval in jih obi-v°tno so filipinske oblasti ^,a‘6 5 tisoč: agentov varalo azbe, po atentatu pa so to
e. Načelnik varnostne .	obisku pnpeža general
sj	izjavil, da je že v prejš-
■S	dobil nekatere informa-
t ^ faailmeravaj0 nckateri fili-napasti papeža, da i- v'ado v zadrego. Neki ■h fe .,llst je Celo objavil vest, OH '>veščevalna služba vojske
šlH**0*0 osmih študentov — SjjH 2V- ki naj bd streljali na C Polinamttloni. da ga samo rali i (.j?!® je sicer to vest sprest	pridržki.
JC^jo iz Matlile ^ ba-'e
A, zasliševanju na policiji ij a. je nameraval ubiti Pav-V^i0^ naPadel papeža je imel wt>) r^T010 s 25-centimetrskim Vjji, rič^Oto. Mendoza naj bi po-b)' H ^ Prišel na letališče že Vlij ,zJUtraj (po krajevnem ča-V' Pj ure pred prihodom pa-
5a,naj
vHi a pred napadalcem W 5l Anthony Denis Galvin, <(( “i j J* to močne postave, škof b 'I ttr» '* napadalca in ga pah-od papeža, še preden b v d, P^redovali agenti var-'bklatliUzbe- Filipinski minister t . .zadeve Manuel Collan-Wb)t1ji{lziavil časnikarjem, da je
V	Hejd. publike Marcos razo-w ^torja z udarcem kara-
V	?i
S ,_)o	policijskem povelj-
^nikarjetn dovolili, da so
X
marveč da je hotel opraviti dejanje, «ki bi odprlo oči Filipincem, da je papež simbol predsodkov in hinavščine*. Povedal je tudi, da je zasnoval svoj načrt pred petimi dnevi in je zanikal, da bi imel sodelavce. Poudaril je, da je dejanje izvršil popolnoma sam in dodal: «Nimam nobene vere in nobene politične ideologije. Verjamem samo v človeštvo.* Poleg tega je Mendoza povedal, da je msd bivanjem v Argentini spoznal nekatere Filipince, ki so mu obširno pripovedovali o položaju v njihovi deželi. Mendoza je prispel lani v Manilo in se je preživljal s slikarstvom. Časnikarjem je tudi povedal, da je njegova mati Gloria Flores šivilja,
pokojni oče Juan pa je bil glasbenik.
Sodnik Enrique Cube, ki mu je bila poverjena preiskava o atentatu, je izjavil, da je Mendoza kriv
Galvin je izjavil, da medtem ko se je papež rokoval z južnokorej-skim kardinalom Kirnom, in so se okrog njiju gnetji fotografi je videl med njimi tudi malega moškega
poskusa umora in da mu preti ob- v duhovniški suknji. Galvin pravi.
sodba od 18 let do dosmrtne ječe, Ker so nekateri izjavili, da je Mendoza baje neuravnovešen, je sodnik Cube to zanikal in poudaril, da je popolnoma priseben.
Po atentatu je imel msgr. Vela-sco tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ostaja program obiska Pavla VI. neizpremenjen. Dejal je, da so bili sicer sprejeti ostrejši varnostni ukrepi in da mu je varnostna služba sporočila, da bodo morda zaradi incidenta na letališču bili prisiljeni pregledovati in nadzorovati vse osebe okrog papeža, vključno škofe in druge duhovnike.
Angleški škof Galvin, ki je po neksterih vesteh rešil papeža, drugi pa pripisujejo rešitev papeža predsedniku republike Marcosu, je v intervjuju z agencijo Reuter po vedal, kako je prišlo do incidenta.
ZA IZBOLJŠANJE ODNOSOV MED OBEMA NEMČ1JAMA
Sestanek Bahr-Kohl v vzhodnem Berlinu
Govorila sta samo o vprašanjih procedure - Kmalu novo srečanje
VZHODNI BERLIN, 27. — Odposlanca Zvezne republike Nemčije Egon Bahr in Nemške demokra tične republike Michael Kohl sta se sestala danes v vzhodnem Berlinu, da bi ponovno vzpostavila stike med obema Nemčijama, ki so jih prekinili po zadnjem srečanju v Kasslu med predsednikoma obeh vlad Brandtom in Stophom v začetku letošnjega leta.
Današnje srečanje je bilo pripravljalnega in tehničnega značaja. Bahr in Kohl skupaj z delegacijama obeh vlad skušata najti sporazum o tem, kdaj, k.je jn kako naj se začnejo pravi politični razgovori za izboljšanje odnosov med Bonnom in vzhodnim Berlinom. Kot je znano, nista prejšnji srečanji v Erfurtu in Kasslu med Brandtom in Stophom prinesli zadovoljivih rezultatov, pač pa sta se v bistvu omejili le na generične izraze obojestranske dobre volje za normalizacijo medsebojnih odnosov. Zaradi tega sta obe vladi soglasno sklenili, da začnejo razgovore na nižji ravni ter da skušajo preliminarno rešiti vsaj najvažnejše tehnične probleme, ki obtežujejo sedaj odnose med ZRN in NDR.
Današnje srečanje le bilo v vzhodnem Berlinu v palači, kjer je sedež vzhodnonemške vlade. Razgovor .je trajal štiri ure. ob zaključku srečanja pa so objavili kratko skupno poročilo, ki ničesar ne pove o poteku sestanka in o argumentih, ki so tih obravnavali. V poročilu je rečeno, da se bodo ti stiki nadaljevali.
Podtajnik Bahr se je zvečer vrnil v Bonn, kjer je o današnjem srečanju poročal kanclerju Brandtu. Na berlinskem letališču Tempelhof je časnikarjem povedal, da je bil sestanek »stvaren in brez polemik, z vsemi težavami, ki smo jih pri čakovali*. Poudaril je, da so danes govorili samo o problemih procedure ter da niso obravnavali ključ nih vprašanj. Bahr je dodal, da bo prihodnje srečanje verjetno še preit božičem in spet v vzhodnem Ber lina.
Iskanje sporazuma med obema vladama bo, kot je jasno, zelo težavno, in to tudi zaradi tega, ker skuša demokrščanska opozicija v Zahodni Nemčiji metati polena pod noge Brandtovi costpolitik*. Tako je na primer parlamentarna sku pina CDU-CSU v Bundestagu sklenila imeti prihodnji ponedeljek in torek svoj sestanek v zahodnem Berlinu, kar je izzivalo takojšen protest vzhodnonemške vlade. Ta namreč trdi, da .je zahodni Berlin »samostojna politična enota sredi ozemlja NDR* ter zahteva od zvezne republike, naj opusti vse manifestacije, kot na primer seje Bundestaga ali izvolitev predsednika republike v zahodnem Berlinu, s katerimi skuša Bonn dokazati, da .je ta del bivše nemške prestolnice sestavni del ozemlja ZR Nemčije.
Tudi v Hessnu koalicija med SPD in FDP
^jbut pogovarjali z aton-
...Maidoza je dejal, da ni eiaiueiuuniau m uuaoiu ™ aiucmn --------------, -- .-----—7 .---------
011 hbiti papeža kot takega, sporazum za sestavo vladne koalicd- mask dejal, da se je Sirija «vnula
BONN, 27. — Zahodnonemški socialdemokrati in liberalci so sklenili
je v Hessnu. Sporazum sta dosegli deželni vodstvi SPD in FDP ter parlamentarni skupini deželnega sveta Hessna.
Predsednik deželne vlade bo ostal socialdemokrat Albert Oswald, ki je v zadnjih štirih letih vodil enobarvno socialdemokratsko vlado. Kot je znano, so na deželnih volitvah 8. vembra socialdemokrati zgubili solutno večino, medtem ko so se znatno okrepili liberalci.
Druge člane deželne vlade bodo imenovali prihodnji teden. Liberalci bodo imeli dva od sedmih ministrov in dva od osmih podtajnikov. S ton sporazumom bo v petih od enajstih dežel ZR Nemčije vladala koalicija med SPD in FDP, ki je na oblasti tudi v osrednji vladi v Bonnu. Te dežele so Hamburg, Berlin, Bremen,
Porenje-Vestfalija in Hessen.
mm....................
PO DRŽAVNEM UDARU V DAMASKU
Sirija je pristopila k arabski federaciji
Sirski predsednik Assad se je dogovoril z voditelji Egipta, Libije in Sudana
da je opazil, kako je popež nenadoma napravil korak nazaj in postavil roke ob boke. »Papež se je gotovo zavedel, kaj namerava storiti. Kljub temu pa je nadaljeval svojo pot, kot da bi se ne ničesar zgodilo. Takoj nato sem videl ročaj bodala in zatem kri na obleki kardinala Kima. Moški je bil tako zraven papeža, da se mi je zdelo, da se ga .je dotaknil. Zgrabil sem ga z vso silo za rame, da se je zrušil, kot da bi se odpovedal spopadu. Nato so moškega zgrabili agenti varnostne službe*.
Zvečer je neki funkcionar preiskovalnega oddelka policije izjavil, da se preiskava nadaljuje tudi o življenju in preteklosti Mendoze. Dejal je, da je Mendoza med zasliševanjem odgovarjal na vsa vprašanja in pojasnil, da je hotel napasti papeža «da bd rešil človeštvo«. Ljudje, ki Mendozo poznajo, so povedali, da je zapustil Bolivijo leta 1961 in da je preživel eno leto in pol tudi na Japonskem, na Filipine pa da je prišel pred tremi leti, čeprav je Mendoza osebno povedal, da je prišel pred letom dni.
Bolivijska policija v La Pazu skrbno proučuje vse spiske v svojih rokah, da bi identificirala Benjamina Mendozo. Doslej policija še ni našla o njem ničesar. V u-metmških krogih bolivijskega glavnega mesta pa govori jo o Mendozi kot o «norem slikarju«, ki se je tudi stravagamtno oblačil. V glavnem je risal karikature, ki jih je daroval svojim prijateljem ali pa jih prodajal poceni, da se je lahko preživljal. Njegovi Mari znanci so ga opisali kot človeka, ki je imel malo prijateljev. Zelo malo pa znajo povedati o Mendozovi družini. Nekateri pravijo, da se je Mendoza baje rodil v malem rudarskem mestecu notranje Bolivije Petosiju in ne v La Pazu, kot je bilo prvotno sporočeno.
BRUSELJ, 37. - Prihodnja teden bo dospela v Bruselj ameriška delegacija, ki bo imela vrsto razgovorov s predstavniki komisije E GS o bodočih odnosih med ZDA in evropsko skupnostjo. V delegaciji bosta ministra za zaklad Kermedy in za poljedelstvo Hairdin.
KAIRO, 27. — Sirija je uradno pristopila	k načrtu	federacije	med
Egiptom,	Libijo	in	Sudanom.	Vest
so sporočili v Kairu po razgovorih, ki jih je novi predsednik sirske vlade Hafez Assad imel z egiptovskimi voditelji.
Uradno poročalo pravi, da so bili upostavljeni stiki med voditelji štirih zainteresiranih držav, ki so v svojih posvetovanjih soglašali o važnosti	vloge	vlade m ljudstva
sirske republike v nameravani federaciji,	kj so	jo	pripravili	med
razgovori v Kairu. Ustanovljeno je bilo že skupno vodstvo, v katerem so najvišji predstavniki štirih držav.
Razgovori, ki jih je general Assad imel z egiptovskimi voditelji med 24-umim obiskom v Kairu, so bili v glavnem posvečeni sirski želji, da pristopi k trojni zvezi. Skupno poročilo o razgovorih pravi, da sta obe strani »soglašali o nujnosti delovanja na vseh vojaških, političnih in gospodarskih področjih za utrditev moči arabskega naroda v njegovem usodnem boju proti imperialističnim in sionističnim načrtom, na arabski in mednarodni ravni*.
Kot se je zvedelo, se je Assad iz Kaira telefonsko pogovoril s sudanskim predsednikom Nimejrijem in s predsednikom libijskega revolucionarnega sveta Gedafijem. 0-ba sta izrazila svojo naklonjenost pristopu Sirije k zavezništvu ter čestitala Assadu za ta sklep. V prihodnjih dneh bo sirski predsed nik uradno obiskal Libijo.
V komentarju o pristopu Sirije k federaciji z Egiptom, Libijo in Sudanom je poročevalec radia Da-
na svoje naravno mesto v procesu arabske enotnosti z vso svojo težo in močjo po odsotnosti, ki jo je povzročila izolaokmistična politika starega sirskega vodstva. Sirija — je nadaljeval poročevalec — je pripravljena prevzeti nase breme, ki ji prihiče v osvobodilnem boju*.
Kot smo omenili, je Hafez Assad ostel v Kairu 24 ur. V tem času se je sestal trikrat z egiptovskim predsednikom El Sadatom. Sirija ni pristopila samo h »kairski deklaraciji*, s katero so postavili temelje za federacijo med Egiptom, Sudanom in Libijo, ampak tudi k »tripolski deklaraciji*, s katero so se voditelji treh držav dogovorili za večjo medsebojno povezavo in občasna posvetovanja predvsem za utrditev zahodne fronte proti Izraelu. Sirija je bila že povezana v federacijo z Egiptom med 1958 in 1961.
Saragatova brzojavka Titu ob prazniku 29. novembra
Čestitke ob narodnem prazniku so poslali tudi predsedniki ZDA Nixon, ZRN Hememann, Romunije Ceausescu in drugi
Papež Pavel Vi. z ministrskim predsednikom Colombom na letališču v Fiumicinu pred odhodom na dolgo pot po Aziji in Oceaniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27.	— Predsednik
republike maršal Tito je ob narodnem prazniku 29. novembra prejel številne brzojavke mnogih voditeljev tujih držav, med njimi predsednika indijske republike Birija, predsednice indijske vlade Indire Gandi, predsednika Romunije Ceau-sescuja, predsednika Indonezije Su-harta, generalnega guvernerja Avstralije, predsednika Mavretanije, predsednika demokratične republike Konga, predsednika Zvezne re publike Nemčije, predsednika Italije Giuseppeja Saragata, predsednika ZDA Nixona.
Predsednik Saragat v svoji čestitki med drugim poudarja.^ da z zadovoljstvom pričakuje bodoče srečanje s predsednikom Titom in izraža upanje, da se bodo odnosi med Italijo in Jugoslavijo tudi v bodoče razvijali v duhu prijateljskega plodnega sodelovanja. Predsednik Zvezne republike Nemčije Heanemann izraža med drugim upanje, da se bodo odnosi med obema državama, v katerih srečen razvoj je bil letos zelo vidljiv, nadalje poglabljali v korist narodov obeh držav in utrditve miru v Evropi. Predsednik Nixon v svoji zdravici izraža pre pričanje, da bo Jugoslavija vedno bolj napredovala in krepila svojo nacionalno neodvisnost.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
POSLANSKA ZBORNICA NADALJUJE Z RAZPRAVO 0 VLADNEM DEKRETI
Demokristjanska levica zavrača desničarske pustolovske rešitve
PSI potrjuje svoje stališče o skupnem glasovanju vladnega dekreta in zakona o razporoki
RIM, 27. — Danes se je zaključil pni del razprave o popravkih in popravkih popravkov konjunktume-ga dekreta. Gre za skupino okrog 400 popravkov. Do nedelje, ko bi moralo biti glasovanje o dekretu skupno z zakonom o razporoki, bodo morali proučiti še okrog 600 popravkov, če jih ne bodo stranke, ki so jih predložile, vsaj delno umaknile.
Medtem pa je položaj zlasti v Krščanski demokraciji še vedno nejasen. Agencija demokristjanske levice danes ponovno piše «o načrtu, ki naj bi povzročil razpust parlamenta* in zahteva «odločno akcijo vseh sil v stranki, ki zavračajo pustolovščine in ne nameravajo podpirali desničarska stremljenja zunaj in znotraj vladne večine*. Agencija demokristjanske levice se odkrito sklicuje na pobudo večjega števila demakristjar.akih desničarskih poslancev, ki hočejo zavreti glasovanje o razporoki.
To pobudo je danes obsodil tudi izvršni odbor demokristjanske poslanske skupine. Kljub temu pa je oboe znano, da obstajajo med de-mokristjjanskimi poslanci še vedno precej deljena mnenja, kar dokazuje tudj včerajšnji govor Foria-nija. Tajnik KD ne prikriva svojega pesimizma in je baje naklonjen možnosti »skrajnih rešitev*. Do tega ga sili sklicanje vsedržavnega sveta stranke. V svoji izjavi govoru o nevarnosti, da se KD u-jame v »politično past* in da je treba »postaviti PSI v položaj, da ne bo mogla več nadaljevati s svojim prevratniškim in varljivim načrtom*.
Med vsemi terni zapietijaji v vladni večini in še posebno v Krščanski demokracjii so se ponovno oglasili tisti, ki zahtevajo ločeno glasovanje o konjunktumem dekretu in zakonu o razporoki. Demo-kristjansto poslanec Cerutti je predlagal, naj bi najprej glasovali o dekretu in nato posebej o razporoki.
Temu seveda odločno nasprotujejo socialisti. Načelnik poslanske komisije PSI Bartoli! je danes v okrožnici, ki jo je poslal svojim poslancem, napisal, da je treba odločno zagovarjati skupno glasovanje o
obeh zakonih, ki so na dnevnem SZDL Jugoslavije in gibanje za os-
redu.
Jutri se bo sestala vlada, ki bo razpravljala o nekaterih zakonskih osnutkih. Ne izključujejo pa možnosti, da bodo ministri govorili tudi o nedeljskem glasovanju o dekretu in razporoki. Politični opazovalci v Rimu ugotavljajo, da bo baje vlada predlagala glasovanje o zaupnici samo glede enega popravka ko-njunktumega zakona, s katerim bi lahko bile sprejete zahteve opozicije o vprašanju družinske doklade in gradbenih špekulacij.
BEOGRAD, 27. — V skupnem poročilu, ki sta ga objavila danes
voboditev Angole (MPLA) ob ustanovitvi informacijskega centra tega gibanja v Beogradu se med drugim ugotavlja, da narode Angole in Jugoslavije povezujejo skupne ideje o neodvisnosti, svobodi in miru, enakosti in družbenem napredku. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ob tej priložnosti ponovno potrjuje svojo aktivno solidarnost z ljudstvom Angole, v njego-!vi borbi proti kolonializmu in fašističnemu portugalskemu režimu. iMPLA je za informacijski center jv Beogradu imenovala člana svoje direkcije Joseja Condessa.
Predsednik republike maršal Tito prireja jutri zvečer s soprogo, ob prazniku republike v palači zveznega izršnega sveta v Novem Beogradu, običajen sprejem, na katerega so povabljeni ugledni zastopniki družbeno - političnega, kulturnega in javnega življenja, zastopniki delovnih kolektivov, JLA in diplomatskega zbora.
Ob prazniku 29. novembra je odbor za nagrado AVNOJ dodelil 24 uglednim osebnostim s področja znanstvenega, umetniškega in go spodarskega življenja letošnje nagrade AVNOJ v znak priznanja za njihovo ustvarjalnost in delo splošnega pomena za razvoj Jugoslavije. Letošnjo nagrado so med drugim dobili književniki Mile Klopčič, Branko Čopič, Vjekoslav Kaleb, De-sanka Maksimovič, Meša Selimovič ter slLkarji France Mihelič, Marjan Detoni in Krsto Hegedušič.
B. B.
Podpisan odlok o osvoboditvi Regisa Debraya
LA PAZ, 27. — Bolivijski predsednik general Juan Jose Torres je že podpisal odlok o osvoboditvi francoskega pisatelja in časnikarja Regisa Debraya, ki bi ga morali spustiti na svobodo v najkrajšem času. Vest, ki še nf urad1-no potrjena, je sporočil neka funkcionar bolivijske vlade, ki je dejal, da bodo Debraya osvobodili, čim bo zadovoljeno vsem formalnostim, ki so za to potrebne. O osvoboditvi pisatelja se je mnogo govorilo po državnem udaru, s katerim je prevzel oblast general Torres, včeraj pa je neki minister dejal, da bodo v kratkem spustili na svobodo vse politične jetnike.
Kot je znano, se je Regis De-bray udeležil gverile v Boliviji skupaj z Ernestom »Che* Guevaro ter je bil aretiran aprila 1967. Na procesu, ki je pritegnil pozornost svetovnega javnega mnenja, je bal obsojen na trideset let zaporne kazni. Trenutno je Debray zaprt v majhni čelad vojašnice v Ca-manju, 600 kilometrov jugovzhodno od La Paza.
KAIRO, 27. — Republika Jemen In Južni Jemen (bivši Aden) sta sklenila pripraviti preliminarne u-'krope za združitev dveh držav v zvezo. Poročilo objavlja egiptovska agencija MEN, ki pravi, da so bili že ustanovljeni nekateri mešani odbori z nalogo, da proučijo prve združitvene ukrepe, predvsem na gospodarskem področju.
....................................
PO KRATKEM OGLEDU DUBROVNIKA
Scheei zaključil obisk v SFRJ
Skupno poročilo poudarja ugodni razvoj medsebojnih odnosov • Soglasnost stališč o evropski konferenci
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Walter Scheei je danes popoldne s soprogo in ostalimi člani spremstva po kratkem obisku v Dubrovniku odpotoval v domovino.
Skupno sporočilo o razgovorih u-gotavlja, da sta Tepavac in Scheei v okviru široke izmenjave mišljenj o mednarodnih vprašanjih posvetila posebno pozornost položaju v Evropi in možnosti za napredek varnosti in sodelovanja na kontinentu. Ministra sta ugotovila, da je prišlo do popuščanja napetosti v Evropi. Temu sta med drugim prispevala tudi moskovski in varšavski sporazum. Ministra sodita, da bi dobro pripravljena konferenca o evropski varnosti, na kateri bi enakopravno sodelovale vse zainteresirane države, odigrala pomembno vlogo v krepitvi evropskega sodelovanja in varnosti. Evropska varnost mora po mišljenju ministrov temeljiti na načelih neodvisnosti vseh držav, e-
nakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih.
V proučevanju poiožaja na Sre-
Protiameriške demonstracije v Sajgonu
SAJGON, 27. - Tudi v samem Sajgonu se slišijo odločni glasovi proti ponovnemu ameriškemu bombardiranju Sev. Vietnama, številne organizacije so obsodile letalske vdore, med njimi predstavniki študentov univerze v Can Thoju in budistične univerze Va Han v Sajgonu, ki so obtožili Nixona, da hoče zavlačevati vojno, da bd »služil interesom ameriških militaristov in kapitalistov*. Po mnenju južnoviet-namskih študentov hoče Nixon bojkotirati mirovno konferenco v Pa-
rizu, da bi omogoči1! sajgonskemu režimu, da popolnoma stre notranjo opozicijo.
Policija je včeraj z izredno silo razpršila mlade demonstrante, ki so pred sedežem ameriškega veleposlaništva v Sajgonu demonstrirali proti ponovnemu bombardiranju Severnega Vietnama.
Bombardiranje je obsodil danes tudi južnovietnamski general Duong Van Minil (bolj znan pod vzdevkom »veiikd Minh*), ki je obžaloval, da so Američani ponovno za-
čeli z letalskimi vdori proti Severnemu Vietnamu prav v trenutku, ko bi morali po njegovem obe strani zastaviti vse sile, da bi dosegli mirno rešitev spora. »Mi — je dejal general — ne poznamo vzrokov tega ameriškega sklepa, in tudi ne posledic, ki bodo iz tega nastale*.
Kot je znano, se bo general Minh predstavil na volitvah prihodnjega leta kol. pred ‘ ivoik opozicije proti sedanjemu predsedniku Van Thieuju.
dozemlju sta ministra izrazila zaskrbljenost zaradi podaljšanja krize na Bližnjem vzhodu in izrazila upanje, da bo mogoče najti miroljubno rešitev tega vprašanja.
V razgovorih o dvostranskih odnosih sta ministra z zadovoljstvom ugotovila njih ugoden razvoj, med katerim so rešili vrsto vprašanj. Posebno pozitivno sta ocenila medsebojni razvoj gospodarskega sodelovanja z ugotovitvijo, da še vedno niso izkoriščene vse možnosti za nadaljnji napredek. To velja predvsem za uravnovešen.ie blagovne izmenjave, za razširitev industrijske kooperacije, skupnih naložb, znanstveno - tehničnega sodelovanja in skupni nastop na tretjih trgih. Prav tako niso izkoriščene vse mož nosti na področju turizma. V okviru dvostranskih odnosov se je razpravljalo tudi o teroristični ak tivnosti emigrantskih skupin v Zahodni Nemčiji. Izraženo je soglasje o pozitivnem vplivu dosedanjih u-krepov in proučeni so bili dopol nilni ukrepi v zvezi s tem. V po ročilu se ugotavlja, da .ie bil v razgovoru o vprašanju odškodnine žrtvam nacizma dosežen napredek. Dogovorjeno je bilo da se o tem vprašanju v kratkem pričnejo razgovori. Tepavac in Scheei sta izrazila prepričanje, da bodo rezultati njunih razgovorov dali novo pobudo nadaljnjemu razvoju vsestranskega sodelovanja med obema državama, prispevala k miru in sodelovanju v Evropi in na svetu.
Na tiskovni konferenci pred odhodom iz Beograda je Scheei obvestil novinarje, da so bila predmet razgovora z državnim tajnikom Tepavcem predvsem vprašanja razvoja političnih razmer v Evropi, za tem razširitve skupnega evropskega trga na deset članov in bodoči razvoj enotne monetarne skupine v Evropi. V zvezi s tem je Scheei dejal, da člani skupnega evropskega trga želijo, da v bodočnosti po-
leg gospodarskega sodelovanja u-resničijo tudi tesnejše odnose na področju zunanje politike. Scheei je poudaril da zvezna republika spoštuje evropske države, ki so se v zunanji politiki opredelile za neuvrščenost oziroma nevtralnost kot pomemben dejavnik trdnosti v Evropi.
Med proučevanjem dvostranskih odnosov je bilo med drugim obravnavano vprašanje odškodnine žrtvam nacizma. O tem vprašanju so se po besedah Scheela pogledi približali. Lahko rečem, je dejal Scheei, da bo v kratkem prišlo do konkretnih razgovorov, za katere verjamem, da bodo pripeljali do rešitve.
V odgovoru na vprašanje novinarjev o nadaljnjem razvoju tako imenovane vzhodne politike bonske vlade je Scheei dejal, da je sedaj po podpisu sporazuma s Sovjetsko zvezo in Poljsko najpomembnejše vprašanje odnosov med obema Nemčijama. Glede odnosov s češkoslovaško .je zunanji minister Zahodne Nemčije dejal, da gre predvsem za muenchensko pogodbo. Obe strani soglašata, da ta pogodba ni več veljavna. Z Madžarsko Za hodna Nemčija nima diplomatskih odnosov, čeprav razvija z njo dobro gospodarsko sodelovanje.
Razgovori s predsednikom Titom so se po izjavi Scheela nanašali predvsem na vprašanje evropske varnosti, razširitev sodelovanja s skupnim evropskim trgom in ostalimi evropskimi državami, na vpra-same vzhodnoevropske politike za-h0?a?nemske vlade in vprašanj« politike neuvršenosti.
B. BOŽIC
HELSINKI, 27. - V HedsdnHh je bila danes osma seja ameriško-sovjetskih razgovorov p omejev*-nju strateškega oboroževanja.
RZASKI DNEVNIK
PO BURNI RAZPRAVI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Z glasovi svetovalcev leve sredine odobren občinski proračun za 1971
Spaccini je v odgovoru poudaril, da veže ves odbor obveza, da se izpolni začrtani program - Ostra ocena načrta FINMARE
Z 32 glasovi svetovalcev leve sre-; Javne prevoze dine j« tržaški občinska svet nekaj mtaut pred polnočjo odobril proračun za leto 1971 in preveril uresničenje petletnega delovnega načrta. Za proračun so glasovali vsi svetovalci iz vrst KD, PSU, SS,
PRI in PSI, proti pa je glasovalo 25 svetovalcev opozicije, se pravi KPI, PISUP, MIT, PLI in MSI.
Takoj za tem so svetovalci soglasno odobrili nekaj upravnih sklepov o najemu novih posojil.
Seja je trajala dolgo in je bila Se pooebno živahna, bolj živahna kot prejšnje seje, ki Jih je poživil poseg socialističnega predstavnika Pittonija. Po tem govoru se je razvila politična debata o možnih rešitvah krize leve sredine v katero so še s posebno težo posegli najvidnejši predstavniki svetovalskih skupin v svojih dolgih glasovalnih izjavah. V teh so v glavnem obnovili osnovna stališča svojih strank in Je uprovra>pragraraska aspekt proračuna stopil v ozadje.
O razpravi, ki je v nekaterih primerih bdla zelo živahna in Je tudi dala povod za žolčne incidente med misovca in levico in med socialdemokrati in komunisti, bomo obširneje poročali v naši jutrišnji številki.
V začetku seje je vsem, ki so posegli v razpravo, najprej odgovoril odbornik za proračun Vascot-to, M je med drugim zagovarjal politiko finansiranja dejavnosti občinskih ustanov z najemanjem posojil, pa čeprav s previdnostnimi kriteriji.
Za njim je skoraj dve uri govoril župan. Že v samem začetku je povedal, da bi sicer rad odgovoril vsem, da pa ne more, ker bi terjalo to preveč časa in bi se seja zavlekla pozno v noč ali do ranega jutra. Zato je odgovoril samo na najvažnejše pripombe in predloge.
Glede gospodarskega položaja našega mesta je Spaccini ostro obsodil načrt za reorganizacijo pomorstva, ki da je «star še pred roj-stvotn», ker ignorira velike možnosti, ki se — na primer — odpirajo z razvojem trgovinskih in torej prevozniških odnosov s Kitajsko.
Italija, Je dejal, potrebuje odločne in dosledne mornariške politike.
Svetovalcu Crevatinu je odgovoril glede javnih prevozov. Dejal je, da je analiza položaja prevozov v Trstu bila zaključena in da jo sedaj preučujejo. V okviru preosno-ve tržaških prevoznih arterij bo Trst na prednji straži, saj je edino mesto v Evropi, ki je na tak način analiziralo ta vprašanja. V tem okviru je važno vprašanje Javnih prevoznih sredstev, ki morajo imeti prednost, Je dejal, sprejemamo tudi zamisel svetovalca Creva-tina O brezplačnih prevozih, kar mora biti naš cilj. Medtem pa bomo preučili možnost, da se uvedejo poceni dnevni abonmaji za vse
in sploh cenejši
listki.
Pittomdiju, ki je omenil «odbar v senci'«, je župan odgovoril, da bi si «res želel še enega drugega odbora, ker je pač dela toliko, da bi vsaka pomoč prišla prav«.
Vsekakor, Je zaključil, «nas združujejo programske obveznosti, ki jih bomo speljali do konca«.
Občni zbor akademije za kmetijska preučevanja
nje akademskega zbora Akademije za gospodarska in socialna preučevanja v kmetijstvu. Predsednik a-kadamdje dr. Rustia-Traine je podrobno poročal o dejavnosti akademije od začetka akademskega leta do danes in se zlasti zadržal na delu skupine nekaterih akademikov o vprašanju spodbujanja gojitve nekaterih kultur v toplih gredah na Tržaškem. Gre za delo, ki je že v tisku in ki bo del serije študij in dokumentacije v akademskih publikacijah. Publikacijo z naslovom «Kulture v toplih gredah v tržaški pokrajini« bodo predstavili v prihodnjih dneh na tiskovni konferenci pri trgovinski zbornici.
SINOČI V PROSTORIH HOTELA JOLLY
Sprejem ob državnem prazniku SFR Jugoslavije
Sprejema, ki sta ga priredila gen. konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in soproga, so se udeležili mnogi visoki predstavniki političnega, sodnega, vojaškega, cerkvenega, konzularnega, kulturnega in gospodarskega življenja
Ob državnem prazniku SFRJ sta | predsednika goriške ookrajine Mar
V rdeči dvorani trgovinske zbornice je bilo včeraj redno zaseda-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in soproga priredila včeraj zvečer v prostorih hotela Jolly tradicionalni sprejem, ki je potekel v prijetnem vzdušju. Sprejema so se udeležili mnogi najvidnejši predstavniki italijanskega in slovenskega političnega, javnega, kulturnega in gospodarskega življenja Trsta in Gorice. Med njimi smo opazili predsednika deželnega sveta dr. Ribezzija, podpredsednika deželnega sveta A. Pittonija, vladnega komisarja za deželo dr. Cap-pellinija podprefekta dr. Molinari-ja, tržaškega župana inž. Spacci nija, podžupana Lonzo, predsednika pokrajine dr. Zanettija. pod-
VCERAJ OD 9. DO 12. V MILJAH
STAVKA PROTI GRADNJI RAZPLINJEVALNE POSTAJE
Shod na trgu pred županstvom - Govorili so župan Millo, Tremul za CGIL, Fabbricci za CCdL in Marinello za CISL
Milje so z enotno stavkovno ak-]ne bi ne občini in ne prebivalstvu cijo rekle svoj odločen «Ne!» skle-j nudila posebnih dohodkov, prav ta-pu ustanove za industrijsko prista-|ko. kakor ne nosi dohodka kraiev-nišče, da bi se razplinjevalna po- nemu prebivalstvu obstoj naftovo-
Poziv odbora sindikata slov. šole
Odbor Sindikata slovenske šole ▼ Trstu nujno vabi vse učitelje in profesorje, ki še niso oddali na sindikatu pismenega prikaza o poteku svojega službovanja s svojimi osebnimi podatki Jn željami, da storijo to čdimprej, najkasneje po do 5. de-
staja za petrolejske tankerje zgra dila na področju zaprte ladjedelnice Sv. Roka, nedaleč od obmorskega turističnega področja, s katerim miljska občinska uprava še posebej računa, in kjer bi že sama njena prisotnost resno ogrožala tudi prebivalstvo.
Na poziv sindikalnih, strokovnih in mestnih organizacij so točno ob devetih orekrižali roke vsi delavci in uradniki v Miljali in Žavljah, zaprli so vse trgovine in bare, ljudje so se zgrnili na ulice, predvsem pa pred ladjedelnico »Navalgiulia-no»
Od tod je ob 9.30 krenila povor ka po mestnih ulicah. Na čelu sprevoda so nosili transparent s kratkim napisom »Ne razplinjevalni po staji pri Sv. Roku«.
Drugi ljudje so se zbrali na Trgu
da v Dolini.
Fabbricci je nato Izrazil podporo CCdL sklepom miljske občinske u-prave. Zavzel se je za to, da bi se naprava zgradila morda nekje Dri «Aquili», ali pri «Essu»
Omenil je nato druga kočljiva vprašanja gospodarskega razvoja Milj. kot nedavno krizo ladjedelnice «Navalgiuliano»
»Naveličani smo trošenja javnega denarja brez dokončne rešitve: ladjedelnica naj predvsem nadaljuje z gradnjo ladij!*
Marinello (CISL) je ponovil osnovne misli predgovornikov in se nato dalj časa ustavil pri vprašanju oku-ženja zraka, vode in okolja, ki bi ga prisotnost razplinjevalne naprave tako blizu naseljenega področja nujno povzročila. V trenutku, ko se povsod po svetu razvija boj proti
Marconi, pred županstvom, kjer je okuževanju ozračja, voda in okolja ob 10. uri bilo enotno zborovanje. K: *r-n^;a ™•,„];„m™«« Sprva je bilo predvideno, da bodo spregovorili samo občinski sindikalni zastopniki, vendar sta za CCdL in CISL spregovorila kar pokrajinska tajnika, dr. Fabbricci in Marinello, in s tem poudarila, da je boj miljskega prebivalstva Skupen splošnemu boju vseh Tržačanov. Za CG IL je govoril Sergio Tremul, za miljsko občinsko upravo pa župan Gastone Millo.
Tremul je poudaril najprej, da so sindikalne organizacije enotne v oceni negativnosti načrta, ki grozi Miljam. «Občina ne bo dala dovo 1 j en ja za gradnjo razplinjevalne postaje pri Sv. Roku,« je dejal, «ne pri Sv. Roku. Lahko bi se našlo kako drugo m os to, pa čeprav tudi v naši občini, toda tam, kjer ne bi ogrožala s svojo prisotnostjo varnost prebivalcev, kakor tudi ne turističnega, se pravi — gospodarskega, razvoja občine «
Fabbricci je še posebej podčrtal dejstvo, da bi razplinjevalna postaja, ki jo predvideva načrt CIPE, zaposlila le nekaj desetin ljudi in
Miljska PSI nasprotuje razpiinjevalnim napravam
O napravah za razplinjevanje na področju bivše ladjedelnice Sv. Roka je v teh dneh razpravljala miljska sekcija PSI, ki je sklenila pridružiti se včerajšnji protestni akciji proti namestitvi teh naprav. V sporočilu za tisk miljske sekcije PSI je rečeno, da bi te naprave kompromitirale miljsko turistično gospodarstvo kot edino perspektivo namesto propadajoče industrijske dejavnosti. Prav zaradi tega miljska PSI nasprotuje namestitvi raz-plinjevalnih naprav na Sv. Roka.
ka Waltritscha, deželna svetovalca Dušana Lovriho in dr. Draga Što ko, tržaškega kvestorja dr. D’An-chiseja, ganskega kvestorja dr.
Domenica De Focatiisa, generalnega državnega pravdnika dr. Ren-zija, predsednika sodišča dr. Gia-nuzzija, predsednika SKGZ Gorazda Vesela, deželnega tajnika KPI Badcchija, pokrajinskega tajnika KPI inž. Cuffara, pokrajinskega tajnika KD CoJonija, člana mešane italijansko - jugoslovanske komisi je za izvajanje londonskega sporazuma odv. Kolenca in dr. Gerina, škofovega vikarja msgr. dr. Škerlja, predsednika zač. odbora za upravo kulturnega doma dr. Tončiča, vojaškega poveljnika gen Manzija in druge visoke vojaške osebnosti, člane konzularnega zbora, številne pokrajinske in občinske odi »mike ter svetovalce s Tržaškega in z Goriškega, nekatere župane slovenskih občin, predstavnike slovenskega in italijanskega kulturnega in gospodarskega življenja, številne predstavnike slovenskega šolstva, številne ugledne slovenske in italijanske protifašistične borce, med katerimi mater narodnega heroja Pinka Tomažiča ter predstavnike tiska.
Generalni konzul Boris Trampuž in drugi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata so od
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Danes, 38. t. m. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri (ABONMA RED B — nedelj-
ski popoldanski)
V	sredo, 2. decembra ob 20. url
V četrtek, 3. dec. oh 20. uri
(ABONMA MLADINSKI V SREDO)
(ABONMA MLADINSKI T ČETRTEK)
(ABONMA OKOLIŠKI)
V nedeljo, 6. dec. ob 16. uri
LUDVIG HOLBERG
JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
Prevod:
STANE STAREŠINIČ in MARKO VERBIČ
Scena in kostumi:
UROŠ VAGAJA jn DEMETRIJ GEJ Glasba:
IVAN MIGNOZZI Režija:
MARIO UR SIC
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predtiav. Rezervacija na tel. 734265.
OD PREMIERE DO 26. DECEMBRA BO V RAZSTAVNIH PRO ŠTORIH KULTURNEGA DOMA RAZSTAVLJAL SVOJA DELA SLIKAR RUDOLF SAKSIDA OTVORITEV RAZSTAVE BO OB 20. URI.
Proslava 170-letnice rojstva A. M. Slomška
26. novembra 1800 se je rodil veliki slovenski vzgojitelj, prosvetni delavec in duhovni preroditelj Anton Martin Slomšek, mariborski škof.
Na Tržaškem imamo dve ustanovi, ki sta si nadeli njegovo ime: I Državno učiteljišče v Trstu in Slom-tej priložnosti prejeli številne če- skov dom v Bazovici. In prav ti
s ti tke z najboljšimi željami za na daljnji napredek Socialistične federativne republike Jugoslavije.
9. decembra občni zbor družbe Friulia
V sredo 9. decembra v prvem, odnosno naslednji dan v drugem sklicanju, bo v Trstu izredni in redni občni zbor delničarjev deželne finančne družbe «Friulia». V izrednem delu občnega z bona bodo razpravljali o povečanju glavnice in ustrezni spremembi člena 7 družbenega statuta, o spremembi členov 5 in 6 dokumenta in o raz nih drugih vprašanjih: v rednem P°tiiročju | delu skupščine pa bodo izvolili nove vodilne organe »Friulie«.
dve ustanovi hočeta to nedeljo do slojno proslaviti 170-letnico rojstva tega velikega moža. Proslava bo skupno v Slomškovem domu v Bazovici. Sodelovali bodo učiteljiščni-ki in mladinci Slomškovega doma z recitacijam Slomškovih pesmi in spisov. Nastopili bodo; zbor učite-Ijiščnikov pod vodstvom prof. Marije Zupančičeve, mladinski zbor in gojenci glasbene šole Slomškovega doma, cerkveni pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom prof. Eljane Zajčeve. Slamostni govornik bo dr. Anton Kacin, bivši ravnatelj državnega učiteljišča Akademija se bo pričela ob 15.30.
■ Danes ob 17. url bo na sedežu krožka Carle Tome Italijanskega združenja slepih v Ul. Battisti 2, srečanje o poeziji v oskrbi prof. Alide Gšaoomini.
ii iiii lili im m iiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiHiiiit iiiii Hlinili mi iiiiiiiiuiiliiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMKHItlimill
PO DVEH TEDNIH ŽIVAHNE RAZPRAVE
cembra t. 1.
......................
SEJA ODBORA ZA INDUSTRIJO
Ustanovili bodo konzorcije za jamstva malim podjetjem
Po en konzorcij v vsaki pokrajini v deželi - Deželni prispevek v ustrezne sklade bo znašftl 500 milijonov lir
Na trgovinski zbornici se Je včeraj sestal odbor za indiratrijo. Na seji so poudarili potrebo po ustanovitvi pokrajinskega konzorcija za dajanje Jamstva malim industrijam, ki ga predvideva deželni zakon št. 25 z dne 6. Julija 1970. Podobna odbora ata bila že sestavljena v Vidmu in Pordenonu. Predvideno Je, da bo deželna uprava dajala koraorodjjem za Jamstvo, ki jih bodo sestavljala mala industrijska podjetja v štirih pokrajinah Furlani Je-Julljske krajine, potrebne prispevke; v ta namen Je deželna u-prava namreč nakazala 500 milijonov Ur.
Deželni poseg na tem področju bo predvidoma pospešil razvoj In utrjevanje malih industrijskih podjetij, fcl sama ne razolagajo z zadostnimi Jamstvi, da bi na njihovi osnovi prejela prt bankah potrebne kredite. Podjetja bodo pri konzorcijih sestavila primeren denarni sklad na Jamstva, vsa dežela pa bo iz svojih sredstev poevčala razpoložljivosti sklada Pobudo za u-stanavlJanje pokrajinskih komzoroi-jev za Jamstvo malim Industrijam bodo povzele trgovinske zbornice v Trstu, Gorici, Vidmu In Pordenonu. Po statutu, ki ga je sprejelo deželno odborništvo za indsutrijo ln trgovino, se bodo v konzorcije lahko vpisala mala industrijska pod jstja z manj kot sto delavci. V Sklad sa jamstva bo vsako podjet-)etj* vplačalo po 100.000 lir, poleg tega pa bo pozneje prispevalo za poslovanje konzorcija. Organi vsakega konzorcija bodo občni zbor,
vodilni svet, izvršni odbor ln predsednik. Občni zbor bo Imenoval predsednika, podpredsednika in štiri člane vodilnega sveta ter bo sprejemal letne bilance, vnašal spremembe v statut Itd. Vodilni odbor, ki ga bodo sestavljali predsednik konzorcija in štirje člani, izvoljeni na občnem zboru, zastopnik dežele in zastopnik trgovinske zbornice, bo skrbel za redno upravljanje konzorcija. Izvršni odbor, ki ga bodo sestavljali trije člani konzorcija, ki jih bo imenoval vodilni svet, in štirje predstavniki pokrajinskih strokovnih organizacij, bo odločal o tem, ali naj se posameznim prosilcem prizna zaprošeno Jamstvo ali ne.
Mandatna doba predsedstva in vodilnega sveta bo trajala tri leta, mandatna doba članov Izvršnega odbora pa eno leto. Začasni predsednik konzorcija, ld bo ustanovljen za dobo devet let, bo predsednik trgovinske zbornice.
Na osnovi omenjenega jamstva se bodo mala podjetja lahko opremila s surovinami ln polizdelki, o-pravila razna popravila, obnovila in modernizirala tehnično opremo, izplačevala mezde, davke, socialne dajatve In podobno .
V konzorcij smejo stopiti val mali industrije! Iz posameznih pokrajin. Podjetniki iz tržaške pokrajine, ki želijo stopiti v konzorcij, naj vložijo potrebno prošnjo na predsednika trgovinske zbornice, in sicer čimprej, da bi lahko brez odlašanja sestavili ustanovno listino nove organizacije.
bi- gradnja razplinjevalne naprave za petrolejske tankerje, ki širi strašen smrad v okolici, bila — milo povedano — nesmiselna.
Župan Millo je zbranim prebivalcem potrdil še enkrat odločnost miljske občinske uprave in ponovil že znana stališča. Dejal je, da bi razplinjevalna naprava okužila okolje, ker bi ga zamazala (predvsem morje) in s tem onemogočila smotrnejši razvoj turističnega področja, od katerega bi mesto imelo znatne dohodke, vsekakor pa večje, kot jih lahko prinaša postaja za razplinjevanje ladij s 17 delavci.
Občinski svet, je dejal, je imenoval posebno tehnično komisijo, ki bo znanstveno utemeljila odklonitev miljske občinske uprave. Pri tem ;e Millo omenil tudi mnenje gasilcev, ki so — res — dali dovoljenje za gradnjo postaje, pri tem pa postavili take pogoje, da bi za nadzorstvo pred požarom in eksplozijami potrebovali najmanj dvesto oseb.
Po zborovanju so se na trgu u-stvarile gruče ljudi, ki so glasno komentirali položaj. Posebno so bili ogorčeni prebivalci Zindisa in Čam-por, ki bi bili najbolj prizadeti. Ti so že pred časom ustanovili tudi poseben »odbor za javno zdravje«, katerega predstavnik, Stanko Bordon iz Zindisa, nam je v grobem začrtal načrte za razvijanje nadaljnje akcije proti gradnji te naprave. »Pripravljeni smo na vse,« je dejal, »ker smo prepričani, da izražamo pristne koristi prebivalstva. Šli bomo k vsem, povsod, kjer bo treba, da obrazložimo svoja stališča in jih prepričamo, da je bila izbira zgrešena in škodljiva za naše prebivalstvo.«
Sporočilo sindikatov glede urnika trgovin
V	zvezi z umikom trgovin, ki jih je za 28.. 29. in 30. november določila tržaška občina, zveze trgo vinskih uslužbencev CISL, CCdL in CGIL opozarjajo zainteresirane delavce na obveznost delodajalcev, da nudijo v prihodnjem tednu pol dneva počitka za nedeljsko delo, ki mora na vsak način biti plačano s poviškom, ki je predviden za praznične dneve.
Za soboto in ponedeljek je bilo sklenjeno z zvezo trgovcev, da imajo uslužbenci, neglede na enourno zaporo (od 13. do 14, ure) trgovin, vsaj dve uri na razpolago za ko silo.
V	ponedeljek 7. januarja 1971 zjutraj bodo trgovine, kot je odredil župan, zaprte.
Opozorilo delegatom SKGZ
Vse delegate to povabljence na sejo glavnega sveta SKGZ, ki bo jutri dopoldne v Trstu, obveščamo, da jim bo za odhod v Trst na razpolago avtobus, ki bo odhajal jutri, v nedeljo, ob 8. uri s Travnika. Priporočamo točnost. Avtobus se bo ob 8.15 ustavil tudi v Doberdobu.
Deželni svet je z glasovi KD, PSI, PSU sprejel proračun za poslovno 1.1971
Proti proračunu so se izrekli predstavniki KPI, PSIUP, MSI in PLI, svetovalci MF in SS pa so se vzdržali • Predsednik Berzanti o problemih tržaške luke
Deželna sivet Je krepko potegni] včerajšnjo sejo, da bi spravil pod sitreho obe bilanci, tako obračun za poslovno leto 1969 in proračun za leto 1971, ne da bd se moral zato še enkrait sestala. Obračun Je sivet sprejel soglasno, medtem ko so se pri glasovanju za proračun 1971 izrekli demokrščanski svetovalci, svetovalci Italijanske socialistične stranke in PSU; proti proračunu so glasovali komunisti, psi-upovei, misovca in liberalci; vzdržali pa so se svetovalci «Movi-mento Friuli« in predstavnik Slovenske skupnosti.
V začetku zasedanja je predsednik deželnega sveta Ribezzd izrazil solidarnost deželne uprave in vsega prebivalstva s papežem Pavlam VI. v zvezi z znanim dogodkom v Manili ter mu želel srečo na njegovem nadaljnjem potovanju na Daljnem vzhodu. Razpravo o proračunu 1971 je začel svetovalec Bosari (KPI), ki je pozval deželni odbor, naj bd odločno nastopil pot reforme, ter povabil vse levičarske sile, naj bi se zavzele za socialistično preusmeritev življenja v deželi in državi. Demokrščanski svetovalec Mizzau je nasprotno poudaril potrebo po nadaljevanju sedanje deželne politike ter zanikal mo/.nost, da bi komunisti prodrli s svojimi »alternativami«, kajti večina v deželnem svetu ne more sprejeti nobenih alternativ, je dejal, temveč le določene prispevke s strani opozicije. Govornik je naglasil klenost deželnega gospodarstva in izrazil zadovoljstvo, da so se vse po itdčne skupine med razpravo o proračunu soglasno izrekle za uveljavitev člena 50 deželnega statuta, ki predvideva izredno finančno pomoč iz državnih blagajn, čeprav ni zdaj morda najugodnejši trenutek za postavljanje takih zahtev.
Sledil je odgovor deželnega odbornika za finance Tripanija na pohvale in kritike, ki so se med razpravo nagrmadile ob proračunu 1971. Naglasil je, da se ta dokument po svojih osnovnih smernicah povsem ujema s smernicami, ki prevevajo proračune vse od leta 1965 dalje, kar dokazuje hkrati premočrtnost deželne politike. Govornik je nato naglasil potrebo po uvedbi posebnega zakona o deželnem knjigovodstvu, glede avtonomije na finančnem področju pa je naglasil, da je potrebna deželi neodvisnost ne le pri določanju izdatkov, temveč tudi pri določanju dohodkov. Skupna vrednost dohodkov deželne uprave predstavlja danes približno 5 odst. vseh deželnih zm g jivusli; od leta 1966 do lata
1970 je skupna vrednost socialnih naložb (zdravstvo, šolstvo, javna dela itd.) dosegla 108 milijard, vrednost produktivnih naložb (kmetijstvo, industrija, turizem, finančna družba, trgovina, itd.) pa 132
nja, ki zadevajo pob liže Trst in njegovo ekonomijo. V zvezi z državnim pomorstvom je naglasil, da mora država na osnovi člena 47 posebnega statuta vprašati za svet deželni odbor, preden sprejme ka-
mdlijaird lir. Razmerje med orne- j terikoli sklep na področju prome-
njenima vrstama naložb znaša po vsem tem 45:56. Če upoštevamo celoten obseg naložb v deželi, ki naj bi znašal po zadnjih cenitvah v istem razdobju okoli 700 milijard na socialnem in 684 milijard na produktivnem področju, je bila deželna uprava soudeležena pri u-streznih postavkah z deležem 15 oziroma 19,3 odst. Kvečjemu bi na osnovi teh podatkov lahko očitali deželni upravi, je zaključil Tripa-ni, da je šla nekoliko predaleč s svojo investicijsko politiko. Na koncu je govornik izključil možnost, da bi dežela v bližnji prihodnosti uvedla kakšen poseben davek.
Nato je spregovoril predsednik deželnega odbora Berzanti, ki je tudi poudaril premočrtnost deželne politike na gospodarskem in socialnem področju ter skladnost proračuna 1971 z glavnimi smernicami iz prejšnjih let. Govornik je naglasil, da je kljub tem smernicam odbor sprejel, kjer se je le dalo in v možnih mejah, razne novosti. Nastopi so se nanašali na razna področja, vendar bi težko sprejeli kritiko, da je dežela intervenirala nenačrtno.
Dr. Berzanti je v zvezi z deželnimi posegi v letu 1971 zavrnil obtožbe, da bi veljale deželne naložbe predvsem zasebnim podjetnikom in je navedel, da je skupna vrednost teh posegov predvidena na 6 milijard Er, medtem ko dosega vrednost vseh deželnih posegov v kmetijstvu, industriji, obrtništvu, trgovini in turizmu 60 milijard. Iz tega sledi, da znašajo predvideni posegi v korist zasebnikom le okoli 27,5 odst. vseh naložb na gospodarskem področju in le 11 odst. vsega deželnega proračuna.
Dežela je skušala zlasti v zadnjem času sprožiti tiste reforme, za katere ima potrebno pristojnost, tako zlasti kar zadeva gospodarsko načrtovanje in urbanizem. Dr. Berzanti je nadalje naglasil potrebo po državni finančni pomoči na osnovi člena 50 deželnega sta bula ter je v zvezi z bodočim razvojem socialnega in gospodarskega življenja podčrtal potrebo po politični stabilnosti tako v Furlaniji • Julijski krajini, kakor tudi v dr žavi.
Med svojim govorom je dr Berzanti načel tudi nekatera vpraša-
ta, ki se tiče tudi deželnega o-zemlja. Deželni odbor je v tem smislu že nastopil pri ministrstvu za državne udeležbe, za bilanco in za trgovinsko mornarico. Vesti, ki se čujejo o nameravani pre-osnovi pomorskih zvez pretežnega državnega pomena, opozarjajo na veliko škodo, ki bi jo preosnova prinesla tržaškemu pristanišču in vsej deželi. Deželni odbor se bo zato zavzel, da bi po ustreznem načrtu, s katerim se zdaj ukvarja Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, zagotovili primeren razvoj in modernizacijo državnega trgovinskega ladjevja, večje ravnovesje med Jadranskim in Tirenskdm morjem tudi glede na zaželeno odprtje Sueškega prekopa in končno potrditev vloge tržaške luke v žarišču prometnih tokov iz tujine in za tujino.
Pred končnim glasovanjem o proračunu 1971 so predstavniki posameznih svetovalskih skupin podali običajne izjave o stališču, ki ga nameravajo zavzeti do dokumenta, piri čemer so zlasti predstavnik PSI Pittoni. KPI Cuffaro in KD Del Gobbo poudarili poEtična gledišča njihovih skupin glede bodočega političnega sodelovanja v okviru večine oziroma opozicije deželnem svetu, kakor tudi osnovna politična gledišča posameznih strank v sedanjem trenutku.
ŠOLA GLASBENE MATICE . TRST
Člane otroškega pevskega zbora iz Trsta obveščamo, da bodo vaje odslej vsak torek ob 17.45 v prostorih šole Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Prihodnja vaja bo v torek 1. decembra.
PD IVAN GRBEC v Skednju
priredi od 30. t.m. do 5. dec.
RAZSTAVO KNJIGE
Na ogledu bodo knjige primerne za Miklavža, božična in novoletna darila, za male in velike. — Razstava bo odprta od 17. do 19. ure.
Gledališča
VERDI
Jutri ob 16. uri tretja predsta^ Zafredove opere «Wallenstein> dnevni red v vseh prostorih. N pili bodo isti izvajalci kot P n P njih predstavah: Nicola Rossi tLj ni, Anna Maria Rota, Mario Ruggero Bondino, Piero De r Virginia Zeani, Antonio BoyeL Viaro, Plinio Clabassi in Dano
r'Dirigent Oliviero de Febriti^J" lija Gianrico Becher, scene mi Enrico d’Assia.	^
Pri blagajni gledališča se da«*^ čenja prodaja vstopnic za Ju predstavo.
POLITEAMA ROSSETTI
IIV**-.
in K*®'
Danes ob 20,30 prva ponovite'' me »Margherita Gautier«. J111 poldanska predstava ob 16.30.
Pri blagajni gledališča °<j	01
prodaja vstopnic tudi za Pre°5 ,n 5J. petek, 4. dec Predstave se oo daljevale do 10. dec.
Danes, s pričetkom ob 16. urlj|,t!, v gledališču Rossetti v okviru rarnih sobot« govoril v (rane ^ Jean-Marie Domenach na tenj» y. revolution du bonheur. Les Et ®^ nis, premier pays communiste de?« (Veseljaška revolucija. va komunistična država na s J Po predavanju, ki bo trajalo k** |,, ure, se bo razvila polurna dis*. ki Jo bo vodil predsednik P° ske uprave prof, Michele Z*neI
Pri glavni blagajni v Pasaži ^ so še na razpolago abonmajske■>, niče za vsa predavanja. A°0vUitiZ' Stalnega gledališča ter članom ^ nega in umetniškega krožka t ^ gih sorodnih organizacij so »	#
polago izkaznice po 2000 lir, P° na vstopnica pa stane 500 K
Nazionale 15.30 »I falso
Razstave
Slovensko prosvetno društvo Prosek - Kontovel
prirodi v nedeljo, 29. novembra v prosvetnem domu na Proseku
RAZSTAVO
SLOVENSKE KNJIGE Rešetava bo odprta od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Obveščamo vse vaščane, da je društvena knjižnica odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure.
V	galeriji Kulturnega doma (foyer balkona) bo danes pred gledališko premiero odprta osebna razstava go-riškega umetnika Rudolfa Sakside. Razstava bo odprta do 26. dec.
V	stalni razstavni dvorani aCesare Soflanopulo« na Trgu Papa Glovannl * bo danes ob 18, url otvoritev osebne razstave mladega tržaškega slikar. Ja Roberta Kozmana. Razstavo pri-reja deželni sindikat lepih umetnosti. Odprta bo do 7. decembra.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Kraški dom Re-
pentabor priredi v prostorih občinske kopalnice v Repnu danes, 28. novem, bra 1970 ob 20.30 predavanje Zofije Baiss o spolni vzgoji. Predavanje je namenjeno predvsem doraščajočl mla. dini in mladim staršem. Vljudno vabljeni.
ARREDAMENTI FULVIA
Ul. Galatti 20
RAZNOLIKO POHIŠTVO ZA VAS DOM
Bonboniere in šopke za neveste dobite pri
ARREDAMENTI FULVIA
Ul. Galatti 20
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. novembra JAKOB
Sonce vzide ob 7.2i In zatone ob 16<25. — Dolžina dneva 9.04. — Luna vzide ob 7,07 ln zatone ob 15.36.
Jutri, NEDELJA, 29. novembra
VINKO
o,. ™..r.o«. d.i«
S prognozo okrevanj, v marec.	,T£! JSmtKSVM.:
nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
27, novembra 1970 se Je v Trstu ro. dllo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Carmela Be zek vd. Zollla, 71-letni Antonio BI. nettl, 73-letna Lucla Braico, 57-letnl Lorenzo Rossi, 2 dni stara Katla Ban. dl, 10 dni stara Susanna Fattorl, 43-letna Eulalla Vettorazzo, 77-letna Glo. vanna Škerl.
dni so včeraj sprejeli na nevrokl rurškem oddelku 53-letnega Antonia Rodana iz Ul. Pitacco, kateremu so ugotovili udarec na glavi ter poškodbe po raznih delih telesa Rodan, ki se je v bolnišnico zatekel z rešilnim avtom, je povedal, da je v novem delu pristanišča pokrival s platnom prikolico tovornjaka, ko je izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov na tla
Prav toliko dni bo moral ostati na okulističnem oddelku, kamor so ga nujno sprejeli, 33-letni delavec Giulio Baldassi iz Ul. Koštalunga. Baldassiju so namreč ugotovili hudo opeklino na desnem očesu. Bolničarji Rdečega križa, ki so Bal-dassija pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so zdravnikom pojasnili, da je verjetno delavcu padla v topilnici v Ul. Flavia 35 v oko kaplja staljenega železa.
dnevna služba lekarn
(od 13. do 18. ure)
Busollnt, Ul. P. Revoltella 41; Plz. zut-CIgnola, Korzo Italls 14; Pren-dlnl. Ul T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA služba lekarn (Od 19.30 do 8.30) AlPEsculaplo, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drev. XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul Istrla 43; dr Codeivnatz, Ul. Tor S. Piero 2,
testih^
George Kennedy, Anne Jackso1)’^^ VVallach, Steve Ihnat, Pana Metrocolor	do0n>
Eden 15.30 »Nini Tirabusclč. >a y,|. che inventb la mossa«, Mon!n0 0* tl, Gastone Moschin, FePP' |jr, Filippo, Sylva Koscina. Techn ^.[8 Fenice 15.00 «Uomini e cot3ra*j Douglas, Henry Fonda, 0i0r-nyn, Warren Oates. Te jirtiA Prepovedano mladini pod l8 .sat0>’ Grattacielo 16.00 «11 prete sa zjnti. Rosanna Podesta, Lando 0a _0*i’ E M. Salerno. L. Salce
dano mladini pod 18 letorn‘ oriti*1 i m«
Excelsior 15.30 «Boatniks,
della domenica«. Film ^a*Jae ?o neya. Robert Morse, 0te ,or vvers, Phil Silvers. Technic«1 Ritz 16.00 «Concerto per P15* sta«, Anna Moffo, Gastonej!AIm & Evelyn Stewart. Peter Balo tektlvka. Technicolor.	g#
Alabarda 16 30 «Buon fune„n(' d1' gos... paga Sartana«. G'anht1icoiot: kov, Daniela Giordano 'Fec ^itl Filodrammatico 16.30 «Le cal gr di Poppea«. Olinka Ber0„nvei,rl Harris. Technicolor Prep mladini pod 18. letom	0„ |
Aurora 16.30 «Omicidio a' f 1’ispettore Tibbs« Technic0 povedano mladini pod H- ^ Cristallo 16 00 «Uramma ^nli' sla«, Marcello Mastroianm Vittl Technicolor	geiP1
Capitol 16/00 «Lady Barbara«, dei Profeti Technicolor ftv'
Moderno 16 30 «Viva le donnf ■ Tet« co Franchi. Ciccio Ingrassi nicolor.	_rtroiPe:
Vittorio Veneto 15 30 «11 c0i£v',,j so«, Kirk Douglas, Fave ^jgii1 Technicolor. Prepovedano pod 14 letom.	(|ng r
Ideale 16.00 «Alla bella Sera ting • cev a a far 1’amore sera e ged' Bernardette Masson, G1,nior. Miehel Costantin. Technk" le,0tn-povedano mladini pod '8- p|gd' Impero 16.30 «Un tipo che m 0e|ir Annle Girardot, Jean Pau' do Technicolor.	jeiic	,,
Astra 16.30 «Alice nel PaeS' , ravlglie«. Film W. Disn ^, g nicolor. Sledi dokument*,^ «Cacciatori esquimesi». T ■< 'uo" Abbazia 16.00 «Ciakmull»
«Cacciatori esquimesi».
>	'	\F.
della vendetta). VVestern J* nard Mann, Woodv Str Martell. Technicolor
MILJE r Jigtlj Verdi 17.00 «Metello»
Bolognini. Massimo Raa /to1" Bosč, Ottavia Piccolo. Ti" Technicolor.
KINO »IRIS«
predvaja danes ob 1®-	$
matična ln zgodovinski^ nemascope barvni Wlrrl'
LA BATTAGLIA DELLA NERETVA ^ Igrajo: S. Bondarčuk, T ner, M. Dravlč, Curd J S. Koščima ln drugi
KINO NA
Danes ob 18. url ITALIAN SEGRET S#* Zabavni film v ba^£ $ Igrajo:	Nino Mam1®^ y
Georgia Moll
BANCA Dl CREDITO
01 <1
ii

TRŽAŠKA KREDIT1^ ° ijj
TRST • Ulica h
,a< 38
opravila vse oančhš Fjglrij kupuie wl» fl| / Včerajšnji odkupni dev 1 Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterling $vic. frank Franc trank Belo trank Hol flormt Nemška marka Avst Silino Dinar
f
Mali oglasi
KOTLE ZA 2GANJEKUHGje vedbab In velikostih U“	/I
litetneje le preko 40 — bakrokotlarstvo, LJ»D ževa c. 4 — Šiška.	„ Ky
SLUŽBO DOBITA *lvahfltrf«'^5 va 15-16-letna vajenka z* močnico ter 16-17-letnl P®j( viti se v Magazzlno Ben F. Fllzl 2/b.
Prispevajte za apomehik v Cork1*
I
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJ PRVI DAN PROCESA PRED PRIZIVNIM SODISCEM
V prizivu enaintrideset obtožencev zapletenih v pristaniško zadevo»
Gre za vrsto hudih prekrškov, do katerih je prišlo v prvih mesecih lanskega leta v Prosti luki - Javni tožilec je predlagal za 14 obtožencev, proti katerim je vložil Priziv, skupno 66 let in 4 mesece zapora ter 45.886.000 lir denarne kazni
Pred tržaškim prizivnim sodiščem Franz, tež. Pascali, zapis, se je včeraj začela raz-proti skupini enaintridesetih Jelencev (na prvostopni obrav-j/''1' ki je bila meseca aprila le-(5 ih je bilo 35), ki so zapleteni ®ano »pristaniško zadevo*, ozi-T"8 obtoženi števi nih prekrškov, tatvine z obteži.!™mi okolnost-> tihotapstva in poneverbe do "Kupovanja, prikrivanja ukrade-**a blaga in podpiranja storje-prekrška do utajevanja dav-na poslovni promet J*rte o vsej zadevi smo že pi-°b priložnosti razprav pred ruskim sodiščem. Zato se bo-danes omejili le na nekaj bi-podatkov, ki osvetljujejo to r®dno zapleteno in še ne povsem koščeno zadevo.
Sa zadeva o kaznivih dejanjih IH aitloznih obtožencev je prišla ■ dan v prvih mesecih lanskega ko so agenti letečega oddel-^kvesture pod vodstvom dr. Pe-in s sodelovanjem agentov straže ugotovili, da je iz jJJdišč tržaškega pristanišča ozi-proste luke izginilo 24 računih , strojev. Skoraj istočasno je Mula v tržaško pristanišče ju-ganska ladja »Latuga* piran-P|Sa plovnega podjetja »Splošna - Piran* in poleg ostale-1 ]5?f®r*a'a 80 de avci raztovorili J“dlie tudi precejšnje število ma-jjjpofanskih trakov, ki so jih shra-v hangarju št. 61 v prosti luki. j^o pa je le nekaj dni, ko .Poleg omenjenih računskih stro-izginili tudi trakovi. u*tvine teh je bil obtožen 35-jk1 Pomočnik skladiščnika Pietro , iz Ul. Vignetti 18, ki je plavanjem 36 - letnega vodja ^dišča Steli a Sattdja iz Ul. La-d ukradel iz hangarja ma-l^ufonske trakove, ki so potem iz ene roke v drugo. Tako v.8® pričela dolga in zapletena (^kovanja agentov, ki so poleg jji111® računskih strojev in ma-^tofonskih trakov, zadevala še i5v*ne precejšnje količine surove e' flanele in drugega blaga. w?“Cisti so po skrbnem razisko-j sestavili izčrpno sodno po-S° tn prijavili sodišču kar 35
Wv>tj	-traso
zahteval za vse obtožence, proti I pora, 560 000 lir denarne kazni ter katerim je javni tožilec vložil pri- stalno prepoved op. j. s., za Be-
ziv, skupno zaporno in denarno kazen: 66 let in 4 mesece zapora, ter 15 886.000 lir denarne kazni.
Dr. Pascoli je še prej povedal, da je po skrbni preučitvi sodnih aktov sklenil prisoditi financerjema in nekaterim drugim obtožencem še eno kaznivo dejanje, ki ga izrecno predvideva poseben člen vojaškega mirovnega zakonika, in sicer tatinsko sodelovanje z vojaki finančne straže. Po tem je javni tožilec s strogo juridičnega stališča obravnaval vso zadevo in posamezne kršilce ter na koncu zahteval za posamezne obtožence naslednje kazni, za ostale, proti katerim javna tožilec ni vložil priziva, pa potrditev kazni (v oklepaju obsodba prvostopnega sodišča): za Marchi-ja (6 let in 2 meseca zapora, 11 milijonov 160.000 lir denarne kazni ter stalna prepoved opravljanja javnih služb) 7 let, 11 mesecev in 20 dni zapora ter 10.970.000 lir denarne kazni ter stalna prep. op. j. s.), za Tatarello (3 leta in 8 mesecev zapora, 740.000 lir den. kazni ter začasno prep. opravljanja javnih služb za petletno dobo) 6 let in 10 mesecev zapora ter
770.000	lir denarne kazni ter stalno prepoved op. j. s., za Foschija in Ciblca (prvi 1 leto in 6 mesecev zapora ter 440.000 Mr den. kazni, drugi pa pogojno in brez vpisa v kazenski list 8 mesecev zapora in 360.000 lir den. kazni) za prvega 5 let in 4 mesece zapora ter ,240.000 lir denarne kazni, za drugega pa 3 leta, 6 mesecev in 20 dni zapora ter 240.000 lir den. kazni, za Firinuja (5 let zapora in
660.000	lir den. kazni ter stalno piepoved op. j. s.) 6 let in 11 mesecev zapora, 740.000 lir den. kazni ter prepoved op. j. s. za pet ietno dobo) 6 let in 8 mesecev .a
nedettija in Calandro (vsak po 2 leti in 3 mesece zapora ter 10 milijonov 600.000 lir denarne kazni) vsake po 4 leta in 2 meseca zapora, 10.410.000 lir den. kazni ter prepoved op. j. s. za petletno dobo, za Furlanija (2 led zapora,
10.560.000	lir den. kazni ter dvoletno delovno kolonijo po prestani kazni) 6 let in 15 dni zapora; 10 milijonov 560.000 lir den. kazni, prepoved op. j. s. za petfetno dobo ter prav tako dvoletno delovno koonijo, za Deila Croceja (1 leto in 6 mesecev zapora ter 1 milijon 550.000 lir denarne kazni) 4 leta in 2 meseca zapora, 400 000 lir denarne kazni ter prepoved op. j. s. za petletno dobo, za Vascot-ta (1 leto in 2 meseca zapora ter
1.430.000	lir den. kazni) 4 leta in 15 dni zapora, 280.000 lir den. kazni ter prepoved op. j. s. za petletno dobo, za Crosaro, Gliga in Trimbolija (vsak po 2 leti in 5 mesecev zapora ter 90.000 d<m. kazni) v smislu majskega dekreta predsednika republike priznanje amnestije, za Satija in Colonno (vsak po 1 leto zapora in 270.000 lir den. kazni) za prvega 4 leta zapora, 160.000 lir den. kazni ter prepoved op. j. s. za petletno dobo, za drugega pa 2 leti in 8 mesecev zapora ter 103.000 lir den. kazni, za Biasija in Colavecchio (brez vpisa v kazenski list 200.000 lir globe), prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije, za Rocca in Coena (vsak po 300.000 lir globe) prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije.
V popoldanskih urah so sprego vorili prvi branilci isti iz prvostopne obravnave, prihodnja razprava pa bo v sredo, 9. decembra, ko bodo spregovorili še ostali branilci ter bo izrečena razsodba.
VZROK SO MEGALOMANSKE AMBICIJE
Kdo je kriv, da letos ne bo tradicionalne vinske razstave?
Občina se /e prireditvi odpovedala zaradi bojkota bonomijanske «3 P» - Bonomijanci nameravajo prirediti «svojo» razstavo
OB JUGOSLOVANSKEM PRAZNIKU
Proslave in svečanosti po vsej Primorski
Nov obrat tovarne v Cerknem - Povečan Park hotel v Novi Gorici
Vinske razstave združene s pokušnjo na letošnjem sejmu sv. Andreja ne bo! V Gorici in okolici se med zainteresiranimi kmetovalci — razstavljavci veliko govori o tem problemu, zlasti ker vemo, da ie bila dolgo vrsto let vinska razstava med najbolj uspešnimi razstavami na goriškem andrejemnju.
Zakaj letos ne bo vinske razstave? Nekaka poluradna poročila govore o pomanjkanju delovne sile, ki naj bi bila na razpolago za prodajnimi pulti in se na tak način skuša zvali i krivdo m razstavljavce, ki so bili vsako leto redni prodajalci vina. To tvezenje se nam je zdelo neresnično, kajti prodajalci vina imajo ves interes, da na tej razstavi prodajajo svoja vina, ki jih potem z večjo lahkoto razpečavajo skozi vse leto v gostilnah, restavracijah in trgovinah. Skratka, gorička vinska razstava je najboljša reklama za domača vina.
V resnici so šle stvari drugače. Zbrali smo precej podatkov in smo zaradi tega v stanju povedati mnogo stvari, za katere bi nekateri hoteli, da bi ostale prikrite. S tem bomo brez dvoma vzbudili polemiko, a menimo, da je v tem primeru potrebna.
Vinsko razstavo prireja goriška občina. Dolgo vrsto let je bila razstava nameščena na pokritem trgu. v oddelku, kjer običajno prodajajo ribe. Lani so se baje prodajalke rib skregale s takra nim občinskim odbornikom Agatijem, ki je imel nalog prirediti razstavo, in niso hotele dati, kot prejšnja leta, na razpolago svojega prostora za tri dni trajajočo vinsko razstavo. Istočasno s tem negativnim nastopom prodajalk rib se je oglasila organizacija «3 P», ki deluje v sklopu bonomijanske «Coltivatori diretth, in se namenila, da priredi razstavo svojih članov v pritličnih prostorih kmetijskega konzorcija, ki se nahajajo nekaj desetin metrov proč od ribarnice. Bonomijanci so hoteli prirediti konkurenc no razstavo dolgoletni občinski pri-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
sodišče je 24. aprila Po dvanajstih razpravah iz-0 razsodbo, ki je obsojala k®1 35 obtožencev na skupno 41 ij, ,* mesece zapora ter 52.510.000 J^arne kazni.
,ot* fej ra7~odbi je vložilo pri-obtožencev, proti 14 obtožen-to^Pa je vložil priziv tudii javni
fcJVvierajšn'i razpravi so bili cCT1 vsi prizivniid, razen Fi-C*ve. Vascotta, Del Boa, Konj Biasija in Colavecchia; slavite “otoženci Marchi, Furlani ter bjij arja Firinu in Fogli, ki so !ih °hsajeni na zaporno kazen od Pfi 0° šesti8! let, pa so bili v j.	stanju.
je prisedni sodnik dr. [zte? Podal nad štiri ure trajajoči hni e® dogodkov in kaznivih de-itJ Posameznih kršilcev, nato pa atfJjP^ogovoril branilec zasebne Ijtep* odv. Paolo Picasso, ki te Sto arial koristi samega ministr-^	finance.
lifšovornik prizadete stranke o-» te3 ministrstvo za finance je skopih potezah napravil toujb0 analizo vseh dogodkov ozi-tilo”, Prekrškov (tihotapstvo, pla-ki te^govnega carinskega davka), «4 ^Posredno zadevajo ministrstvo k fl/fooe. ki je tako utrpelo svo-J*namo škodo.
Ve
obtožence je zahteval ob-h. ln denarno odškodnino.
govorom branilca zasebne titr® °dv. Picassa je predsed ar. Franz vprašal pri 0btožence, če hočejo kaj po-totJ?.. v svojo obrambo. Vsi so izjave, ki so jih dali pr-CfcvJP^m sodnikom ter se skli-bftej na prizivne razloge svojih
WV'
toplim je prevzel besedo javni (j,. pas^i^ ki je govoril N Poldrugo uro in na koncu
Slikarja iz Čedada in Vidma razstavljata v Novi Gorici
■ i, ; v	'M * y 'f' -'i f	-v*? ‘ i
«Itfrijski razgledi^, oddelil Slovenskega |k^daliiča iz Trsta - Okrogla miza urednikov
V	organizaciji Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij novogoriške občine so v četrtek zvečer odprli v avli občinske skupščine razstavo del Alda Cola iz Čedada ter Guida Ta-vagnaca iz Vidma. Gre za umetnika, ki sta se zlasti uveljavila v zadnjem desetletju ter se oprijem-ljeta v svojih ustvarjalnih stremljenjih predvsem modemih form. Skupaj se predstavljata z okoli 30 deli, ki ju kažejo kot občutljiva opazovalca dogajanj okoli sebe. Doslej sta razstavljala samostojno in skupinsko v številnih italijanskih mestih ter v mestih sosednih držav. Prejela sta tudi več priznanj in nagrad.
Občinska zveza kultumo-prosvet-nih organizacij je ob otvoritvi razstave izdala tudi lično urejen prospekt, v katerem je prikazana življenjska in ustvarjalna pot obeh avtorjev. V katalogu je tudi več uspelih reprodukcij njunih del. Razstava bo odprta do šestega decembra. * * *
V	Idriji je izšla tretja letošnja številka »Idrijskih razgledov* z dokaj bogato vsebino. Uvodni sestavek, ki ga je napisal Marijan Brecelj, je z bogatim slikovnim gradivom posvečen Bevkovi življenjski in ustvarjalni poti. Za tem sledi izčrpen bogato dokumentiran prispe vek Milice Kacin — Wohinzeve o preganjanju goriškega nadškofa Frančiška Sedeja s strani fašizma.
Zelo zanimivi so objavljeni utrinki Jožeta Felca ob krstni predstavi Tolstojeve drame «Moč teme* Kulturnem domu v Trstu, ki jo je izvedlo Slovensko gledališče. Avtor med drugim pravi:	»..Tržaški
kulturni delavci težijo k vklaplja-nju v poenoteno slovensko občestvo, ki bi moralo biti kreativen subjekt v družbi združujoče Evrope, ne pa
predmet igre različnih političnih sistemov. Primorsko kulturno življenje nakazuje take razsežnosti, v njem pa ima tržaško 'gledališče častno mesto ne samo zaradi svoje profesionalnosti.*
Precejšen del problematike številke je posvečen idrijskemu rudniku živega srebra. Razen tega napoveduje številka za peti december pogovor za okroglo mizo med uredništvi primorskih revij «Idrijski raz-gledi*, »Kaplje*, »Mladika*, »Most*, «Obala», »Srečanja* in »Zaliv* o specifičnosti razvo„a Slovencev v različnih družbeno političnih sistemih.
Ali bo skrčen urnik urada Pro loco?
Turistični urad Pro loco v Gorici se nahaja v finančnih težavah. To je razvidno iz sporočila njegovega predsednika dr. Pellisa, ki pravi, da bodo od torka, 1. decembra znatno skrčili poslovni umik tega urada in bodo istočasno ukinili tudi pridruženo javno telefonsko govorilnico.
Razlog za ukinitev telefonske govorilnice je dejstvo, da niso dosegli sporazuma z vodstvom telefonske družbe Sip-Telve za podaljšanje u-pravne pogodbe za tako govorilnico. Na običajni tedenski odborov! seji je predsednik dr. Pellis še dodal, da če ne bodo prejeli obljubljene podpore, bodo morali turistični informacijski urad v Gorici popolnoma zapreti. Pač pa bo še naprej redno odprta razstavna dvorana, ki je pridružena uradu Pro loco.
Na isti odborovi seji so izdelali tudi okvirni program za turistične
prireditve Pro loco v prihodnjem letu. Med temi prireditvami bo tudi prihodnje leto folklorna parada s pridruženim mednarodnim folklornim natečajem: dalje bo Jernejev ptičji sejem in razstava sedma filatelistična in numizmatična razstava in tekmovanje mestnih o-krajev, ki se bo vršilo prihodnjega februarja na smučiščih Ovčje vasi v Kanalski dolini.
Nova seja
pokrajinskega sveta
Prihodnji četrtek se bo sestal gorički pokrajinski svet. Na dnevnem redu je, poleg zaključka razprave o odborovem programu, še začetek razprave o proračunu za leto 1971 Razpravljali bodo tudi o številnih drugih točkah, imenovali bodo tudi odstopivšega zastopnika pokrajine v upravnem odboru gonške splošne bolnišnice
reditvi.
Občino je seveda ta namera takrat zaskrbela in po dolgih pogajanjih so našli vmesno rešitev. Razstavo je priredila občina, uredili pa so jo v prostorih kmetijskega konzorcija.
Ta polovična zmaga je seveda bo-nomijance opogumila in naokrog so nekateri že lani govorili, da bo odslej razstava prirejena vedno v teh prostorih in le od njihove organizacije.
Ko so se letos pričeli pogovori o vinski razstavi, je goriško županstvo povabilo zastopnike obeh konzorcijev za zaščito tipičnih vin, onega iz Brd in drugega s posoške ravnine, zastopnike raznih kmečkih združenj. Nameravali so prirediti vinsko razstavo v veliki telovadnici v dolini Koma in zaradi tega je občina nameravala potrošiti za notranjo ureditev dvorane 3 milijone lir. Nalog za to je dala arhitektu Riavisu. Oprema bi lahko služila tudi za prireditve v naslednjih letih.
Stvari so baje nemoteno tekle naprej, baje se je za razstavo prijavilo že 15 vinskih proizvajalcev, napovedano je bilo sodelovanje še nekaterih, kar naenkrat pa so se nekateri zavedli, da med prijavljenci ni nekaterih običajnih razstavljavcev iz prejšnjih let in da ti niso hoteli priti na pogovore.
Tako se je izvedelo, da namerava letos klub «3 P* prirediti svojo samostojno razstavo v prostorih kmetijskega konzorcija, ne glede na občinsko razstavo v dolini Koma. To je prireditelje seveda razkačilo, baje je občinski odbornik Moise imel hud prepir s tajnikom bonomijanske organizacije Miolatom, ki meni, da bodo bonomijanci priredili svojo razstavo na ugodnejšem prostoru. Občinska uvrava se seveda ni mogla sprijazniti z dejstvom, da bi izdala lepe denarce za razstavo, ki bi bila bojkodrann od dela proizvajalcev. Zaradi tega se je odbor za prireditev tradicionalne vinske razstave razšel in razstave v dvorani v dolini Koma ne bo.
Baje si bonomijanci prizadevajo, da bi vseeno priredili svojo razstavo v pritličnih prostorih kmetijskega konzorcija. Za to razstavo pa potrebujejo občinsko dovoljenje in dovoljenje kvesture. Baje so jim i& občini že povedali, da takega dovoljenja ne bodo izdali in menda jim je tudi kvestura zaprla vrata.
Smo za vinsko razstavo, vendarle, če je ta bila dolgo let občinska, naj ostane pobuda v občinskih rokah. Pristranska organizacija, ki zdru-' žuja le del kmetovalcev, pa naj le sodeluje. Bojkota že tradicionalnih prireditev ne potrebujemo, prav tako ne potrebujemo določenih ambicij nekaterih posameznikov, ki vedrijo v določeni organizaciji, hoteli pa bi gospodovati tudi v javnosti. Žalostna ugo*ovitev pa je še v tem, da so med onimi, ki so pomagali razbiti tradicionalno razstavo, tudi nekateri naši rojaki, ljudje iz Števerjana, ki so se krčevito oprijeli bonomranske organizacije.
Nocoj seja vodstva PSU
2e nocoj bo v Gorici seja pokrajinskega vodstva socialdemokratske stranke, • na kateri bodo razpravljali o reslucijl proti tajnl-
V ponedeljek dopoldne trgovine v Gorici odprte
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča vsem prizadetim, da bodo v ponedeljek, 30 t. m. trgovine v Gorici odprte tudi dopoldne. Stem bo omogočen nakup od strani jugoslovanskih kupcev, ki imajo ta dan še praznik in je verjetno, da bodo prišli v večjem številu v Gorico in preko meje na splošno.
Tudi za ves mesec december poldnevna tedenska zapora trgovin ne bo obvezna in bodo lahko imeli trgovci vse dni odprte svoje lokale.
štvu stranke, ki jo je podpisalo kar 12 od triindvajsetih članov tega vodstva. Krilkitt so torej v večini in v zadnjem trenutku smo izvedeli, da se bosta še nadaljnja dva člana vodstva pri nocojšnjem glasovanju vzdržala, tako da bi moral imeti tajnik Candussi na svoji strani le osem članov vodstva. V sredo so imeh sejo izvršnega odbora in na tej seji so dala ostavko trije člani istega, eden iz Gradiške in dva iz Tržiča.
Tajništvo je sedaj v krizi. Baje bo novo vodstvo, če bodo podpisniki resoluoije nocoj kompaktno glasovali proti sedanjemu tajniku, zahtevalo preučitev socialdemokratske prisotnosti v nekaterih odborih krajevnih uprav na Goriškem.
Kakor po vsej Sloveniji so tudi v primorskih občinah onstran meje že v znamenju praznika republike, 29. novembra.
Predsednik novogoriške občine Rudi Šimac je te dni izročil 18 pripadnikom UJV odlikovanja predsednika republike Tita, predsednik občine Ajdovščina pa je včeraj podelil taka odlikovanja 104 občanom. V Novi Gorici so imeli sinoči tudi slavnostno akademijo z nastopom elitnega zbora Jakobus Gallus iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec. Izvajali so pester program partizanskih in črnskih duhovnih pesmi.
Te dni bodo v Novi Gorici izročili svojemu namenu tudi nov trakt Park hotela, v katerem je 120 dodatnih postelj, in racionalni restavracijski prostori. S tem ob-
jektom se bo turistična zmogljivost Nove Gorice znatno povečala.
Tolminski župan inž. Papič bo priredil sprejem za jugoslovanske in italijanske obmejne uslužbence z mejnih prehodov na Tolminskem.
V partizanskem Cerknem pa bodo praznovali dan republike z odprtjem novega obrata v tamkajšnji tovarni ETA, v katerem bodo izdelovali grelne plošče za gospodinjske stroje. V novo tovarno so vložili 1500 milijonov starih din, opremljena pa je predvsem z domačimi stroji. Tovarna daje zaslužek številnim prebivalcem tega gorskega predela, ki bi sicer bolj težko izhajali. Predvidoma bodo v prvem letu proizvedli poldrugi milijon grelnih plošč, ki gredo v dobri meri v izvoz.
miiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiimMI
V SPLOŠNI BOLNIŠNICI V GORICI
Otvoritev dveh novih oddelkov za moderno otroško zdravljenje
Strokovna izvajanja prof. Destra in prof. Ferrari ja, ki ju je predsta-vil predsednik upravnega odbora bolnišnice odv. Sanzin, o namenu in pomenu novih oddelkov za otroško in predporodniško zdravljenje
V četrtek ob 18. uri je bila sklicana v šolski avli šole za bolničarke pri splošni bolnišnici v Gorici tiskovna konferenca z namenom, da bi seznanili tisk in preko njega širšo javnost o namenu in pomenu novih oddelkov v splošni bolnišnici. Gre za oddelek za predporcdništivo in pa za oddelek za nedonošenke s pride-ljenim patološkim odde kom za novorojenčke.
Poleg predstavnikov krajevnega tiska so bili prisotni tudi predstavniki krajevnih oblasti in zdravniki ter bolničarke in gojenke bolničarske šole. Med prisotnimi naj omenimo goriškega prefekta, deželnega odbornika dir. Tripanija in svetovalca Cociannija, občinskega odbornika Moiseja, dalje številne zdravnike, med katerimi je zdravnike iz Nove Gorice zastopal dr. Marjan Koršič, primarij in direktor bolnišnice za predšolsko -invalidno • mladino--v- Rožni dolini (Stara gora) itd.
Predsednik upravnega odbora sp ošne bolnišnice v Gorici dr. Sanzin je pozdravil predstavnike oblasti in vse druge prisotne ter sporočil opravičila nekaterih drugih, ki se niso mogli udeležiti konference iz raznih vzrokov. Med opravičenimi je bil tudi goriški župan Martina, nadškof Cocolin itd. Povedal je nadalje, da je istega dne dopoldne razgovor z deželnim odbornikom za zdravstvo, ki se je zelo pohvalno izrazil o uroiltvi obeh novih oddelkov pri gorski bolnišnici; podobne izjave je sporočil tudi prof. Centazzo, ki ;e znana osebnost pri kliniki pa-dovrke univerze.
Nato je Sanzin podal besedo

SINDIKALNE VESTI
Danes popoldne stavka v goriški STANDA
Tudi gasilci na Goriškem nadaljujejo s stavko
V četrtek 26. t. m. so imeli predstavniki treh sindikalnih organizacij sejo, katere so se udeležili tudi delegati gariške podružnice veleblagovnice STANDA, da bi se pogovorili o izvedbi borbe za dosego tistih pravic in zahtev, ki so jih doočili na zadnjem občnem zboru prizadetih uslužbencev. Ob tej priliki so ugotovili da se vodstvo podružnice odločno brani prevzeti še nove uslužbence, ki naj ta razbremenili sedanje, kj so preobloženi z delom, da se brani
/6
im
trst
ul. san lazzaro 3
blizu UPI M
na curso ilalia
Bogato izbiro otroških oosteliic, blazinil, boksov, športnih vozičkov tor najlepših vozičkov priznanih znamk ■
BAB T s CARS ALB0R
C0SATT0
uvesti odmore med delom in da iz dneva v dan vedno bolj obremenjujejo prodajalke.
Zato so sklenili proglasiti prvo stavko, ki bo danes popoldne od 15. ure dalje za vse uslužbence goriške podružnice STANDA. Stavka bo združena tudi s protestom proti naraščajoči draginji. Sindikalna borba se bo v prihodnjih dneh nadaljevala in še bolj zaostrila dokler vodstvo Standie ne bo opustilo svojega trmastega stališča nepopustljivosti.
Tudi gasilci na Goriškem nadaljujejo s svojo 48-umo stavko, ki so jo napovedali že včeraj. Stavko so napovedali zaradi nesprejemljivih pogojev, ki jih je postavila državna uprava za ureditev službenega položaja in plač gasilcev. Tudi gasilci bodo svojo borbo še zaostrili, če vlada ne bo upoštevala njihovega stališča in njihovih upravičenih potreb.
prof. Filippu Destru, primariju ginekološkega in porodniškega oddelka goriške bolnišnice, kj je govoril o novem predporodniškem oddelku in o njegovem delovnem programu. Povedal je, da je Italija v tem oziru kar se zdravljenja tiče na zadnjem mestu med naprednejšimi državami ter podrobno navedel številne primere, v katerih lahko koristno in učinkovito poseže prediporodniški oddelek, bodisi pri preventivnem zdravljenju kot tudi pri diagnozi in rednem zdravljenju v posameznih primerih.
Za njim je govoril še prof. Lui-gi Ferrari, primarij otroškega oddelka v splošni bolnišnici, ki je predložil in orisal program oddelka za nedonošenčke in za patologijo novorojenčkov. Ta oddelek je logično nadaljevanje prvega. V o-beh primerih, odnosno oddelkih, je potrebno predvsem preventivno 'iOravljehje^žIaŠt^ftar"^ 'Hče"pa-tologije, ki se lahko pojavi pri nosečnicah.
Oba predavatelja sta ponazorila svoja izvajanja tudi s številnimi diapoeiitSjvi o boleznih, njihovem zdravljenju in o raznih modernih instrumentih, ki pridejo za tako zdravljenje v poštev in ki jih imajo na razpolago v obeh novih oddelkih goriške bolnišnice.
ševiču iz Tržiča, ki je vtaknil ročico za pas pri šivalnem stroju ter se ranil. Okreval bo v 5 dneh.
Požar v tovarni stolov
Včeraj zjutraj nekaj po 5. uri so poklicala tudi goriške gasilce na pomoč v S. Nioolo pri Manzanu, kjer je požar zajel tovarno stotov, ki je last Dina Balzicca. Gasilci iz Vidma so prišli na kraj požara že prej ker pa se Je ogenj žeto razširil, so poklicali na pomoč tudi goriške gasilce In oboji so bili več ur na delu, da so biti kos plamenom. Povzročena škoda je zelo velika.
Okrog poldne pa so gasdtce poklicali še na sedež pokrajinske u-prave, kjer so se vnele saje v dimniku. Z nekaj vedri vode so tu kmalu opraviti in tudi škoda ni vedUoa.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse pridelovalce vina, da morajo do 28. t.m. prijaviti letošnji vinski pridelek na občinskem troša-rinskem uradu. (Imposte di con-sumo). Kdor bi tega ne storil ne bo mogel le-tega prodati: ker mu ne bodo izdali dovoljenja za prodajo. Istočasno pa ga lahko kaznujejo z globo od 100 tisoč do enega milijona lir.
Vinogradnike iz Brd pa poleg tega še opozarjamo, naj nemudoma prijavijo letošnji pridelek grozdja, kolikor tega še niso štorih, da bodo imeli pravico prodajati svoje vino kot visoko kvalitetno briško vino z zaščitnim znakom in po viš.uh cenah. Rok za priiavo zapade ne-nepreklicno danes, 28, t.m.
Za izpopolnjevanje prijav in za podrobnejša pojasnila naj se priza deti obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 in to čimprej, da ne bodo zamudili roka.
Iz goriškciiu matičnega urada
Dne 25., 26. in 27. novembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 14 rojstev m 3 smrti.
Rojstva: Simone Guanin, Daniela Demicbeli, Sebastiano Zandn, A-riana Bellan, Roberto Castrovmd, Alessiia R'golti, Barbara Fantini, Ettore Frainco, Tiziana Raber, Lu-ca Tarnat, Antomella Russolo, Magda Bressan, Alberto Sgubim in Mar-oo Visintin.
Umrli: gospodinja 73-letna Bltea-betta Delte. Scteva vd. Monetu; u-pokojenec 78-letni Ermemegildo Micam; gospodinja 77-tetoa Carolln* Nanut por. Glessi.
Darovi in prispevki
PSI o zdravstvu in bolnišnicah
Odbor za zdravstvo pri PSI je imea te dni sejo ob prisotnosti predstavnikov PSI v upravnih odborih bolnišnic. Poročilo je podal občinski odbornik za zdravstvo v Gorici dr. Tomassich. Sledite je debata v katero so posegli skoro vsi prisotni m med drugimi deželni odbornik Devetag in predsednik upravnega odbora goriške bolnišnice odv. Sanzin. Ta je poudaril potrebo deželnega posega za dodelitev predujmov upravam bolnišnic za potrebe blagajne. Ob zaključku so soglasno odobrili resolucijo z navedbo glavnih problemov, ki tarejo bolnišnico.
Vesti iz Tržiča
Za ponesrečence v Pakistanu w
na sedežu DK v Gorici prejeli še naslednje prispevke: neki upokojenec 1000 Ur; družina Tonkli 5.009 lir; gojenci 5. razreda osnovne šole Pdfcteri v Gorici 27.500; N.N. rasna oblačila.
RK posluje vsak dan od 8 DO do 12.30 in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo od 8.30 do 12.30) tet. 28-19.
VERDI 17.00—22.00: «La confessio-ne», I. Montand in S. Signoret; kinemaskopski film v barvah.
CORSO 17.15—22.00: «Dramma del-la gelosia* tutti particolari in cronaca, M. Mastroiamni in M. Vitti; italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO 16.45—22.00: ((Bolidi suirasfalto a tutta birra», G. Agostini in S. Leonardi; italijanski ktoemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15—21.30: ((Appunta-mento col disonore», M. Craig in M. Lee; Italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—22.00: «1 2 mag-giolini piu matti del mondo», T. Franchi in C. Ingrassda; Italijanski film v barvah.
Iršič
AZZURRO 17.30: »El Condor«, Van Clift in G. Brown. Klnemaskope v barvah.
EXCELSIOR 16.00: »Grande caldo per il raket delte droga«, Robert Taylor. V barvah.
PRINCIPE 17.00: «Topoldno story», Walt Disneyeva barvna slikanica. Izven programa «1 tre porcelltai*.
S. M1CHELE: 18.30 «Qued temerari sulle macchime votenti«, A. Sordl in T. Thomas. Klnemaskope v barvah.
J\ovu (i uriva
SOČA «Bume noči lady Hamilton*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA »Deklica s samokresom«, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE »Erotdssimo«, francoski barvni film — ob 19.30.
SEMPAS »Barbarella«, francosko-italijanski barvni film — ob 19.30.
KANAL »V vrtincu nemira«, italijanski barvni film — ob 19.30.
PRVACINA Prosto.
RENČE ((Dnevi jeze«, italijanski barvni film — ob 19.30.
Sodišče v Tržiču je včeraj obsodilo 37-letnega Antona Frandollja iz JamelJ na dva meseca zapora zaradi pretepa spomladi v neki gostilni v Doberdobu, pri katerem je dobil poškodbe Pietro Pangor, ki se je moral zdraviti 15 dni. Prepir je nastal zaradi malenkostnih razlogov.
V bolnišnici v Tržiču so včeraj pridržali za 15 dni na zdravljenju 5-letno Aleksandro Gallinuccd lz Devina, ki si je prt padcu zlomila desno ključnico. Prvo pomoč so nudili enoletnemu Lovrencu Juri-
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna TAVASA-NI, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in jutri bo v Tržiču dežurna lekarna «A1 Redentoreo dr. De Nordis, Ul. RosselU 23 — tel. 7-23-40.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetačama VOIGTLANDER, Ul. IX AgO-sto 3. tel 24-33.
OB SEDANJIH POGOVORIH 0 BERLINU
Nekaj primerjave med obema deloma
bivše prestolnice
Statistični podatki ne povedo vsega
Medtem ko se Ulbricht otepa stikov med obema Nerati jama in so Sovjeti pristal: na Brandtovo ost-poli tik, v času ko se začenjajo pogovori za ureditev vprašanja o povezovanju obeh Nemčij v Berlinu, si oglejmo nekoliko položaj razdeljenega mesta.
Zavedati se moramo predvsem dveh dejstev: da sta Berlina že četrt stoletja dva in da je Demokratična republika Nemčija medtem postala peta industrijska sila na svetu. Zahodni Berlin ima 2 milijona 200 tisoč prebivalcev in približno 20 odst. prebivalstva starega nad 65 let. Poprečna srednja plača znaša 136 tisoč lir na mesec v naši valuti za 42 tedenskih ur dela. Vseh avtomobilov je v tem delu Berlina 372 tisoč in njihovo število iz dneva v dan narašča. Zahodni Berlin premore 640 tisoč televizijskih aparatov in mnogi televizijski programi so barvni. Študentov je na petih univerzah 28 tisoč. Mnogi dobivajo štipendijo in zaradi študentovskih nemirov so zamenjali rektorja s 30-letnim asistentom Franzom Krei-bischem. Bolnišnic in klinik je 147 s 34 tisoč posteljami in sistem bolniških blagajn zagotavlja 100-odstotno povračilo vseh stroškov v primeru bolezni. Kar se časopisov tiče, je 10 dnevnikov z naklado enega milijona in 100 tisoč izvodov. Najbolj pomemben dnevnik je Der Tagesspiegel.
Položaj v vzhodnem Berlinu je precej različen. Prebivalstva je tu milijon in sto tisoč oseb, poprečna srednja plača znaša 81 tisoč Mr na mesec v naši valuti s tedenskim urnikom 48 ur. Število zasebnih avtomobilov ni bilo ni-koM znano, toda večina je taksijev in službenih vozil. Televizorjev je 275 tisoč, mnogi imajo antene za sprejemanje zahodnih programov, kar je v Vzhodni Nemčiji dovoljeno. Študentov je na univerzah 18 tisoč. Šolanje pa je brezplačno. V 41 vzhodnih bolnišnicah je 18 tisoč postelj in zdravljenje ter zdravila so brezplačna. Dnevnikov je devet, periodičnih glasil pa 300. Najbolj pomembno glasilo je Neues Deutschland.
Seveda bi bilo preveč trditi, da je to že popolna .primerjava med obema BerMnoma; nekaj razlike pa je, naj bo to zaradi sistema pospeševanja razvoja ali različnih pogojev, v katerih se oba Berlina razvijata. Stiki med obema deloma mesta so neznatni: največkrat potujejo poročila s pošto, toda pismo potrebuje iz zahodnega v vzhodni Berlin kar 19 do 14 dni. Veliko je tudi paketov, kajti znanci in sorodniki pošiljajo v vzhodni Berhn priboljške, ki jih tam ni — to so navadno banane, kava, čokolada, cigarete, lasulje in podobno. Telefonske zveze med obema deloma mesta so pretrgane že od 27. maja leta 1952. Vizume za vstop v vzhodni Berlin dobijo vsi, razen prebivalcev zahodnega Berlina. Iz vzhodnega Berlina pa lahko potujejo za zahod le starejši, od 65 let starosti dalje. Zaradi posebnega položaja Berlina, je mogoče tudi imeti dobiček. Kdor žeM potovati v zahodni Berlin, mora plačati višjo cestnino na avtocestah, poleg tega pa se je že
uveljavila zamenjava vohunov za jestvine.
Zahodni Berlin bi se ne mogel e-konomsko preživljali, če bi ga ne podpirali od zunaj, tako na pr. Bonn potroši 500 milijard lir na leto, to pomeni 0.5 odstotka svoje bruto nacionalne proizvodnje, za nekdanje nemško glavno mesto. Toda problemi v zvezi z zahodnim Berlinom naraščajo Iz leta v leto. Zelo težko je namreč umetno vzdrževati življenje v mestu z dvema milijonoma prebivalcev. Kljub vsemu vlada v zahodnem Berlinu nekakšno ozračje nestalnosti, pričakovanje slabšega. Mnoga podzemeljska skladišča so prenapolnjena z živili, zdraviti in potrebnimi stvarmi za vsak primer
V takem ozračju življenje ne poteka normalno. Mnoge to prizadeva do nevroze, drugi, predvsem mladi, se odločajo, da bodo začeli na novo živeti drugje in število rojstev je med najniž-jimd na svetu. Prav zaradi vsega tega prihaja do selitev na zahod. Proti temu so sprejeli pomembne sklepe. Kdor se v Zvezni republiki Nemčiji odloči, da bo odšel v Berlin, dobi od države brezplačno letalsko vozovnico zase in za družino, za poletne in zimske počitnice dobi povračilo za stroške potovanja, ima 30 odst. popusta pri davkih na osebne dohodke in je oproščen vojaških obveznosti.
Kdor si v Berlinu ustvari družino, prejme pol milijona lir brezobrestnega posojila in ni treba, da ga vrne, če ima tri otroke. Poleg tega dobi še kredit 700 tisoč lir za opremo stanovanja.
Zaradi teh ugodnosti se je v zahodni Berlin preselilo v poslednjih devetih letih kar 190 tisoč zahodnih Nemcev in 60 tisoč tujih delavcev, Jugoslovanov, Italijanov, Turkov in Grkov, ki imajo vsi iste ugodnosti kot Nemci.
Vzporedno z nižanjem aktivnega prebivalstva pa zaskrbljujoče vpliva tudi porast starcev. Več kot 20 odst. prebivalcev zahodne-ga Berlina ima nad 65 let, medtem ko je v Zvezni republiki toliko starih le 12 odst. prebivalcev.	• v
Zelja po begu pred realnostjo pa se kaže tudi v visokem od-
■“““ srsa, 'SSrz z
nasilja.
IS-
hodni' 'Berlin 'mesto z številom samomorov na svetu. Vsako leto.: -stori.. samomor , približno 900 oseb, kakih 2000 oseb skuša storiti samomor, kakih 7000 pa išče pomoči pri strokovnjakih. Odstotek kriminala v zahodnem Berlinu je 5774 primerov na 100.000 prebivalcev in s tem najvišji v Evropi. V ozračju nenehne nestalnosti ni to nič čudnega, saj človek ne zmore več realno presojati dogodkov v umetno ustvarjeni atmosferi.
Z druge strani so storili mnogo tudi v zahodnem Berlinu, da bi zmanjšali nesorazmerje z zahodom. Zgradili so mnoge modeme stavbe z lepimi trgovinami, moderne hotele, med njimi tudi 39-nadstropnega z 2000 posteljami. Toda z druge strani je treba
(Nadaljevanje na 6. strani)
Smer «bega mosganov» se je v zadnjih letih spremenila
Posebno Nemci se v zadnjih časih vračajo v domovino Nekdo je rekel, da ZDA imajo bogastvo, Evropa pa možgan«
V začetku tedna so se zbrali na posvet predstavniki slovenskih prosvetnih društev, članov SPZ, da bi se dogovorili glede občnega zbora SKGZ, katere članica je SPZ.
Dolgo let je bil «beg možganov« čez Atlantik hud problem za vrsto držav. To nam dokazuje tudi dejstvo, da so o tem razpravljali v najvišjih znanstvenih in gospodarskih krogih nekaterih najbolj razvitih dTžav zahodne Evrope, kot na pr. v Bonnu, Londonu in tudi v švicarski prestolnica, to se pravi v državah, za katere ne moremo reči, da bi jih mučilo pomanjkanje in zaostalost. Nasprotno, gre za države z najvišjdm standardom. Dejansko pa bi se morale še prej s tem problemom ukvarjati manj razvite države, kajti znano je, da smo bili celo vrsto let od konca druge svetovne vojne do pred nedavnim priča nekakšni ozmozi višjih strokovnih sil. Konkreten primer: malo manj kot 30 odst. angleških mladih zdravnikov je koj
po diplomi dvignilo potni list in odšlo čez Atlantik v ZDA. Njihova mesta v Veliki Britaniji pa so zasedli v glavnem prvenstveno mladi zdravniki, ki so prihajali iz Indije. To se pravi, da je Velika Britanija, za katero ne moremo reči, da je siromašna, vsekakor pa je na slabšem kot so ZDA, usposabljala mlade zdravstvene moči za bolj bogate ZDA. Z druge strani pa je dobivala nove zdravstvene strokovnjake od zares siromašne Indije. Se pravi torej, da so manj premožni in celo reveži podpirali premožne. Podobnih primerov «oz-moze» bi mogli našteti še več, kajti čez Atlantik se niso selili le angleški medicinski strokovnjaki, pač pa strokovnjaki vseh vrst in vseh dežel. Nekdo je v zvezi s tem rekel, da je ogrom-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniritiiiitiiiiiiiiiiiiitMiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiinitiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiutiiiiiiiitiiiiuiuiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiM
ZADEVA, KI BI MOGLA V KRATKEM POSTATI AKTUALNA
Na litovskem vrha v Poljanski dolini gorivo za atomsko centralo v Krškem?
Kako so našli uranovo rudo - Dosedanji rezultati - Možnosti eksploatacije
Ko smo pred nedavnim poročali o slovensko-hrvaških načrtih za gradnjo električne centrale na a-tomski pogon, ki jo nameravajo gradili v Krškem, smo omenili tudi možnost, da bi gorivo za to centralo priskrbel rudnik urana v Žirovskem vrhu. Žirovski vrh je bMzu Gorenje vasi v Poljanski dolini na Gorenjskem. Ne gre za kak velik rudnik, in človek, ki ga pot zanese sem in mu je dovoljeno priti v bližino, bo morda ostal tudi razočaran, kajti vsakdo bi pričakoval nekaj večjega, mogočnejšega, saj gre za zadevo, ki je povezana z atomistiko. In vendar je to eden najpomembnejših tovrstnih rudnikov v Evropi, ruda saima pa je po svojem bogastvu med srednjimi rudami v svetovnem merilu. Rudnik so odprli leta 1960, to se pravi pred desetimi leti. Je to edino nahajališče urana v Jugoslaviji. Vsaj kar se UM ‘doslej odkritih im pre------------------------------i----
Inž. Slavko Papler, direktor
slovenskega geološkega inštituta i pravi, da so do odkril
odkritja urama na žirovskem vrhu prišli na tak način, da sp proučevali, v kakšnih geoloških formacijah nahajamo uranovo rudo. In ker so r,a področju Žiirovskega vrha našli geološke formacije, podobne geološkim formacijam v drugih rudnikih urana, so začeli s temeljitejšim iskanjem in so najprej določili širše področje vse dokler so se opažale radioaktivne anomalije. Na osnovi tega so prišli do prve ugotovitve dejanskega obstoja urana. Spočetka so začeli s preiskavo na površini, nato so nadaljevali z vrtanji in sondaža-mri informativnega značaja. Bilo je to seveda pionirsko delo in prva presenečenja so navdala kolektiv z velikim optimizmom, ki
izzip
I Oi
'/////ZA 7///////,
/sssssAsss/jrsAsrrM/s////;
'////'//A ///////A '4 7////A
SOBOTA, 28. NOVEMBRA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški predrami 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomki;
17.00	Znani pevci; 17.20 Za mlaje poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik;
19.30	Zborovsko petje; 19.45 Jazz;
20.00	Šport; 20.50 Radijska igra;
21.30	Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
i\ja z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Filmska glasba; 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletne novosti; 19.30 Luna-park; 20.20 Jazz; 21.05 Massemet: «Le por-trait de Manon«; 22.10 Sodobna Ital. glasba.
II. PROGRAM
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; L5.25 Popevke; 15.50 Konoert; .6.20 Deželni avtorji; 16.45 Zborovsko petje.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: čelist P. Tortelier; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z Ginom Bramierijem; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Alte gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s Silvano Pampaml-nd; 20.10 Radijska Igra; 21.00 Camzomissima 70.
III. PROGRAM
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Furlanske pesmi; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rdfi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Fitoni danes; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.08 Franca Valeri; 15.35 Sreča-
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.00 Chopin;’ 12.20 Italijanska Instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Portret avtorja; D. Kabalevski; 14.30 Mascagni: «Iris»; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni konoert; 21.30 Simfonični koncert; 23.10 Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
vas doma; 12.10 Bela Bartok: Plesna suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Glasbena pravljica; 14.25 Igramo za vas; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Sopranistka GraoeBum-bry; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Marjana Deržaj; 18.15 Iz domačih logov... 18.45 S knjižnega trga;
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Kvintet bratov Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Panorama zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Canzonissima 70; 22.15 Posebna reportaža; 23.00 Dnevn'k.
II. KANAL
8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mendelssohn; 9.25 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna Ital. glasba; 10.10 C.P.E. Bach; 10.20Vzporedna glasba;	11.00 Medigra;
12.30 Simfonične skladbe; 14.25 Čajkovski;	16.30 Lahka glasba-
stereo.
SLOVENIJA
21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč ln en večer — risanke; 22.15 «Con me e cangUalpinl« — TV priredba; 23.20 Sedem dni v parlamentu.
JUG. TELEVIZIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.46 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.15 Pri
20.00, 23.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Odd. za prosvetne delavce; 16.50 Obzornik; 16.55 Po domače; 17.20 «Ivanhoe» — ser. film; 17.45 in 18.45 Košarka SZ: Olimpija; 19.20 Po poti slovenske državnosti; 20.35 Mlajši od republike; 22.10 Hodil po zemlji sem naši; 22.40 Nepremagljivi — ser. film; 23.30 TV kažipot.
pa je počasi splahnel, kajti pričakovanja so bila večja kot je bilo dejansko stanje. Toda ne gre pri tem misliti, da Žirovski vrh tie zasluži pozornosti, nasprotno, Žirovski vrh je pomembno nahajališče, toda upi strokovnjakov so bili večji, ker so tudi veliki strokovnjaki včasih	preopti mi stično
nastro eni, morda celo nekoliko zaletavi, pa čeprav v pozitivnem smislu.
V začetku so torej, sondirali mnogo širše področje in pri tem odkrili znake urana na 15 km dolgem področju, vendar so to področje skrhali na 4 km. koder so sondaže in poskusna vrtanja intenaificdrali. Izvedenci menijo, da so rudnik odprli na najbolj primernem mestu, na najbolj bogatem nahajališču, kar Da ne izključuje nadaljnjih presenečenj, kajti ustarvili so se šele pri zaključni omejitvi področja, ki je dolgo dva km, široko pa kakih 200 m.
Po izjavah, ki jih je dal inž. Papler, računajo, da bodo na tem področju naš M zadostne količine uranove rude, ki bi opravičila daljšo eksploatacijo rudnika, torej količine, ki bi zagotovile tudi ekonomski uspeh naporov.
Ker pravijo za našo dobo, da je to atomska doba, je logično, da se tej panogi posveča veika pozornost in v raznih predelih sveta, koder so odkrili uranovo rudo, delajo na veliko. Na idrov-skem vrhu niso mnenja, da bi se tudi oni lotili dela «na 'Veliteo«, po pjihovem mnenju bi bilo dovolj, če bi na leto nakopali 150 do 160 ton uranovega oksida. To pa tudi ni tako malo, kot se na prvj pogled zdi, kajti’ za tolikšno količino uporabnega urana je treba nakopati prbiližno 130.000 ton rude. Ker rudnik deluje že nekaj let, imajo doslej nakopanega že veliko urana, pa čeprav v »surovem stanju«. V vodstvu rudnika pravijo, da bodo začeli s kvalificirano proizvodnjo šele tedaj, ko bodo razpolagali z rezervami dva tisoč ton uranovega oksida.
Morali bi ob tem obrazložiti, kaj je uranov oksid, toda nepoučenemu bralcu bi to ne služilo veliko. Naj povemo le, da gre za osnovno materijo za nadaljnje izdelovanje radioaktivnega u-rana. Če se bodo na Žirovskem vrhu dokončno opredelili za tako imenovano kvalificirano proizvodnjo, bodo morali kopati vse do konca leta 1972, da bodo prišli do že omenjenih 2000 ton uranovega oksida.
Trenutno kopljejo v Žirovskem uranovem rudniku na dveh ravneh. En rov je na globini 150 m, drugi pa pri 580 m. Kaže, da bo-
do kopanje intenzificirali. Že o-menjeni direktor geološkega zavoda pr ari, da so pri začetnih vrtanjih bili bolj previdni, kar je tudi razumljivo.
Načrti rudarjev iz Žirovsikega vrha so trezni in vodstvo rudnika računa, da bi mogli iz rudnika potegniti od pet do deset tisoč ton uranovega oksida. Trenutno njihov program predvideva izkop 2000 ton uranovega oksida, kar bi zajamčilo gorivo za termomukleamo centralo za dobo desetih let. Če pa bi dosegli že omenjeni dve količini 5 do 10 tisoč ton, bi se Žirovski vrh mogel smatrati za srednje pomemben rudnik že v svetovnem merilu. Da bi bil ta račun bolj jasen in nazoren, bomo povedali, da termonuklearna centrala z zmogljivostjo 400 megavatov porabi na leto od 40 do 70 ton u-ranovega oksida. 400-megavatna centrala pa je velika centrala. Iz tega izhaja, da bi rudnik urana, o katerem je govor, mogel dobavljati gorivo za tri centrale z zmogljivostjo 400 megavatov. Ko
smo pred časom poročali o načrtovani termonukleami centrali pri Krškem, smo rek i, da bo njena zmogljivost znašala 600 megavatov, to se pravi da bi Žirovski vrh mogel dobavljati gorivo dvema centralama iste zmogljivosti.
Podatki, Id smo jih navedli, so seveda približni in v marsičem pomanjkljivi, kar pa je tudi razumljivo, kajti gre za rudnik, ki nima nikakršnih tradicij, gre z.a delovišče, kjer ni možna primerjava in kjer se s številkami in podatki iz razumljivih razlogov ne razmetavajo.
Vzpodbudili vesti o raku
Zadnje čase se napori medicinske znanosti usmerjajo k zdravljenju levkemije, ali »krvnega raka«. Dva znanstvenika 33-letni g-merlški strokovnjak Roberte.Galic in specialist Ludvik Gross, ki je sicer bil rojeii’1 na Poljskem, vendar deluje v ZDA, sta precej
HiiiiiiiimiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiuiiimamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimi
IZ UMETNOSTNIH GA LEKIJ
A. Cucchi v Tergeste G. Blason pri Russu
To pot nam nudi nova razstava v galeriji Tergeste prijetno razgledovanje po slikovitih ulicah starega Trsta, tistega naših dedov in pradedov. Prireja jo Armando Cucchi, nekdanji slikar lepote kraških dolin in gričev,, ki je umel vnesti v slike prepričljiv videz kamnitosti tal. Slednje Cucchi zdaj obnavlja le še V slikah vijugastih uličic starega mesta, katerih razrvani kamniti tlak se še upira napredovanju mestnega asfalta.
Srečamo pa ta asfalt v Cuc-chijevih oljih razgledov dolnjega, Jožefinskega mesta okoli nekdanjega lipiškega trga s starim drevjem in stoletnimi rastlinami, in nekaterih ulic, ki vodijo k Sv. Jakobu. Če so tudi na tej razstavi splošno znane slikovitosti višjega dela mesta tja proti Sv. Ju-stu, pa srečamo, nasprotno olja z motivi, ki jih ni še nobeden podal v umetniški podobi. So to posamezne stavbe in deli ulic v zakotnih predelih zunaj meja zgodovinskega dela mesta, ki bodo morda že čez kako leto postali žrtev buldožerjev.


OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Veliko volje bo trebe, de bo šlo vse prav. Imeti morate več razumevanja za družinske težave.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečali se boste s poslovnimi tovariši, ki vam bodo marsikaj razkrili. V družini vse v redu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 32. 6.) Preden se lotite dela, temeljito pripravite načrte. Napetost v odnosih z ljubljeno osebo.
RAK (od 23. 6. do 32. 7.) Preveč se zanesete na nekega sodelavca. Ne bodite preveč občutljivi In ne objokujte Izgubljene ljubezni.
LEV (od 23 7. do 22. 8.) Preveč se trudite za tuje interese, premalo pa pazite nase. Ne nasedajte govoricam sosedov. , \\■■ DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V splošni zmedi boste kar dobro speljali. Odtujenost drage osebe bo le navidezna. . r -TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaša strast za oblast vam bo pri-
pravna marsikatero nevšečnost. Pobotajte se s skupino prijateljev, s katerimi ste v sporu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.	) Ne dovolite nikomur, da bi izkoristil vaše napore. Neki sporazum vam bo omogočil uresničitev starega načrta.
STRELEC Cod 23. H. do 20.
12.	) Z nestrpnostjo boste samo še bolj zapletu neko vprašanj«- Ne ustrašite se nekoga, ld grozi z ločitvijo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) IzguMU boste priložnost, da bi u-veUttvUi svojo oeebo. Užalili boste nekoga s tem, da mu boste od-kmttl hjegote napake.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zeto se boste izkazali pred svojimi predstojniki. Čaka vas veliko
moralno zadoščenje.
REBI (od 20. 2. do 20. 3.) V svojem delu upoštevajte tudi Interese drugih. Z zlorabo oblati si boste zapravili simpatije svojih znancev.
Preprosti motivi sicer, ki jim pa slikar zna vdahniti nekakšno plemenito resignacijo. So to olja rStare hiše» 1 in 2, *Dvorec», tSiva hiša», »Strmina« in še nekaj drugih. Se pa nam vsi ti kamniti obsojenci prijazno vdano smehljajo v živopisnosti barv Cucchijeve palete. Z svetlo, bledo-zeleno obrobno risbo, ki se vidno pojavlja tudi v malih podrobnostih, uspe slikar pričarati odsev mehkobe sončne luči, ki daje slikam praznično razpoloženje poletnih juter s še pustimi ulicami.
Vsak, kdor želi uživati ob slikah, ki so zares nastale iz čiste notranje potrebe umetniškega izživljanja in stremljenja, kako zajeti vanje čim več naravne lepo te, naj si ogleda sedanjo razstavo v galeriji Russo. So to ne navadne podobe nenavadnega u-metnika. Slikar Gianni Blason nam jih je sicer že enkrat pokazal lani, ko je prvič tam razstavljal. So to sad tihega a vztrajnega dela likovnika, ki se ne žene za hrupnim priznanjem. Bistvenost teh olj je njih žametno mehka svetloba, ki daje podobam čar posebne skoro nad-zemske lepote.
Doseže pa to Blason s posebnim postopkom barvanja in podbarva-nja in z uporabo le njemu znanih slikarskih prijemov in gradiv. To so resnično slike naših krajev, miljskega morja in bazoviškega Krasa, Križa, Barbane in še oddaljenejših krajev, ki jih slikar podaja v ožjih izrezih razgledov Benetk in zgodovinskega mesteca keramične umetnosti, Gubbija.
Niso pa te umetnine le enkratno doživetje srečanja s podanim, temveč neko nepretrgano občevanje, razgovor s svetom stvarstva, ki pronica in grebe globlje v samo bistvo podanih krajev. Poleg slik obrazov, kot smo jih že videli na prejšnji razstavi, pa je tu sedaj tudi nekaj novega v zasnovah slik. Je to vrsta podob z enakim poimenovanjem namreč tBurkasta arhitektura» številka ena, dve, tri, v katerih prihaja do izraza do sedaj drugod še neopazna duhovitost črtne in oblikovne igre Blasonove bujne domišljije.
MILKO BAMBIČ
pripomogla k spoznavanju te bolezni in k preprečevanju obolenja, čeprav sita delovala vsak zase.
Gallo, ki je diplomiral leta 1963 na univerzi v Filadelfiji in je član ustanove «Naitional Cancer Institute« že pet let, je odkril v preteklih mesecih poseben encim v krvi treh bolnikov, ki so imeli levkemijo. Tega encima pa ni odkril v krvi 48 oseb, ki so mile zdrave. Isti encim so v začetku tega leta odkrili v krvi živali, ki so imele rakasto obolenje različnih vrst. Kot je znano, je encim snov' organskega značaja, ki povzroča določene reakcije v organizmu. Ko je imel te podatke v rokah, je prof. Gallo nadaljeval svoje raziskave. Postavil je hipotezo, da encim, ki ga v angleščini imenujejo «RNA — Dependent DNA Polymerase», lahko povzroča raka in je skušal ustaviti delo-vanjg encima s,.preparatom, ki ga imenujejo rifampicin, V laboratoriju mu je Uspelo, zavrl je bolezen. Toda raziskovalec, ki sta mu pof«Bfeate_dr. Sne Yang in dr. Robert G. Ting, se m zadovoljil s prvim uspehom, znova je pripravil epruveto z encimom in skušal zavreti njegovo delovanje s kemičnim preparatom iz rifampi-oino. Tudi drugi poskus je bil uspešen. Delovanje encima so popolnoma ustavili. Po poročilih iz »National Cancer Institute« bodo naslednje poskuse izvajali na živalih. šele če bodo ti poskusi u-spešni, bodo začeli proučevati možnost, da bi uvedli zdravljenje z rifampidnom tudi pri ljudeh.
Cilj, ki si ga je prof. Gallo zastavil, je torej ta, da bi pripravili farmacevtsko terapijo za zdravljenje levkemije. Z druge strani je prof. Ludvik Gross želel s svojimi raziskavami dobiti cepivo proti tej bolezni. Gross je znan po tem, da je leta 1951 dobil virus, ki povzroča levkemijo pri miših. Kasneje je nekaj poskusnih prašičkov imuniziral proti tej bolezni. Poskuse je izvajal v »Vete-rams Administration Hospdtal«, rezultate pa je sporočila »Amerikan Cancer Society».
Poljski raziskovalec je v epruveti napravil kulturo virusov iz tkiva poskusnih prašičkov, ki so poginili zaradi levkemije in je nato v majhnih dozah vbrizgal cepivo, ki ga je na tak način dobil, v zdrave poskusne prašičke. V točki, kjer je cepivo vbrizgal, je v številnih primerih nastalo majhno rakasto obolenje, ki pa se je v kratkem času do take mere zmanjšalo, da ga ni bilo več videti. Tedaj je Gross v velikih dozah vbrizgal pod kožo, v mišice in v trebušno votlino istih poskusnih živali velike doze rakastih celic — vse živaMce so ostale zdrave. Poskus so kasneje ponovili, toda cepljeni prašički niso zboleli. Nasprotno pa so Hvalice, ki jih niso cepdll, po vbrizgu rakastih celic takoj poginile, zaradi levkemije.
Toda tudi tega postopka ne morejo takoj prenesti na človeka. Doslej še ni konkretnih dokazov, da tudi pri človeku levkemijo povzroča virus. Toda kljub temu so doslej doseženi rezultati spodbudni.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je sovjetski predsednik vlade Koslgln pozitivno odgovoril na poziv ameriškega parlamentarca, ki je želel, da bi SZ in ZDA sodelovale v boju proti raku.
Poslanec Cornelius Gallangher je namreč 15 julija pisal sovjetskemu prvemu ministru in predlagal, da bi se SZ in ZDA angažirale v tekmi za odkritje zdravljenja raka v desetih letih. Kosigin je v svojem odgovoru dejal: »Po našem mnenju, je na področju, ki je tako plemenito kot boj proti raku in ostalim boleznim bolj racionalno ^ delovati z združevanjem sil različnih držav, ko* pa da bi med državami vzbujali tekmovanje. S svoje strani je Sovjetska zveza pripravljena, da razširi svoje sodelovanje z ZDA na tem kot tudi na ostalih področjih medicine«.
ni Industrijski potencial, s k®6 rim razpolagajo ZDA, omogoča dva najbolj bleščeča uspeha sinjih desetletij, in sicer izgradnjo prvega atomskega reaktorja, ® je osnovni element za izgradili prve atomske bombe, ter osvoji tev Lune, ko so nanjo stopili pr vi kozmonavti, toda pri tem s® ZDA dale svoje bogastvo, EvrOP8 pa je dala svoje možgane. Ato® ski reaktor je namreč rezulta* Fermijevega uma, raketa turn 5», ki je ponesla astronavt® na Luno, pa je rezultat u®* nemškega strokovnjaka von Bra*1
Ce bd hoteli podrobneje P1^ dati sezname znanstvenikov P" ameriških znanstvenih inštitut® in znanstvenih ustanovah naspW ■ začenši z univerzami, bi ug<k" vili, da je velik del najbolj nih znanstvenih moči P° klu iz Evrope,' iz Azije, predvse® iz Japonske in tudi od drug/ To se pravi, da se ZDA v njih desetletjih razvijajo tudi celo predvsem na račun ostaj6^ manj srečnega sveta. Glede tes bomo navedli zelo enostaven P mer: po številu Nobelovih nag jencev za fiziko, kemijo in * cino so ZDA daleč daleč Pref h
tet
stalim svetom. Toda večina ameriških nobelovcev niso Am« čara, pač pa so po poreklu ” ' Angleži, Nemci, Francozi, Ra
ni, Poljaki. Kitajci, Švedi itd-Po obilnih dveh desetletjih *
ga možganov« v ZDA pa je
kont-
no prišlo do preobrata. Ame^ ni več tisti magnet, ki ljail visoke strokovnjake, P®4 rij začenjajo premiki v obra
se začenjajo premisi v '""»ru smer. Leta 1969 je prišlo v " 3000 tujih znanstvenikov 111 ^ kot prejšnje leto, iz ZDA Pf ^ je vrnilo v Evropo lani vec u znanstvenikov evropskega
la. Med temi je bilo celo
Američanov, ki so zapustili
R82®'
movino in prišli v Evropo- £ da postaja Meka znanosti L ,e pa, s katero v tem tekmuj« Japonska.
ne-
Očitno je, da gospodarska stabilnost ZDA, vedno večji ^ jaški izdatki zaradi vojne v^j
itivo®
deželi in še marsikaj nef^t v vpliva na znanstveno dejavn ZDA. Neki angleški znanstv®j*” ki se je vrnil iz ZDA, je razmere v Ameriki takole_ ^ čil: «Za vedno je minila doo®^ Je bila značilna za ameriško nolčgljo in znanost preteklih. Amerika ne nudi več na’*priJgji-nejših pogojev za razmah stvene misli Na nekih po®**5 sta iJvropa in Japonska d*59**
nedvomno prednost.«
Industrijski in tehnološki j Evrope in Japonske je °dP ^ redne perspektive znanst!Siie-duhovom. Se v začetku let ga leta so bili zahodnonCj11^,
do-
znanstveni zavodi pripravijo^
ti znanstvenikom tudi 15.0°° ^ larjev letne plače Ker se ■ f iz mes**,
vratnikov iz ZDA _ mesec veča, v Zahodni N*' ^ plačujejo znanstvenike že * celo 9 tisoč dolarji na leto-
Akcija za vrnitev <<P°*,e?te11' znanstvenikov je posebno zivna v Zahodni Nemčiji- * ^ Godesbergu so ustanovili P0ZlSn-biro za vračanje nemških ^ stvenikov, zaposlenih v ZDA- 0
pošiljajo iz Nemčije PoT°6^f,a'
prostih mestih na zahodne ^ ških univerzah m znanstven111 ^ vodih. Ta biro je pripravi)611 sameznlku plačati tudi poto®,^-ške, da pride na obisk v o čijo, da se osebno preP1”1 delovnih pogojih. Neki Pr°v jo-medicine je ob svoji vrnitvi movino takole utemeljil < sklep: «2e pet let sem d«^ ZDA. Toda v ZDA bi bil praven državljan m enakop*" pj delovna moč edinole tedaj; sprejel ameriško državij®jje-
Čutim se pa Evropejec mec. Drugi problem je P^^oj® ekonomskega značaja. Vse ^
dohodke bi moral žrtvovati ^ da bi mogel šolati svoje tri
od0’,
ke In vrh tega bi bili mo)* cl slabše strokovno uspotoj^c
kot bi bili v Nemčiji. p/ gre še za problem starosti rostnep-a zavarovati in	™
rostnega zavarovanja. Ce set let delal v ZDA kot potok, bi ml bila zagotovlj®^" p#
kojnlna slabih 200 dolari6^^ mesec. To se pravi, da
sedaj varčevati na vseh 5W^pit0 da bi si zagotovil kolikor p varnejšo starost. Zna-nstv«® ^ ne more delati v takšnih P°* Zato sem se vrnil domov-* pC Ko je že govor o delovhh1 gojih, ustavimo se pri teto Do pred nekaj leti so znanstveniki odhajali te1 ^ tik v prepričanju, da bod« p* tam Idealne delovne
nes so razmere povsem J** &
ne. Delovni pogoji niso lenoI#' res dobro opremljenih
rijih, pač pa tudi v
vzdušju, Ker pa v ZDA up?gd& cev narašča, ker se dvig« ® tovska mladina, so delovni r^ ne®. *•
ji postali takšni, da J6 n<OdUs’
hodnonemški znanstvenik pl
Je označil takole-	-Jt
poti, ki močno na najbolj kritju«;	v
ske republike«, to se P«‘v' 4 P dni, ki so prinesli na tlerja.	«<k'
V Muenchnu živi in delI® peski fizik Jorring de	Boor.	.pji>
reklu je Holandec.	Pred	■ ti
je zapustil katedro na
roti)
(Nadaljevanje na d- s^r°
J
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
JUTRI NA STADIONU «1. MAJ V TRSTU
Izenačena moštva na turnirju Brega
smo že poročali, organizira
0	Breg 29. t.m. turnir, na kate-
01	bosta poleg domače moške še-
sodelovali še ekipi OK Bo-^ bi ŠK Kras. Organizatoriji so skrbeli za primerne nagrade so-. iujočim ekipam. Za prvo mesto Plaketa, ki jo je uredništvo Pri-jakega dnevnika dalo na razpo-,8« organizatorjem. Manjši spomin-bodo šli tudi ostalima ekipama. ,i/'ar se tiče turnirja samega me-da bo borba še bolj izena-kot smo predvidevali. Pri Kra-I’'1 ekipi se je namreč poškodoval j?r Guštin, ki ne bo mogel dalj braniti svojih barv. To bo se-2® nekoliko oškodovalo zgomško 7?° in to zlasti v napadu.
B°reg pa je sklenil, da ob tej pri-l* nekoliko ojači ekipo, tako da se
1	niogel uspešneje zoperstaviti iz-i^nim nasprotnikom.
novčani bi morali priti s popolno ?°> tako da lahko resno mislijo osvojitev prvega mesta.
.turnir bo torej ves zelo izenačen , gledalcem se obetajo zelo bor-7 tekme.
Jj^ganizatorji so sklenili, da bodo r»nie potekale po naslednjem spo-"7 (na stadionu «1. maj»):
:? 9.30 Bovec - Kras
2	U.15-11.30 Kras-Breg ?? 15.30 Bovec - Breg
. vijače in prijatelje odbojke bo ^n° zanimiv turnir gotovo za-
S. R.
Bloudkova nagrada Milošu Stergarju
Jj.bjnbljatii so tudi letos podelili iti . zaslužnim športnikom in ^nini delavcem najvišje slovenil športno priznanje, Bloudkovo gredo. Med letošnjimi petimi na-lenci je tudi Miloš Stergar, ki je
dolga leta vodil v Trstu naše športno življenje, zlasti na področju telovadbe.
Poleg njega so prejeli nagrade še Joža Čop, ing. Boris Kristančič, dr. Alojz Šef in Smučarsko društvo Jesenice.
Poleg nagrad so razdelili tudi 2? plaket.
1. —
2. —
prvi drugi prvi drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
Z lepim vremenom bodo danes nogometaši mladinskih prvenstev lahko ponovno stopili na igrišče. V raznih kategorijah bodo danes in jutri zaposlena tri naša moštva. Vsa srečanja bodo zanje važna.
Mladinci
Gajevci bodo ponovno igrali pred svojim občinstvom. Jutri se bodo namreč ob 10. uri na padriškem igrišču pomerili z nevarno enajsterico Audax, ki je odlično začela prvenstvo, nato pa je vidno popustila, tako da je trenutno na predzadnjem mestu na lestvici.
Deževno vreme in blatno igrišče pa nista popolnoma zaustavili priprave gajevcev, ki jutri resno mislijo na zmago. Borba za prvo mesto se je sicer že odločila v korist Au-risine, ki je premočno v vodstvu, vsekakor pa naši nogometaši nikakor ne mislijo popustiti in njihov namen je ostati prav pri vrhu, v krogu najboljših ekip. Za jutrišnjo tekmo proti Audaxu bo verjetna postava Gaje naslednja: Kante; Metlika, Marc; Stranščak, Vrše, Križ-mančic; Čuk, Grgič, Ražem, Rade-šič, Gojca.
Jutrišnje kolo
Aurisina - Rosandra, San Giovanni-Edera, Gaja - Audax, Union - Gipo Viani.
Pokal P a c c o
V naraščajniškem prvenstvu za Pokal Pacco bo danes Primorje i-gralo na domačih tleh proti enajsterici San Sergio A. Naši nogometaši ne smejo več zamuditi nobene priložnosti za zmago, če hočejo upati na končno prvo mesto.
Danes torej imajo naši nogome taši vse pogoje, da dosežejo svoj cilj. Nastopili bodo na svojem igrišču pred lastnim občinstvom, poleg tega so se za to tekmo vestno in dosledno pripravili, tako da navijači pričakujejo obe točki.
Tekma Primorje - San Sergio A bo danes na Proseku, z začetkom ob 15. uri.
Začetniki
Izredno težka naloga čaka danes mlade nogometaše Brega. Spoprijeli se bodo z neposrednim nasprotnikom za prvo mesto, to je z ekipo Muggesane. Z današnjo tekmo se bo praktično odločilo, kdo bo končno zasedel prvo mesto. Obe enajsterici vodita na lestvici z 12 toč kami. V prvem srečanju sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu (0:0).
Tokrat pa bodo morali Brežani v Milje in njihova naloga bo torej težja, a nikakor ne brezupna. Vsi se namreč zavedajo važnosti srečanja, igralci in trener Zanon pa so prepričani, da lahko ponovno dosežejo zadovoljiv izid proti Muggesani. Seveda, naši nogometaši bodo morali
natečaj št. 14
Fiorentina—Bologna Foggia—Verona Inter—Oaitama Juventus—Roma Lanerossi V.—Cagliari Lazio—Napoli Sampdoria—Torino Varese—Milan Como—Novara Livorno—Casertena Palemmo—Risa V enezia—Padova Pro Vasto—Pescara
^renetna ekipa Nove Gorice ima v svojih vrstah lepo število mla-•lih nogometašev, kar zagotavlja klubu lepo bodočnost.
V	MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Jutri Brežani za 1. mesta
V	tekmovanju za Pokal Pacco Prose-čani morajo zmagati proti San Sergiu
igrati umirjeno, zbrano.
Tekma Muggesana - Breg bo v Miljah danes, ob 15.30.
Današnje kolo
Edera - Libertas, Muggesana-Breg, Tergeste - Flavia.
b. L
BOKS
MADRID, 27. — Evropsko boksarsko prvenstvo za amaterje bo od 12. do 22. junija prihodnjega leta v Madrid. Udeležil ose ga bo 28 dežel.
OLIMPIJSKE VESTI
MUENCHEN, 27. — Predsednik prirediteljskega odbora za olimpijske igre v Muenchnu je odpotoval v Senegal in Nigerijo, da bi uradno povabil tamkajšnje olimpijske reprezentance, naj se udeležijo iger leta 1972.
BALINANJE
Danes Gaja proti Brestu
Danes bo v Devinu prijateljsko srečanje v balinanju med ŠD Gajo iz Padrič in Gropade ter ekipo Brest iz Cerknice. Pobudnika za to zanimivo in važno srečanje sta Karlo Guštin in Miroslav Žagar, ki požrtvovalno delata za balincarsko Sekcijo Gaje, ki je dala društvu že več zadoščenj na domačih in mednarodnih turnirjih.
Današnje tekmovanje bo nedvomno služilo igralcem da si pridobijo dragocenih izkušenj pred prihodnjimi srečanji, poleg tega pa bo služilo, da postanejo stiki med o-bema društvoma tesnejši. Danes bo v Devinu nastopilo skupno 6 četveric. Tekmovanje, za katero je težko karkoli napovedati in je zato zanimivejše in privlačnejše, se bo začelo ob 14. uri in bo e<io-devnega značaja.
b. 1.
HOKEJ NA LEDU
WEISSWASSER, 27. - V tekmovanju za Alpski poklal je 17-kraini prvak Nemške demokratične republike Dinamo ie Weisswasserja premagal prvaka Jugoslavije Jesenice s 7:2. V vrstah Dinama je igralo 9 reprezeotaltivcev.
ODBOJKA
MOŠKA B LICA
BOR V LORETU IGRA NA ZMAGO
V 6. kolu moške B lige bo Bor v Loretu nastopil drevi proti Tom-boliniju. Ta ekipa je našim odbojkarjem povsem neznana, saj je prišla iz nižje lige. Doslej ni sicer zmagala še niti enkrat, vendar bi bilo seveda vsako podcenjevanje n umestno. Ekipe, ki se bore za obstanek v ligi, so namreč zelo nevarne in tudi drevi bo Tom-bolini prav gotovo napel vse svo je sile, da bi se oddaljil z dvema osvojenima točka z repa lestvice.
Seveda pa tudi «plavi» nočejo tvegati nobenega spodrsljaja, saj so trdno odločeni, da obdrže sedanje odlično drugo mesto, skušali. pa bodo spodnesti tudi Pe-trarco, ki trenutno vodi brez zgubljenega seta. Čeprav drevišnje sre Čanje ne bo lahko, saj ga bodo »plavb igrali na tujem, pa zrna ga naši ekipi le ne bi smela uiti, zlasti, ker je šesterica v dobri formi. Vsi igralci so v pre teklem tednu vneto trenirali, vadili
iiiiiiiiiiiimiiiimniiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiJitiimiiiiiiiuiiiiiiimiifumiiuiiiiitiiiMtiMtimiMiiiitiMtiiMMMiiMniMiiiiiHtitintiiiMMiiiiitittiHiHiMimiiMMttiitimiiMtt
KOŠAK K A
DANES IN JUTRI NA NAŠIH IGRIŠČIH
«PIavi» z okrnjeno postavo Tekme naraščajnic odložene
Borovi mlajši mladinci v borbi za drugo mesto
Za vse naše košarkarske ekipe poraz proti Don Boscu. Poletovci bodo jutrišnja srečanja dokaj važna, bodo igrali ob 12.30 v telovadnici
Ul. della Valle z naslednjo verjetno postavo: Sosič, Daneu, Guštin, Ju-„	,	„ govič, Gantar, Kraus, Starc, Tav-
Po nedeljskem nastopu v Castel- čar. Košuta.
D L I G A
Tako jutri moštva na igriščih

J[arese
Garmignani; Perego, Rimbano; ribano, Morini, DellaGiovanna; ^relli, Brignani, Traspedini laraida), Tambroni, Nuti.
Milan
'■udicini; Anquilletti, Trapatto-Rosato, Schnellinger, Biaso-Rognoni (Paina), VUla, Be-Rivera, Prati.
INTEr
I|eri; Bellugo, Facchetti; Bedin, ^mbertoni, Burgnich; Jair, Ber-'hi. Boninsegna, Mazzola, Corso "/ustalupi).
^TANIA
p.ado; Strucchi, Cherubini; Reg «lani, Buzzacchera, Bemardis; a°gli, Tentorio, Baisi, Pereni, 8°nfanti.
JUVENTUS
ancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cUreddu, Morini, Salvadore; Hal-ar. Marchetti, Anastasi, Capello,
Sr-
vori, Bet, Santarini; Cappellini, Viieri, Amarildo, Del Sol, Cor-dova.
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Sabatini; Cor-ni, Spanio, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia.
TORINO
Castelhni; Poletti, Fossati; Pu-ia, Cereser, Agroppi; Rampanti, Madde, Pulici, Sala, Bui.
L. R. VICENZA
Bardin; Volpato, Scala; Santin, Carantini, Castano; Fontana, Ci-nesinho, Turchetto, Faloppa, Ma-raschi.
CAGLIARI
Albertosii; Martiradonna, Mancini Cera, Nniccolai, Tomasini; Domenghini, Nenč, Gori, Great-ti, Brugnera.
LAZIO
Sulfaro; Legnaro (Polentes), Facco; Magherini, Papadopulo, Wilson (Marchesi); Manservisi,
Massa, Chinaglia, Dolso, Morro ne (Fortunato).
NAPOLI
Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Panzanato, Bianchi; Ham-rin (Abbondanza), Improta, Ghio, Altafini, Sormani.
FIORENTINA
Superchi; Stanzial, Longoni; Merlo, Ferrante, Brizi: Mariani, Gennari, Mačehi, De Sisti, Chiarugi.
BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Prini; Cre-sci, Battisodo, LAguori; Pera-ni, Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Pace.
FOGGIA
Trentini; Fumagalli, Colla; Pi-razzkii, Lenz, Montefusco; Gair-zell, Bigon, Mola, Maioli, Sal-tutti.
VERONA
Pizzaballa; Sirena, Landini; Ferrari, Batistoni, Mascalaito; Orazii, Bergamaschi (Moschino), Clerici, Mascetti, Muiesan.
francu, kjer so borovci doživeli grenak poraz, bodo jutri naši košarkarji ponovno nastopili na domačih tleh. Za nasprotnike bodo imeli e-kipo Dukcevich iz Gorice.
V okviru priprav za jutrišnje srečanje so «plavi» odigrali prijateljsko tekmo proti tržaškemu tretjeli-gašu Italsidru. Borovci so s prikazano igro zadovoljili. Žal pa se je med to tekmo poškodoval Peter Starc (zlom prsta?), tako da po vsej verjetnosti jutri najboljšega Borovega strelca ne bo na igrišču, kar bo nedvomno zmanjšalo napadalno moč itak okrnjene Borove postave.
«Plavi» bodo torej nastopili z naslednjo postavo: Zavadlal, Sancin, Fabjan, Rudes, Lakovič, (Starc?), Sirk, Ambrožič, Škerlj, Pertot.
Tekma Bor - Dukcevich bo jutri, v telovadnici Ul. della Valle, ob 17.30.'	•;
Jutriinje 3. kolo
Siloplast - Friulaaa, Pro Pace PD - Thiene, Zuccheri BO • Treviso, San Dona - Castelfrando, Bor - Dukcevich GO, Don Bosco RO - ltal-cantieri.
MLAJŠI MLADINCI
Jutri v derbiju z Italsidrom upajo borovci na tretjo zmago. Vsak spodrsljaj bi namreč bil za naše košarkarje usoden, kajti s tem bi se okoristila Servolana, ki bo tokrat sprejela v goste favorita prven-.vva, tržiški POM.
Če bodo naši fantje razumno Igrali in se bodo otresli nemarnih napak, bi morali osvojiti obe dragoceni točki. Borova verjetna postava: Valter Hrvatič, Zavadlal, Kupič, Šare, Štokelj, Stojan Hrvatič, Kralj, Podobnik. Tekma Italsider - Bor bo jutri ob 9.30 v telovadnici Ul. della Valle.
Jutrišnje kolo
Italsider - Bor, Grado - Don Bosco, Servolana - POM.
PRVENSTVO
NARAŠČAJNIKOV
POLET
Po nepričakovanem nedeljskem spodrsljaju bo jutri Polet moral gostovati na igrišču Italsidra. Tekma bo nelahek posel za «oranžne», ki pa se bodo hoteli oddolžiti za
BOR
Borovci bodo jutri skušali doseči svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Na igrišču «Prvi maj» bodo namreč igrali proti Servolani. Ekipi sta se že pomerili v predprvenstvenih srečanjih in sta bili vsakokrat izenačeni. Obeta se torej zanimivo in privlačno srečanje. Borova postava: Barazzutti, Francia, Nadlišek, Koren, Kalc, Žetko, Deško, Kosmina, Vukotič, Klobas. Začetek tekme ob 11. uri.
Jutrišnja 3. kolo
Italsider - Polet, Ricreatori -Lloyd A, Bor Servolana, Don Bosco ■ Lloyd B.
NARAŠČAJNICE
<’fi r»» *>vi	.m..',rs< !'>■-'*’i	|
Po predvidevanju bi se moralo jutri začeti prvenstvo naraščajnic, na katerem bo nastopila tudi ekipa Poleta. Iz neznanih razlogov je košarkarska zveza začetek prvenstva odložila na prihodnjo nedeljo, (J. decembra. Vse kaže, da bo prvenstvo okrajnega značaja, tako da ne bo terjalo prevelikih finančnih bremen. Morda je to ena (edina ...) nap bolj pametnih odločitev zveze, ki ima letos prvič sedež v Gorici.
DEČKI
Borovi dečki praktično igrajo vsa. ko soboto. Tudi danes bodo igrali in bodo tako dobili dragocenih izkušenj za prvenstvo. Današnji Borov nasprotnik bo ekipa Circolo Marina Mercantdle .Začetek tekme ob 15.30. Bot bo igral s to postavo: Peter in Ervin Žerjal, Klobas, Vatovec, Colja, Košuta, Sancin, Buralo, Kalc, Perco, Vatovani, Oblak, Parovel, Kuret.
b.l.
NOGOMET
PRAGA, 27. — ZahodnonemMca nogometna ekipa Koeln je premagala češko moštvo Spartak iz Trnave z 1:0 (1:0). Tekma je bila veljavna za osmino finala pokala sejemskih mest.
• * •
LUEBECK, 27. — V mednarodnem srečanju mladinskih nogometnih reprezentanc je Zahodna Nem-
čija odpravila Švedsko 1:0. Po prvem polčasu je bilo stanje neod ločeno 0:0.
KOLESARSTVO
ŽENEVA, 27. — Mednarodna kolesarska zveza je poverila organizacijo svetovnega prvenstva v koiesarsivu leta 1972 Franciji, Češkoslovaška pa bo priredila svetovno prvenstvo v krosu.
SP leta 1972 bo samo za profesionalce, ker so istega leta tudr olimpijske igre v Muenchnu in za amaterje torej SP odpade.
so predvsem blok In obrambo, ki sta šibkejši točki moštva. Žal pa ti treningi še vedno potekajo v tesnih prostorih svetoivanske šolske telovadnice, saj dvorana stadiona «1. maj» še vedno ni dokončno urejena. Upajmo, da bo to vprašanje rešeno čimprej in se bodo lahko borovci do spopada s Petrar-co (19. decembra) pripravljali v boljših pogojih.
MIG
NAMIZNI TENIS
Prihodnji mesec Kitajci v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27. — Namiznoteniška zveza Jugoslavije je končno dobila potrdilo s strani Kitajcev, da bodo ti nastopili tudi v Jugoslaviji. Prvo tekmovanje, na katerem bodo igrali, bo v Beogradu 9. decembra, za nadaljnji spored pa se še niso zmenili.
OBVESTILA
SPDT sporoča, da je začetek smučarskega tečaja v Trbižu preneslo na nedeljo, 6. decembra (zaradi pomanjkanja snega). Tečaje v tistih dneh, ki so zaradi pomanjkanja snega odpadli, bo SPDT nadomestilo 8. decembra,
oi.	r januarju, v nobenem primeru pa ne v času božičnih in novoletnih počitnic.
Še vedno pa je v teku vpisovanje spremljevalcev tečajnikov ter izletnikov in sicer v Ul. Geppa 9/H.
• * •
SPDT priredi jutri, 29, novembra
4. mladinski izlet na Kokoš
Zbirališče ob 9.30 v Bazovici pred cerkvijo za tiste, ki pridejo z avtobusom, za ostale pa ob 9.45 na društvenem zemljišču pri Bazovici (ob novem nogometnem i-grišču).
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 28. novembra 1970
ODBOJKA
Moška B liga 21.15 v Loretu Tombolini — Bor
BALINANJE
Prijateljsko srečanje
14.00	v Devinu Gaja — Brest Cerknica
KOŠARKA
Nastop dečkov
15.30	v Trstu
Bor — CMM
NOGOMET
Borovi mlaji! mladinci, ki jih vidimo na sliki v zmagovitem srečanju i ekipo Grado, morajo jutri zmagati, če se hočejo potegovati za drugo mesto
Začetniško prvenstvo
15.30	v Miljah Muggesana — Breg
* * *
Pokal Pacco
15.00	na Proseku
Primorje — S. Sergio A
JUTRI
Nedelja, 29. novembra 1970
NOGOMET
1.	amaterska liga
14.30	v Miljah
Fortitudo — Vesna * * *
2.	amaterska liga
14.30	na Proseku
Primorje — Muggesana * * *
3.	amaterska liga
14.30	v Padričah
Primorec — Portuale * * *
10.30	v Nabrežini
Devin — Audax * * *
10.45 v Križu
Vesna B — Union * * *
10.30	v Trstu, Sv. Alojzij
Esparia — Breg * * *
10.00	na Opčinah
COOP — Olimpija * * *
11.00	Na Proseku
Primorje B — Virtus * * *
14.30	v Bazovici
Zarja — Libertas Prosek * * *
14.30	v Moraru
Moraro — Juventina
Mladinsko prvenstvo
10.00	v Padričah
Gaja — Audax
, *•	O * *
10.00	v Štandrežu
Mossa — Juventina
ODBOJKA
Moški turnir Brega
09.30	in 15.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Igrajo: Breg, Bovec in Krat * * *
Ženski turnir
10.00	v Celju
Igrajo: Breg, Celje in Maribor
KOŠARKA
D LIGA
17.30	v Trstu, Ul. della Valle Bor — Dukcevich GO
* * *
Mlajši mladinci
09.30	v Trstu, Ul. della Valle
Italsider — Bor * * #
Naraščajniška liga
12.30	v Trstu, Ul. della Valle Italsider — Polet
• * *
11.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Servolana
NAMIZNI TENIS
Moška C liga
10.00	v Vidmu
La Cantlna — Sokol •* * *
10.00	v Gorici, Stel la Mattutina
Ardita — Dom
Gireulfi; Scaratti, Petrelli; Sal-
111 FRELIH
NA EKVATORIALNI PLANOTI
med mount kenyo
IN MOMBASO
10.
«4, ^Poldne smo si ogledali vzorno urejene plantaže kave. tJa' ananasa in banan. Vzpenjala smo se po gričevnatem J«!?111 mimo bogastva plantaž, ki jih z vso skrbnostjo negu-So lomačdnl. Lepe, temno zelene površine čajnih nasadov bft,.Se lesketale vsepovsod v soncu, ki so jih obkrožali nasadi čvft?11- Na plantaži kave smo sl od blizu ogledali bogastvo vej z istočasno že dozorevajočimi plodovi kave. Iz-Cr* aromatlčnost kenijske kave in čaja uvršča svetovni trg tojj^elke med najboljše na svetu nakar so Kenijci izredno
V) V gričevnati vasici Banana hill, na vrhu vzpetine plantaž pričakali domačini, ki so nam za dobrodošlico zaple-Cjv' Povedni stanujejo v nizkih lesenih hišicah z nadihom 8a stavbarstva. Oblačijo se večinoma po naše krojenih ob;!!?11- med njimi pa je še vedno mnogo tipičnih domačih zlasti med ženskami lin otroci. tli]®Wej&e črnke In nekaj mož nam je odplesalo plese v odvitih svetlomodrih oblekah in z obilico žvenketajočih se tf3>tov po telesu. Obrite glave so bile povezane z rdečimi za katerimi so bila zataknjena velika bela peresa; v so jim bingljali razni obroči iz steklenih in kovinskih
korald, okrog vratu pa po več obročev nabranih kroglic. Vsepovsod, po rokah, po nogah, na mečih in zapestjih, na prsih in na prstih so bili okrašeni. Bolj iznajdljivi med njimi pa so si obesili celo v ogrlico nanizane zamaške coca-cole in okrog vratu obroče avtomobilskih žarometov. Vodji plesa moški in ženska sta imela nad stopalom privezani pločevinasti kanti, katerih ropotanje je med gibanjem, skakanjem ih tresenjem teles, dajalo ritem vedno enako ponavljajočem se plesu. Nekateri so v rokah vihteli debele palice. Dvoje med njimi je bilo naličenih z belo barvo in z ostro zarisanimi rdečimi in rjavimi črtami na licih in na čelu, kar vse je podčrtalo nekakšno mistično noto obrednega plesa. Druga skupina žensk v enakih kostumih je plesala drug ples, pred
Plantaža kave
(Joto E. Frelih)
stavljale so bolnišnice, vodja plesa pa je bil zdravnik, ki je omedlele plesalke s pridobitvijo modeme medicine, to je z injekcijo ubujal spet k življenju. Ko je vodja pentomimično ponazoril dajanje injekcije, so na tleh ležeče plesalke spet planile pokoncu ki nadaljevale svoj ples.
Bil je to prvi stik s črnsko folkloro med bivanjem v Keniji, čeprav mi je še danes nerazumljivo, zakaj so plesale samo starejše ženske in oelo starke, dočim so mladi ljudje, med njimi je bilo precej ljubkih črnčkov, prisostvovali plesu samo kot gledalci.
V Mombaso, drugo največje mesto v Keniji ob Indijskem oceanu, smo se odpravili že navsezgodaj. Letalski safari nam je omogočil hiter prelet in enkraten pogled na južno-vzhodni del Kenije z višine do štiri tisoč metrov. Jutranja megla pod nami se Je vsebolj razpršila, čimbolj so se savane pod nami spuščale vse nižje k morju. Pogled je zaobjel Šime travnate planjave z redkim drevjem, kjer domuje brezšte-vilo afriških zveri Tudi v tem prostranstvu so štsvilni rezervati živali in če bi se spustili nižje, bi oelo videli živali
Nenadoma je završalo v letalu. Na obzorju se je v vsej svoji prelestni krasoti izvila k megle najvišja gora Afrike, Kilimandžaro. Njen 5895 metrov visoki vrh Kibo, je bil pokrit s snegom in ledom. Ne pravijo domačini gori zaman Kilimandžaro, kar pomeni v svahili jeziku Sijoča gora. Lepšega imena ji niso mogli izbrati. Zares je mogočni gorski masiv za mejo Tanganjike sijal v odblesku jutranjega sonca, katerega žarki so se skoraj zrcalno svetlikajoče odbijali od zasnežene gorske strehe. Mnogokrat sem sanjal o tej afriški kraljici gora, ki jo Je od njene lepote ves prevzet navdušeno opeval v svojih spisih ameriški pisatelj Ernest Hemdngway, ki se je tako rad zatekal v njeno okrilje. Zdaj sem jo gledal tudi Jaz v vsem svojem veličastju in priznati moram, da sem bil nemalo vznemirjen. Bilo mi je izredno toplo pri srcu in počutil sem se srečnega, ko sem skozi majhno okno letala še dolgo zrl na Sijočo goro —
Črnski ples v Banana Hillu
(Foto E. Frelih)
željo mojih sanj, kot čarobna prikazen iz črnske pravljice.
Letališče Mombasa je skromnejšega značaja, vendar pomembno obmorsko izhodišče v notranjost dežele. Takoj smo začutili toplotno spremembo v ozračju, ko smo iztopili iz letala. Tudi smo opazili precejšnjo pokrajinsko razliko obmorske flore od tiste na več kot tisoč petsto metrov visoki gorski planoti. Z letališkimi avtobusi smo odbrzeli proti mestu ob morju, ki je precej daleč od letališča. Mombasa leži na enem Izmed otokov, ki ga s kopnim povezuje dobrega pol kilometra dolg nasip. Leži že petsto kilometrov južno od ekvatorja ln Je najvažnejše pristanišče vzhodne Afrike, ki ga povezujejo redne ladijske linije z deželami Azije, Afrike in Evrope. Tu je končno postaja znamenite ugandske železnice, ki povezuje Viktorijino jezero in Ugando z morjem.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi 6/11	Telefon	95 823
.,	, ,	Ul.	sv. Frančiška 20	Telefon	37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFR.) posamezna Številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
28. novembra 1970
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 5O1-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski f50i
finančno - upfavnl 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* »v beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uPr
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italtant*
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT - Trti
—
ZARADI DEJAVNOSTI V ZVEZI S PROCESOM V BURGOSU	:
Francova policija je aretirala 19 uglednih nasprotnikov režima
Med aretiranimi je tudi socialistični prvak prof. Galvan Priprli so tudi 25 drugih političnih voditeljev
MADRID, 27. — španska politična policija je davi v zgodnjih urah aretirala prof. Enriqueja Tiema Galva/na in drugih 18 predstavnikov španske demokratične opozicije. Takoj po aretaciji so agenti prepeljali aretirance na generalno ravnateljstvo varnosti («Direction General de seguridad«), ki je o-sredmjti sedež španske policije.
Razen prof. Tierna Galvana je politična policija aretirala še dr. Sopeno, dr. Candelasa, odv. Jarme Gil Roblesa (sina krščanskega demokrata Jose Marie Gil Roblesa), dr. Carlosa Bruia in dr. Radasa Ar-rateja. Med 19 aretiranimi osebami so tudi Joaquin Ruiz Jimenez, bivši minister za prosveto ter bivši poslanik v Vatikanu, ki je v zadnjih letih začel zavzemati vedno ostrejša stališča do Francovega režima. Aretirani so bili tudi pisatelj Armando Lopez Salines, založnik Fernamdo Baeza in bivši komunistični leader Sanches Montero.
španski zakon prepoveduje sestanke dvajset ali več ljudi brez posebnega policijskega dovoljenja. Kolikor je znano, je štela skupina opozicijskih političnih osebnosti, ki so se zbrale davi, samo 19 ljudi.
Iz poznejših vesti se je zvedelo, da so policisti aretirali politične nasprotnike režiima v nekem stanovanju v Madridu, kjer je tudi sedež neke trgovske družbe. Po španskem zakonu bi morala policija izpustiti aretirance na svobodo v 72 urah, če bi jih ne obtožila konkretnih prekrškov.
Poleg že omenjenih političnih o-sebnosti je policija aretirala še drugih 25 ljudi, ki pripadajo v glavnem sindikalni organizaciji «de-lavskih komisiji). V tej zvezi je glasnik španskega ministra za informacije izjavil, da je policija a-retirala, kot že rečeno, omenjene politične osebnosti, med katerimi so tudi nekateri člani ((delavskih komisij», ki so povezane s komunistično partijo. Pbudarja pa se, da sestanek na katerem je bil navzoč Galvan, ni bil komunističnega značaja. Glasnik ministrstva je še izjavil, da so na sestanku devetnajstih aretiranih osebnosti pripravljali načrt za akcijo prevratniškega značaja in da policija sedaj vodii preiskavo v tej zvezi.
Iz dobrih virov se jie zvedelo, da je treba povezati aretacijo 19 političnih osebnosti iz krogov socialistov, demokristjanov, liberalcev, ((delavskih komisiji) in podobnih naprednih skupin, njihovemu namenu, da se prepreči proces proti 16 baskovskim rodoljubom organizacije ETA, ki bi se morali prej ali slej zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Burgosu zaradi umora policijskega komisarja Manzanasa v Irunu v avgustu 1968. Proces bi se moral začeti prihodnji ponedeljek, toda sodišče ga je odložilo, ker je obramba zahtevala civilni postopek. Kdaj bo prišlo do procesa, se še ne ve.
Gotovo je, da je prof. Galvan v zadnjih dneh obiskal skupaj z nekaterimi drugimi osebnostmi ameriško veleposlaništvo, kjer je skušal doseči od ameriške diplomacije v Španiji, da bi posredovala pri Francovi vladi v korist obtožencev in da bi vsaj ne prišlo do izvršitev šestih smrtnih obsodb, kot je zahteval javni tožilec. Znano je, da so Izvršitve smrtnih obsodb v Španiji zelo hitre, ker so razsodbe vojaških sodišč nepreklicne. Prof. Galvan se je v septembru pogovarjal v Madridu tudi z zahodnonem-škim zunanjim ministrom Schee-lom, kateremu je pojasnil politični
Prof. Galvan ne pripada ilegalni španski socialistični stranki, ki ima svoj sedež v Toulousu v Franciji. Je pa na čelu neodvisne socialistične skupine, ki vodi precej odločen boj proti Francovemu režimu v notranjosti države. Galvan se je rodil v Madridu leta 1908. Udeležil se je špnaske državljanske vojne v vrstah republikanske vojske. Leta 1939 so ga internirali v koncentracijsko taborišče. Tri leta pozneje je diplomiral v pravnih, filozofskih in literarnih vedah. Pozneje je bil nastavljen za rednega profesorja na madridski univerzi s katere so ga izključili leta 1965 zaradi njegovega delovanja v vrstah španske demokratične opozicije. Kot socialističnega voditelja so ga večkrat aretirali. Po izključitvi z univerze je Galvan večkrat predaval na raznih vseučiliščih v ZDA in Latinski Ameriki. Večkrat je potoval tudi v razne dežele zahodne Evrope, kjer se je sestajal s soda
jelo odgovor od generalnega ravnatelja ((ljudske kulture in gledališču Homasa de Carranze. španski funk-oianair je poslal združenju naslednjo brzojavko: ((Prosim vas, da obvestite Maroa Perrerija, Francesca Maselliju in Giannija Totija, da je aktivnost kinematografsikih delav. cev na področjih izven kinematografije vprašanje, ki ne zadeva u-stanovo, ki jo jaz predstavljam. Informiram pa vas lahko, da so pristojne oblasti že izpustile na svobodo Bardema in Aleo, ker gre baje za lažje prekrške.)) No, davi so policijski agenti ponovno aretirali Bardema.
Zvečer se je zvedelo, da so policijske oblasti izpustile po zasliševanju prof. Tiema Galvana. Domnevajo .(la bodo v kratkem izpustili
Ko je prišel iz urada generalnega ravnateljstva za varnost, je prof.
lističmmi voditelji. V Italiji se je Galvan izjavn da se on in ostale' srečal tudi s senatorjem Pietrom oscbe niso sestali z namenom da
Nennijem.
Iz poznejših vesti se je zvedelo, da je med 25 aretiranimi osebami, ki so jih policisti prijeli nekoliko pozneje, tudii filmski režiser Juan Antonio Bardem. Njegov primer bo verjetno dvignil v bodočnosti precej prahu, ker ga je politična policija aretirala že v začetku novembra zaradi tedanjih protestnih akcij v Madridu. Po prva aretaciji je rimsko združenje ANAC («As-sociaziome Nazionale Autorl Cine-matografici) protestirate zaradi a-retacije režiserja Bardema in Alee.
bi razpravljali o procesu v Burgosu, temveč le zaradi objave nekaterih knjig različnih političnih teženj. Na seji pa so tudi govorili o procesu o Burgosu, kot se danes sploh dogaja v vsej špdhski družbi.
Danes se je sestala španska vlada, ki je obravnavala vprašanje
ZANIMIVE IZJAVE PODTAJNIKA BEMPORADA
Pravica emigrantov, da sodelujejo pri posvetovanjih in odločanju
Zaključek četrtega zasedanja posvetovalnega odbora Italijanov v tujini Delegaciji FCLI in ACU sta se sestali s švicarskim predstavnikom Grubhm
RIM, 27. — Ob zaključku četrtega zasedanja posvetovalnega odbora Italijanov v tujini je podtajnik zunanjega ministrstva Alberto Bem-porad med tiskovno konferenco orisal probleme izseljenstva in izseljencev ter nakazal, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi naj bi se rešili.
Izseljenstvo je že dolga desetletja izraz in posledica italijanske nezmožnosti, da bi ustvarili toliko delovnih mest, kolikor jih zmore ponudba dela. Z zrelejšo gospodarsko politiko bi morali težiti k temu, da bi omejili izseljenstvo na notranje preseljevanje — z juga proti severu —. ali vsaj v tiste države, ki res potrebujejo delovno silo in ki so pripravljene nuditi določena olajšanja.
Bemporad je še poudaril, da na-
na svobodo tudi ostalih 18 aretiran- nw»v* nAitestvo za zunanje za
deve ob drugem petletnem načrtu
za razvoj ponovno podrobno proučiti problem izseljenstva in vsa vprašanja, ki se lahko pri tem neposredno ali posredno pojavijo, od šolstva pa do pomanjkanja stanovanj. Važno vlogo naj bi imele pri tem tudi posamezne deželne uprave. Na vsak način bodo morali pristojni organi poskrbeti, da bodo olajšali razmere izseljencev v tujini, skušati pa bodo morali tudi ustvariti doma take pogoje, da se bo lahko čim večje število izseljencev vrnilo. Omenil je tudi eventualno u-procesa v Burgosu in neke druge stanovitev posebne mešane komisi-
oLravnave proti 6 katoliškim voditeljem. V Bilbau je policija aretirala več študentov, ki so priredili neko demonstracijo. Tudi v Madridu je nolicija aretirala baie okoli 30 ljudi.
je, v kateri bi bili zastopani ministrstvi za zunanje zadeve in za bilanco ter gospodarsko načrtovanje. Komisija bi morala proučiti in izvesti vse možne gradbene programe, ki bi nudili primerna stanova-
Danes je to rimsko združenje pre-
...................................................................
27LETN
UGOSLAVIJE
,,,
Mehanizacija kmetijstva — Jugoslovansko kmetijstvo razpolaga s približno 50.000 traktorji in še nekaj desetin tisočev drugih kmetijskih strojev. Vzporedno z mehanizacijo je porastla tudi uporaba izbranih semen in drugih sodobnih agrotehničnih pripomočkov. Pred vojno so kmetje letno uporabili 30.500 ton umetnega gnojila, sedaj pa potrebujejo kar 2,5 milijona ton
Socialistična republika Jugoslavi- orisali 25-letni razvoj s sledečimi
ja se je rodila za časa osvobodilne borbe in narodne revolucije, na drugem zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943, ki je bil prvi parlament na osvobojenem teritoriju v zasedeni Evropi. Na fronti, ki je obsegala celotno domovino, je narodnoosvobodilna vojska zaposlovala 30 fašističnih divizij in s tem neposredno pripomogla k zmagi zaveznikov nad silami osi. Ob osvoboditvi je imela NOV 700.000 borcev. V neenaki in nadčloveški borbi je vsaki deseti Jugoslovan dal življenje zn novo, socialistično Jugoslavijo.
Samoupravljalna in socialistična Jugoslavija, ki je nastala na vojnih ruševinah, je doživela veliko spremembo: iz zaostale kmetijske dežele se je spremenila v razvito industrijsko. V telegrafskem stilu bi lahko
položaj v Španiji.
..............ir...............■■»■im...
NA ZASEDANJU ČILSKE KOMUNISTIČNE STRANKE
Allende napoveduje konec tujih monopolov
Zakonski osnutek predvideva nacionalizacijo industrije bakra in bančnih ustanov
SANTIAGO DE CHILE, 27. - Čil ski predsednik Salvador Allen je izjavil danes zvečer, da bo prihodnji teden predlagal čilskemu kongresu osnutek zakona za nacionalizacijo industrije bakra, bank, kreditnih ustanov in zavarovalnic.
Allende je podal te izjave v govoru na zborovanju vsedržavnega odbora čilske komunistične partije, ki sodeluje, kot je znano, v vladi Allendove ljudske enotnosti. Čilski predsednik je pristavil, da bo kongres sprejel prihodnji teden zakonski osnutek, »ki bo pomenil konec monopolov, ki izkoriščajo čilsko gospodarstvo in mu onemogočajo normalen razvoj*.
Allende je nadalje izjavil, da se je hotel udeležiti zborovanja komunistične partije z namenom, da bi izrazil tej stranki svoj pozdrav ter se ju zahvalil za vse kar je napravila za ljudsko enotnost v okviru koalizacijske vlade in za zmago čilskega ljudstva.
AUende je pristavil, da bodo gospodarska področja, ki bodo prizadeta od teh ukrepov nacionalizacije, skušala preprečiti z vsemi sredstvi vladnim predstavnikom, da bi nadaljevali svojo dejavnost za uresničenje načrtov, ki so sestavni del programa čilske ljudske fronte.
Medtem sporočajo, da je levičarsko revolucionarno gibanje (MIR) sklenilo, da bo še naprej podpiralo in branilo režim predsednika Al lendeja, toda ne bo razpustilo svoje organizacije. To izjavo so podarili trije voditelji gibanja časopisu »Cronica* iz Concepciona. Trije predstavniki, in sicer Miguel Ro-driguez, Baufcista von Schowen in Humberto Sotomayor, ki delujejo sedaj v ilegali, so pristavili, da je v tem trenutku njihova glavna naloga, da okrepijo svoje sile za obrambo že pridobljenih dosežkov ter razširitev ljudske podpore sedanji vladi.
podatki:
delež kmetijskega prebivalstva se je zmanjšal od 70 na 47 odst.; industrijska proizvodnja, katere poprečna stopnja naraščanja je bila okrog 10 odst., se je povečala sedemkrat ali več; nacionalni dohodek za prebivalca se je povečal preko tri in pol krat, tako da znaša danes 650 ameriških dolarjev; pred vojno se je bavilo z nekme tijskimi panogami 700.000 oseb, danes pa je v družbenem sek torju brez kmetijstva zaposlenih nad 3,8 milijona prebivalcev; zgrajenih ali moderniziranih je nad 8.000 kilometrov cest prve vrste in nad 3.000 kilometrov železniških prog; zgrajenih je preko 150 novih termo in hidroelektrarn, ki oddajajo skupno preko 22 milijard kWh električne energije. Približno 20 milijonov Jugoslovanov ima v letu 1970 nad 2 milijona televizijskih aparatov, 3,5 milijona radio - aparatov in okrog milijon potniških avtomobilov.
Jugoslavija uspešno razvija gospodarsko, znanstveno - tehnično in proizvodno sodelovanje s približno 120 državami. Eden od bistvenih e-lementov tako dinamičnega razvoja je materialna zainteresiranost delovnega ljudstva, ki neposredno u-pravlja sredstva za proizvodnjo v pogojih tržnega gospodarstva.
Neizpodbitno je, da nadaljnji razvoj pogojujejo bodoči splošni mednarodni odnosi, katerim daje Jugo slavija velik doprinos. Poteguje se, da bi se na svetu odpravili kolonializem, neokolonializem in imperiali zem, ki privedejo do spopadov kot na Bližnjem vzhodu in v Indokini, kar je potrdila na septembrskem «tretjem sestanku neuvrščenih* v Luša ki.
Nekaj
primerjave
(Nadaljevanje s 4. strani)
še veliko storiti. V mestnih četrtih, ki so oddaljene od središča, še vedno ni električne napeljave in ponekod razsvetljujejo ceste še s plinskimi svetilkami.
Čeprav so se v vzhodnem Fer llnu življenjske razmere zelo U
boljšale ln so šole ln bolnišnice postale brezplačne, ni mogoče reči, da so se izboljšale plače delavcem, kljub močni industrializaciji države. Za to, da bi si mogel kupiti televizor, mora vzhodni delavec delati 812 ur ln 30 minut, medtem ko na zahodu mora. za Isto vsoto delavec delati 215 ur in 37 minut. Za avtomobil mora na vzhodu delavec deteti 6166 ur, na zahodu pa 1167 ur, za hladilnik na vzhodu 541 ur, na zahodu pa 88 ur, za sesalec za prah 148 ur na vzhodu in 54 ur na zahodu ln končno za obleko na vzhodu 33 ur, na zahodu pa 17 ur. Kar se tiče Jestvin, urejajo to nakupovanje na vzhodu še vedno s sistemom odrezkov, ki jih razdelijo po trgovinah in s katerimi je nakup dovoljen po določenem vrstnem redu.
Prav zaradi tega, da bi v zahodnem Berlinu lahko zagotovili prebivalstvu normalnejše pogoje življenja, Je želel Willy Brandt začeti pogovore z vzhodnimi predstavniki, kar naj bi tudi zagotovilo boljše stike med obema deloma Berlina. Mesto naj bi torej postalo kraj za stike in pogovore na področju kulture, ekonomije in drugih važnih področij izživljanja.
nja delavcem, ob povratku iz tujine.
Podtajnik zunanjega ministrstva se je dotaknil nato vprašanja sodelovanja sindikalnih zastopnikov in predstavnikov emigrantskih organizacij pri reševanju vseh problemov, ki zadevajo izseljence. Prvi korak k temu naj bi bili deželni posvetovalni odbori in udeležba emigrantov pri posvetovalnih odborih Italijanov v tujini.
* * •
ŽENEVA, 27 .- S problemi izseljencev sta se ukvarjali danes v Ženevi tudi delegaciji federacije Colonie libere italiane (FCLI) in krščanskega združenja italijanskih delavcev (ACLI), ki sta se sestali z direktorjem zveznega urada za industrijo in delo (UFiAML) in načelnikom švicarske delegacije za obnovitev švivarsko - italijanskega sporazuma za izseljenstvo Grudlom.
V poročilu, ki so ga izdali ob zaključku sestanka, navajajo predstavniki italijanskih organizacij sledeče zahteve izseljencev:	sodelo-
vanje predstavnikov delavskih organizacij in izseljenskih združenj pri dvostranskih posvetovanjih in dogovorih; temeljita preureditev sporazuma za izseljenstvo, ki je bil sklenjen leta 1964; odprava statusa sezonskih delavcev. Švicarski predstavniki so pripomnili, da niso švicarski sindikati nikoli postavljali zahtev v tem smislu, vendar načelno ne nasprotujejo, da bi izseljenci sami sodelovali pri pogajanjih in da bi bili priključeni italijanskim delegacijam.
Organizacija ACLI je predvsem podčrtala potrebo po primernih infrastrukturah, stanovanjih in šolah, do katerih naj bi imeli italijanski delavci v Švici iste pravice kot švicarski državljani. Sicer niso na sestanku sprejeli nobenega sklepa, vsi pa so se strinjali, da je bilo »srečanje zanimivo in informacije potrebne*.
Dodali bi še, da prav v teh dneh pripravljajo pristaši švicarskega poslanca Jamesa Schwarzenbacha nov predlog, ki naj bi dajal Švicarjem prednost pri izbiri in podeljevanju stanovanj. Gre predvsem za ženevski kanton. Zdi se, da so pristaši »Nacionalne akcije za zaščito domovine in naroda* — tako je namreč Schwarzenbachovi organizaciji ime — sklenili pripraviti osnutek za nov referendum, ki bo verjetno izzval iste reakcije kot prejšnji »protitujski* ali bolje šovinistični predlog.
Italijanski izseljenci pripravljajo v nedeljo 29. novembra masovno »mimo* demonstracijo v Bernu, da bi opozorili švicarske oblasti na svoje upravičene zahteve.
Smer «bega»
(Nadaljevanje s 4. strani)
ni verzi v New Jerseyu. Bavarska univerza mu je nudila boljše delovne pogoje. Sicer pa je muen-chemsko vseučilišče tako ((vabljivo«, da se mu ponuja vedno več strokovnjakov iz ZDA. Mladi, posebno še atomski strokovnjaki se ponujajo tudi raznim drugim znanstvenim ustanovam in univerzam širom zahodne Evrope. Med temi so tudi mlajše znanstvene moči ameriškega porekla, kajti nedavno je bilo objavljeno skupno poročilo univerz ZDA, Iz katerega med drugim Izhaja, da je za 375 mladih biologov na razpolago le 38 prostih mest, za 720 kemikov le 18, za 165 fizikov vsega 9 mest. Kaže torej, da je v ZDA prišlo do zasičenosti znanstvenikov, ki morajo ubirati se daj drugo pot.
Pa še zadeva, ki se zdi stranskega značaja, ki pa nd tako nepomembna. Američani so že prišli na Luno, Sovjetska zveza Je v vesolju doma. Pri NASA so programe skrčili. Veliki uspehi teh dveh velikanov pa so vzbudili «skomlne» v nekaterih gospodarsko In tehnično bolj razvitih deželah v Evropi, pa tudi na Japonskem. Tudi Zahodna Nemčija, Francija in Japonska Imajo že
| VPRAŠANJA IN ODGOVORI
0 socialnem zavarovanju pomožnih poljskih delavcev
dokaj izdelane načrte za svoj prodor v vesolje. Na tem področju je torej za prihodnjih deset let dovolj dete za mlade strokovnjake, ki jih je v ZDA preveč.
Sedaj bi mogli našteti nekaj konkretnih primerov o mladih in tudi ne tako mladih znanstvenikih, ki so se vrnili iz ZDA v Evropo. K temu je pripomoglo, kot smo videli, več elementov. Ne med zadnjimi tudi dogodek v NASA, kjer so ((odslovili)) celo vrsto nemških znanstvenikov, ki so odločilno pripomogli k ameriškemu uspehu v prodiranju v vesolje. Marsikateri Nemec ni bil s tem le gmotno prizadet, temveč je bil tudi užaljen, ko so ga 20 let izkoriščali kot odlično delovno moč in ga nato čez noč odsloviti kot nepotrebnega. Mlajši znanstveniki bi ne hoteli doživeti iste usode, zato so začeli pravočasno pripravljati kovčke.
PO VZTRAJNEM ZASLEDOVANJU
Pred nekaj dnevi smo brali v Primorskem dnevniku, da so se sestali sindikalni predstavniki s te in one strani meje, da bi razpravljali predvsem o problemih jugoslovanske delovne sile, ki je zaposlena v območju dežele Furlanije — Julijske krajine. Del te delovne sile je zaposlen na kmetijskem področju, kar je razumljivo, saj je posebno v naši pokrajini precejšnji problem najti človeka, ki je pripravljen delati na poljih. Seveda se pri tem pojavi še problem socialnega zavarovanja najetih delavcev, saj lahko ima delodajalec v nasprotnem primeru precejšnje težave. Prav v zvezi s tem problemom nas je prosil za pojasnila bralec Rudolf L. Piše nam:
Ni dolgo od tega, ko sem zaradi nujnih del, ki sem jih maral opraviti na polju, zaposlil na svoji kmetiji delavca. Ker ne bi rad imel zaradi tega kakih težav, bi rad to zaposlitev uredil po vseh zakonskih predpisih in istočasno tudi zagotovil delavcu vso socialno podporo. Rad bi vedel, kaj moram napraviti, do
Policijski napad na «črne panterje«
Poziv 64 italijanskih kinematografskih avtorjev za rešitev življenja trem članom «Black Panther Party»
NEW ORLEANS, 27. — Polid ji Panther Party». V kratkem se bosta
je končno uspelo, da je vdrla v sedež črnske organizacije «Black Panthers*. Že pretekli teden so a-genti dolgo časa oblegali poslopje, ob njih pa se je zbralo temnopolto prebivalstvo skoraj cele mestne četrti. Agenti so se tedaj previdno umaknili.
Tokrat so si pomagali z zvijačo. Sedežu se je približala skupina a-gentov brez uniform. Nalašč so o-blasti izbrale tudi samo temnopolte agente, ki se niso zdeli »sumljivi*. Spretno so ti izrabili trenutek o-suplosti «črnih panterjev*, da so dokončno vdrli v prostore. Prišlo je seveda do streljanja in ostrega spopada. «čmih panterjev* je bilo precej manj kot agentov in so po nekaj minutah klonili. Agenti so tako aretirali šest oseb in zaplenili vso orožje in naboje, 25-letno dekle Betty Powell so morali zaradi precej hudih ran odpeljati nemudoma v bolnišnico.
Policija trdi, da so se v stanovanju ilegalno zbirali pripadniki »Narodnega odbora za boj proti fa-šizmu*, ki so povezani s »Črnimi panterji*. Že pred enim mesecem so skušali aktiviste izgnati iz stanovanja, odkrili pa so, da so redno plačevali najemnino, zato so tokrat nastopili z zvijačo in silo.
Istočasno pa je policija nastavila »črnim panterjem* še drugo past, ki je omogočila aretacijo 25 oseb. »Črni panterji* so bili namenjeni v Washington, kjer so se morali srečati z drugimi pripadniki in člani iste organizacije. Komaj so sedli v avtomobile, ki jih je nalašč za to najela znana filmska igralka Jane Fonda, ko jih je obkrožila policija in aretirala. Agenti so namreč sledili Fondi, ko je zapustila neko zborovanje za enakost črncev. Ko se je pridružila skupini in so vozniki komaj pognali motorje, je pa nastopila policija in vse aretirala.
Prav pred nekaj dnevi je Jane Fonda izjavila, da jo policija zasleduje. Pred kratkim je preživela nekaj ur v zaporu, ker so jo obdolžili tihotapljenja mamil. Zdi se pa, da je bila obtožba samo izgovor. Znana igralka se namreč zadnje čase odkrito poteguje za enakopravnost temnopoltega ljudstva in skuša na vse načine pomagati raznim črnskim organizacijam, kar seveda precej moti policijo in oblasti.
* * *
RIM, 27. — šestinštirideset italijanskih kinematografskih avtorjev je podpisalo poziv, s katerim skušajo rešiti življenje trem pripadnikom črnske organizacije »Black
HIIIIIIIIII.................................m
FILM - BALET - GLASBA
«Warner Bros« bo razdeljevala Kosijev film »Uomini contro«
RIM, 27. — Ameriški kinematografski družbi <Wamer Bros* je uspelo, da si je priborila pravico razdeljevanja po celem svetu — razen seveda v Italiji — za film tUomini contro* režiserja Francesca Rosijo. Družba je seveda spremenila naslov filma, ki se bo glasil *Many More Wars Ago», kar bi dobesedno pomenilo »Pred mnogimi vojnami*.
Film je žel precejšnji uspeh na XXXI. mednarodnem festivalu umetniške kinematografije v Benetkah, z zanimanjem pa ga sprejema tudi občinstvo. Režiser je povzel film po Lussujevi knjigi *Un anno sul-l'Altipiano*, ki obravnava prvo svetovno vojno brez vsake krinke in
•lilit' ‘ jO*.
Mina hudo bolna MILAN, 27. — Znana italijanska pevka Mina, katere sloves je šel že preko italijanskih in tudi evropskih meja, bo morala za daljši čas zapustiti vsako dejavnost zaradi hude psihofizične izčrpanosti. Zdravniki so ji strogo predpisali najmanj dva meseca popolnega počitka in zdravljenja. Mina se je morala tako odreči raznim turnejam in nastopom tako v Italiji kot v tujini. Jasno je, da ne bo mogla decembra nastopiti niti na ameriški televiziji, od katere je prejela povabilo za znani »Dean Martin Show».
Šostakovič prejel še eno nagrado
MOSKVA, 27. — Znani skladatelj Dimitrij Šostakovič je prejel za svojo ^Koračnico sovjetske milice*
prvo nagrado na natečaju, ki ga je organiziralo notranje ministrstvo za literarna in glasbena dela, ki bi poveličevala zasluge policije. Ko je sprejel nagrado, ki mu jo je podelil osebno minister za notranje zadeve, je Šostakovič izjavil, da se namerava še baviti s tovrstnimi skladbami.
Umrl je znani baletni mojster Pierre Vladimiroff
NEW YORK, 27. - Znani mojster ruskega baleta Pierre Vladimiroff je umrl v New Torku. Star je bil 77 let. Rodil se je v Leningradu, domovino pa je zapustil za časa revolučije. Dolgo let je plesal s slavno Ano Pavlovo, nato pa se je lotil poučevanja v ZDA, ki ga je zaradi bolezni in starosti opustil 1967.
namreč v ZDA začela procesa. Na zatožnih klopeh bodo sedeli Angela Davis, Bobby Seale in Eriča Higgins. Zaradi raznih prekrškov tvegajo vsi trije smrtno kazen.
Tekst telegrama, ki je naslovljen ameriškemu poslaništvu v Rimu, se glasi: »Italijanski kinematografski pisatelji in režiserji odločno protestirajo proti zasledovanju, katerega žrtev so Angela De-vis, Bobby Seale in Eriča Higgins. Krivi so samo, da so se borili za pravico, enakopravnost in svobodo. Pozivamo vse ameriške demokratične sile. naj se uprejo in skušajo preprečiti zločin, ki bi lahko v ZDA obudil mračni mac-carthizem*. Med bolj znanimi o-sebnostmi, ki so podpisale dokument so: Furio Scarpelli, Glauco Pellegrini, Giancarlo Zagni, Cesare Zavattini, Manlio Scarpelli, Nelo Risi, Giuliano Montaldo, Luigi Zam-pa, Damiano Damiani, Mario Ca merini, Marco Vicario, Paolo Ta-viani, Valerio Zurlini, Nanni Loy, Bernardo Bertolu',ci. Ueo Grego-'*ti. Francesco Rosi, Mario Mo-nicelli, Valentino Orsini, Vittorio Taviani, Lino del Fr’, Pierpaolo Pasolini, Gianni Bisiach, Massimo Mida, Gianni Toti, Nadia Werba in Franco Solinas.
koga se moram obrniti, da born t° sedanjih predpisih vse uredit.
Vprašanje, ki nam ga .zas7'nes bralec je zelo zanimivo m ® ^ čedalje bolj aktualno kar iz razlogov. Zelo važno je, da ^ ki najame pomožno delovno su ^ pomoč na polju, poskrbi tuta ^ ustrezno socialno zavarovanje’ mo tako se bo lahko izognil cev ^ nostim, ki niso toliko zakonske, Fj več nastanejo v primeru kake nezgode na delu. Važno pa J® .je da so prav pred nekaj meseci ^ nove zakonske norme, ki na no čin urejujejo socialno zavar0V®'v za tovrstne delavce.
Postopek, ki se ga mara, ^ jalec držati, je naslednji.vca slitvi mora kmet prijaviti ustreznemu uradu za delo 'u ^ di collocamento). Nato ga mora . ku 30 dni, od dneva zaposlitve. P javiti ustreznemu kmetijskemu du za socialne dajatve Za ti prijavi mora izpolniti P* .^j formularje, ki so jih po. °°2?tali' omenjenega zakona tudi že Razlikovati moramo tudi, v ^ nem delovnem odnosu je polP10,^ lavec. Če je zaposlen za celo ali za del leta in dobiva sečno plačo, ga mora delodaj prijaviti enkrat letno. Tisti, j*1 že prijavili delavca po stari",
deloda-
konskih predpisih so za letošnje ^ to izpolnili vse predpise, mora ■ . bodo ponovno prijaviti delavca
Korln iorto ioniiaria ali 03	^
enega meseca od trenutka, ga sprejeli v službo.
Kdor si pa najame delavce od & sa do časa — to pomeni, da ^ vec dela samo nekaj ur dnevu ^ prejema zato tudi neredno in‘ A. stalno plačo — mora izpolniti pisane prijave vsake tri n1®,-Na formularju mora točno ^
čili, koliko ur je delavec
preje-
razdobju delal. Prijave mora r . ti urad v prvih desetih dnen ^ nuarja, aprila, julija in oktobra’ letos bi morali kmetje, ki gajo s pomožno delovno silo v jj, pogojih, izpolniti formularje d® oktobra. Ker so predpisi Precyce(ri1 pleteni, svetujemo svojim bra,ujbo ki nameravajo sprejeti v 8 ^ poljske delavce ali ki že i*®) ,ijo vrsttie uslužbence, da se zg zve. pri patronatu INAC pri Kmečki zi, Iti bo lahko poskrbel tildi^ zakonu predvidene prijave, <* do zainteresirani to želeli- c
Študentje zasedli univerzo v Bologni
BOLOGNA, 27. - Študentje s® Bologni zasedli univerzo, da testirali proti sprejemnim j2? ;tu-ki jih morajo opraviti grikl -jeli dentje. Sklep so študentje S.P po zborovanju, na katerem J® gp navzočih nad 2000 italijanski")^, šklh in drugih študentov iz Tr jj-V poročilu, ki so ga študenti^, dali, poudarjajo, da gre za d minacijo, ki ni sprejemljiva-
niiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinii>llfl>tl
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nova bolnišnica za potreb6 obalnih in kraških ob
Graditi jo bodo začeli leta 1972 • Sprejem ob dr:(,llte j prazniku SFRJ - V luki so odprli kontejnerski
. lA
Predsednik občinske skupščine prispevala republika. 'A
Koper Miro Kocjan je priredil včeraj dopoldne v hotelu Zusterna sprejem ob dnevu republike. Udeležili so se ga predstavniki družbeno -političnih organizacij in večjih kolektivov občine, nadalje generalni konzul Italije v Kopru Onofrio Mes-sina, predstavniki koprske duhovščine in številni drugi povabljenci. Na sprejemu je bila tudi skupina občanov, ki je prejela ob 29. novembru odlikovanja predsednika Tita za medvojne in povojne zasluge. * * *
Na seji obalnega sveta v Kopru, ki so se je udeležili tudi nekateri poslanci, so ugotovili, da so v letošnji turistični sezoni dosegli razmeroma ugodne poslovne uspehe. V primerjavi z devetimi meseci lani so imele gostinske organizacije v družbenem sektorju za 10% več nočitev, slabši promet kot lani so ustvarili le v avtocampih in v zasebnih sobah. Celotni dohodek v turizmu je za 25 odstotkov večji kot lani v devetih mesecih. Na seji so poudarili, da bo potrebno še intenzivneje delati na uresničenju izgradnje nove obalne ceste in letališča, kakor tudi novih gostinskih in rekreacijskih zmogljivosti. Dogovorili so se tudi o skupnem fondu za finansiranje prireditev med turistično sezono.
V nadaljevanju seje so člani sveta poslušali informacijo o gradnji nove bolnišnice za potrebe obale ter sežanske, postojnske in ilirskobistri-ške občine. Bolnišnico bodo zgradili na griču nad podjetjem Ruda v Izoli. Že prihodnje leto bodo začeli zbirati v skupni sklad 1% od bruto osebnih dohodkov. Na ta način bi zbrali v petih letih okrog 47 milijonov dinarjev, 20 milijonov pa bo
bolnišnice bodo začeli leta l®y esc
Končno so člani sveta podP gjiju pobude glede tesnega soC7 med obalo in občinsko st!U^0 v Maribor. To sodelovanje se d na prihodnjih letih razširilo ^ področju izobraževanja in &°sv stva
V	koprski luki so dopol^J1® jjli prli kontejnerski terminal- ** pj-eJ so ga na prostoru, kjer je skladišče. Vsekakor je to P01”. ^ pridobitev za koprsko luko. sal3jds® lahko odslej mnogo hitreje na**
in razkladali ladje.
“ *	. etri''
V	Kopru je izšla dvojna ^poka Obale, revije za družbeno darska in kulturna vprašanj8'^!’0 strani revije so posvečene 8 Lfit umrlima kulturnima ve** pilo*11*' Francetu Bevku in Veno ^loDri' Sestavke so prispevali Čiru lLe^' Črtomir Šinkovec in Janez pr>' nel. Na naslednjih straneh P fS<’ naša revija številne ^an^eri|4ih , prave o aktualnih gospoda':, (fA drugih vprašanjih na slovens^tnP' li. V reviji je tudi nekaj P', njiri nih zgodovinskih lčankov. rn^us % razprava Salvatorja Žitka: 1 padcu Beneške republike _ prispevek Janeza Kramarja- jgtri noosvobodilni tisk v sloverjs, p® od oktobra 1941 do maja 1 ju povija prinaša tudi več liter®!j spevkov. med drugim P®£n'i,a šava, Nevina Birse in
maca, odlomek iz romana .jj« šumenjaka, Pogačnikovo sl“nelo\ Cankarjevi Lepi Vidi. Me#** oceno Pohlenovega kip81**« stvarjanja in drugo. Dv0’n%(Ji r. Obale je močno obogatila ytfi sebna likovna priloga Pilona.