mllka 48 • letoXXXmi • cena 20 din
Celje, 28. novembra 1984
m TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZliME, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVSARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Smučanje ne bo poceni,
toda še vedno cene
vozovnic ne bodo krile
stroškov
Pregled zmogljivosti smučišč, po-
nudbe agencij in cen. Stran 10.
Smo res vsi krivi?
Aktualen pogovor z Jožetom Božičkom, ki pravi: »Vsak
problem je treba razčistiti do dna!« Stran 14.
»Dvojčka sva z našo Jugoslavijo^
Tednikov intervju s Frančkom Zalokarjem iz Rogaške
Slatine. Stran 5.
Z nestrpnostjo in malce treme so včeraj in danes slovenski prvošolčki slovesno obljubili, da bodo pridni pionir ji. Dan
■epuhlike je tako za najmlajše pionfrčke dvojni praznik. ^j^^ MASNEC
fosodobljena emajlirnica
čast 90-letnega jubilela
I Sobota je v Celju minila v
knamenju slavnosti ob 90-
Betnici delovne organizacije
EMO. Tritisočsto članski
kolektiv nekdanje tovarne
!emajlirane posode, sedanje-
ga EMO, je lahko najbolj
ponosen na tehnološko po-
sodobljeno emajlimico, ki
«0 jo v soboto tudi slavnost-
no odprli. Se prej pa se je na
slavnostni seji sestal delav-
ski svet, skupno z vodstvi
družbenopolitičnih organi-
zacij, na kateri so podelili
vrsto jubilejnih in delovnih
priznanj delavcem in po-
slovnim partnerjem, pa tu-
di 13 državnih odlikovanj.
Velikega srečanja sedanjih
in upokojenih delavcev v
celjskem Golovcu so se po-
leg predstavnikov skupščin-
skega in družbenopolitične-
ga življenja v občini Celje in
na širšem območju udeležili
tudi člana predsedstva CK
ZKS Štefan Korošec in Ja-
nez Zahrastnik ter predsed-
nik Gospodarske zbornice
Slovenije Marko Bule, ki je
bil tudi slavnostni govornik.
Obširneje na 4. strani.
Vodič po
obeležJHi NOV
Pri Občinskem odboru
ZZB NOV Žalec se pri-
pravljajo na izdajo mo-
nografije Spomeniki in
obeležja NOV v občini
Žalec. Monografija bo
izšla ob 40 letnici osvo-
boditve. Opise, v katerih
bodo zajeti dogodki, na
katere spominjajo posa-
mezni spomeniki, pri-
pravlja Anton Kotnik,
Božo Jordan pa opise po-
ti, ki vodijo do teh spo-
menikov. Y. J.
Budva pobratena
s celjsko občino
Ob 40 letnici osvoboditve
Budve (22. november) je
prišlo do podpisa listine o
pobratenju med Budvo in
Celjem. Budva je tako peto
mesto v Jugoslaviji, ki se je
za Siskom, Čuprijo, Tito-
vim Velesom in Dobojem
zaradi večletnega tesnega
sodelovanja zlasti na gospo-
darskem področju pobrati-
la s Celjem.
Slovesnost v Budvi pa ni
minila samo v znaku pobra-
tenja s Celjem, pač pa se je
takrat Budva pobratila tudi z
Makarsko, Pakracem in
Ohridom. Na slavnostni seji
vseh zborov občinske skup-
ščine so ob podpisu govorili
tudi predsedniki pobratenih
mest. Največ konkretnosti je
bilo v govoru predsednika
skupščine občine Celje Edija
Stepišnika, saj je dejansko
Celje s svojim gospodar-
stvom v Budvi že več let pri-
sotno, to pa še posebej velja
po težki nesreči, ki je priza-
dela Budvo, to je potres leta
1979. Celjske delovne orga-
nizacije so vlagale v izgrad-
njo hotelov (Aero je prispe-
val 250 milijonov din za nov
hotel Avalo, ki je zdaj srce
obnavljajoče Budve, v zame-
no pa bo dobival deset let
vsako leto po milijonov 600
tisoč dolarjev), pojavljajo pa
se tudi na drugih področjih,
kjer je še posebej aktiven (in
tudi cenjen ter spoštovan)
Razvojni center s svojimi
programi.
Pred obiskom uradne de-
legacije Celja v Budvi so se v
hotelu Avala začeli tudi dne-
vi Kovinotehne, ki se je
predstavila s svojim progra-
mom, kaj bi lahko ponudila
pri opremljanju Budve v na-
slednjih letih. Med delovni-
mi organizacijami na tej raz-
stavi so bili tudi Metka, TVO
Skofja vas in Fotolik. Po-
slovne dneve Kovinotehne
za oskrbo s tehničnim bla-
gom Montenegrovih hotelov
in maloprodajnih trgovin so
zaključili s podpisom spora-
zuma za dolgoročno sodelo-
vanje, ki se bo začelo prihod-
nje leto. Več o pobratenju z
Budvo na 3. strani.
rONE VRABL
Za zdravle
otrok in
mladine
Celjski zdravstveni dom
dobiva vse bolj urejeno po-
dobo. Urejene so že ambu-
lante splošne medicine, zo-
bozdravstva, medicine de-
la, nekaterih dispanzerjev,
sanitarne kemije... V torek
So slovesno odprli tudi pre-
novljene prostore dispan-
zerja za šolske otroke in
niladino ter dispanzerja za
Zobozdravstveno varstvo
otrok in mladine. Dvoletno
delo je s tem zaključeno,
zdravstvenim delavcem,
otrokom in mladini pa je
prineslo možnosti za še bolj
'^ovostno zdravstveno
Varstvo.
MBP
Z novim mostom nova podoba
Most v Laškem Je financiralo združeno delo
Nov most čez Savinjo, ki
ga bodo danes popoldne
predali namenu v Laškem,
pomeni veliko delovno
zmago vseh zaposlenih na
območju mesta Laško, saj je
zanj vsak mesečno prispe-
val 2,5 odstotka od bruto
osebnega dohodka. Iz tega
vira so zbrali 35 milijonov
dinarjev, organizacije zdru-
ženega dela z levega mostu
Savinje pa so prispevale še
dodatna sredstva v višini 16
milijonov dinarjev.
Most v Laškem je torej v ce-
loti financiralo združeno de-
lo občine Laško za razliko od
ostalih novih mostov čez Sa-
vinjo v Celju, Trbovljah,
Hrastniku, Radečah in Za-
gorju, kjer je del sredstev za-
gotovila republika. Pač, časi
in investicijska politika so
bili še nedavno tega drugač-
ni. Laščani so hoteli nov
most. Ne zato, ker so nove
mostove gradili tudi drugje,
temveč preprosto zato, ker je
100, let stari prejšnji most že
nevarno ogrožal promet. Se
zdaj strokovnjaki, ki so že
pred desetimi leti ugotovili,
da stari most ne more več
nositi bremen, ki jih nalaga
hitrejši industrijski razvoj
pravijo.
Z novim mostom pa se bo-
do morali Laščani privaditi
tudi na novo sliko mesta, ki
mu je v preteklosti ravno sta-
ri most dajal posebnost, čar
starega obrečnega mesta. Z
novim mostom in vso pro-
metno infrastrukturo zraven
kot tudi z ureditvijo avtobu-
snega postajališča in vsega
predela okoli železniške po-
staje in z gradnjo novega Hu-
ma, je Laško v enem letu
preskočilo desetletja.
Laščani bodo danes bolj
svečano kot kdaj prej prosla-
vili Dan republike, saj inve-
sticije, ki bi bila tolikšnega
pomena za slehernega delav-
ca in krajana v občini že dol-
go niso imeli.
Slavnost ob otvoritvi mo-
stu se bo pričela ob 15. uri z
defilejem godbe na pihala
Laško po ulicah mesta, skle-
nila pa se bo s proslavo ob
Dnevu republike ob 16. uri v
Domu Dušana PoŽenela.
VIOLETA V. EINSPIELER
Zaradi nevarnosti poplav
je nov most v srednjem delu
za meter višji od starega
mostu, nosilnost pa je 60
ton. Priključki na novi most
so prav tako dvignjeni za
•75 cm.
Nosilnost novega mostu v Laškem je 60 ton.
2. STRAN   NOVI TEDNIK
28. NOVEIVSBER W
Vemo, kaj je pot^«»>«no
Celiska SZDL SI pinzaiteua za
mesničsvaEfie dogovorom
Na programskih konfe-
rencah Socialistične zveze
so se v celjskih krajevnih
skupnostih v tem mesecu
bolj kot doslej obrnili k svo-
jemu lastnemu delu. Nič kaj
razveseljivo ni bilo spozna-
nje, da so še daleč od tega,
kar bi Socialistična zveza
morala biti, da je poveza-
nost v krajevnih skupno-
stih skromna, prav takšno
pa je tudi poznavanje miš-
ljenj in teženj krajanov ter
razreševanja vprašanj.
Spoznanja niso nova, za ra-
zreševanje večine so tako v
krajevnih skupnostih kot v
občini že oblikovali ustrezne
sklepe in dogovore. Kako jih
bodo uresničili v življenju pa
ostaja še naprej skupno
vprašanje in področje dela.
Veliko bolj določno bo treba
opredeliti dogovore, saj se-
daj ravno njihova ohlapnost
pogosto jemlje voljo.
Na lanskih programskih
konferencah so se v celjski
občini dogovorili, da bodo
ponovno obudili v življenje
poverjeniško mrežo in tudi
pobrali članarino. V polovici
kraje\Tiih konferenc so do-
govor uresničili, evidentira-
nje so zaključili in pobrali
članarino. Sedaj, ko bodo tu-
di izkaznice ponovno na raz-
polago, bo pobiranje članari-
ne tudi na zunaj bolj smisel-
no. Sicer pa so pri oblikova-
nju poverjeniške mreže v ob-
čini razlike največje med va-
škimi   in   primestnimi   ter
mestnimi krajevnimi skup-
nostmi. Pogojuje jih način
življenja, predvsem pa med-
sebojnih odnosov ljudi v
kraju. Gotovo, zlasti za me-
sto, kjer se ljudje tako slabo
poznajo med seboj, še bolj
drži, da poverjenik ne more
od vrat do vrat kot inkasant.
Stopiti bo potrebno korak
dalje. Zamisel, da bi se dogo-
vorili z aktivisti Rdečega kri-
ža, ki že imajo vstop v števil-
na stanovanja, da bi prvzeli
tudi vlogo poverjenika So-
cialistične zveze, ni slaba.
V prenekateri krajevni
konferenci 9b na program-
skih sejah ponovno prišla na
dan številna vsakodnevna
življenjska vprašanja. Ob
njih je postalo očitno, da
konferenca zgolj v svoji dele-
gatski sestavi nanje ne more
odgovoriti niti jih razrešiti.
Dokaj enotna je bila zato po-
buda, da bi ponovno uvedli
zbore občanov.
O nekaterih pobudah, ki
so se izoblikovale na pro-
gramskih konferencah v kra-
jevnih skupnostih bo gotovo
stekla beseda tudi na občin-
ski konferenci. V pripravah
nanjo so v občini podrobno
pregledali svoje delo in ugo-
tavljajo, da je Socialistična
zveza bila povsod prisotna,
čeprav ni vedno tudi pravo-
časno ukrepala, kot na pri-
mer pri zastojih v samo-
upravljanju na stanovanj-
^em področju.
MILENA B. POKLIC
odprta
v ponedeljek so v Arji vasi tudi
uradno odprli novo regijsko mlekar-
no, ki je veljala 900 milijonov dinar-
jev. Slavnostni govornik je bil pred-
sednik republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milan Kneževič.
Četrtino sredstev je prispevalo kar
78 sovlagateljev. V mlekarni bodo
dnevno predelali 150.000 litrov mleka,
kar pomeni, da bodo prihodnje leto
lahko odkupili 43 milijonov litrov mle-
ka v trinajstih občinah širšega celjske-
ga območja, z mlekom pa bodo oskr-
bovali vsak dan približno 400.000 ljudi
iz petnajstih občin.
V prihodnjem letu si od te druge
največje slovenske mlekarne obetajo
kar tri milijarde in pol dinarjev celot-
nega prihodka, že sedaj pa je znano, da
bo vsaj še tri leta vsako leto znašala
izguba 200 milijonov dinarjev. Ne sa-
mo zaradi konzumnega mleka, za kate-
rega pravijo, da tako ali tako nima eko-
nomske cene, predvsem zaradi tečaj-
nih rcizlik, saj je bilo treba za uvoz
opreme odšteti milijon 400.000 dolar-
jev. Povrhu vsega so se močno poveča-
le tudi, obresti. Izgubo bodo pokrivali
z združevanjem sredstev poslovnih
partnerjev, sredstev, ki naj bi jih sovla-
gatelji namenjali v republiški rezervni
sklad in sredstev, ki jih bo treba poi-
skati znotraj samega sozda Hmezad.
Milan Kneževič je pohvalil delavce
Hmezada, ki so storili vse, da bi bila
prepotrebna naložba čim prej konča-
na. Precej besed pa je namenil tudi
nalogam, pred katerimi je naše kmetij-
stvo, predvsem intenzifikaciji proiz-
vodnje, še zlasti živinoreje in znotraj
nje govedoreje. Predvidenih ciljev pa
ne bo mogoč-e uspešno uresničevati,
če ne bomo še naprej razvijali samo-
upravnih družbenoekonomskih odno-
sov v kmeUjstvu. JANEZ VEDENIK
Nosilci razvoja ne moreji
biti le največji icotelftivi
Razprave o osnutkih resolucije ¥ Celju, Slov.
Konllcah, Laškem In Šentjurju
Konec prejšnjega tedna so o osnut-
ku resolucije za prihodnje leto raz-
pravljale skupščine Celje, Sloven-
ske Konjice, Laško in Šentjur.
Največji izvoz načrtujejo v Šentjur-
ju, najmanjši pa v Celju, v vseh obči-
nah pa se pri tem zavedajo, da bodo
morale začeti izvažati tudi manjše de-
lovne organizacije. Največjo rast za-
poslovanja načrtujejo v Slovenskih
Konjicah, najmanjšo pa v Celju. Ne
glede na različno rast, pa v vseh obči-
nah razmišljajo, kako zagotoviti prvo
zaposlitev pripravnikom. Splošna in
skupna poraba se bo v vseh občinah
gibala v okviru republiških predpi-
sov, s tem, da v Celju ugotavljajo, da
ne bo dovolj denarja za vse potrebe, v
Šentjurju pa razmišljajo, kako bi jo
zmanjšali. Najvišjo rast produktivno-
sti načrtujejo v Celju, najnižjo pa v
Šentjurju.
Sentjurčani načrtujejo 21 odstotno
rast izvoza, uvoz pa naj bi znašal 5
odstotkov. Večina razpravljalcev je
menila, da tako smelega cilja ne bodo
dosegli, ker največja izvoznika Alpos
in Li Bohor izvoza ne moreta bistveno
povečati. Predlagatelji osnutka pa so
pojasnili, da računajo tudi na Tajfun,
Tolo, Pozd Orodje in oprema in na
ostale manjše kolektive. Podobno ra-
zmišljajo tudi v Laškem, kjer načrtu-
jejo 15-odstotno rast izvoza. Delegati
so namreč opozorili, da nekaj uspeš-
nih delovnih organizacij kot so: Pa-
pirnica, Tim, Pivovarna in Sopota, ne
morejo dolgo nositi na svojih plečih
celotnega razvoja gospodarstva v ob-
čini. Tako Papirnica in Tim ne bosta
mogla zagotoviti z resolucijo oprede-
ljenega povečanega izvoza, ker že 2,
izvažata do tiste meje, ko se izvo?
kolikor toliko izplača. Tudi cilji C^;
nov na področju ekonomskih odi
sov s tujino so zahtevni, čeprav na
tujejo le 11-odstotni izvoz, rast uv,
pa 10 odstotkov. Cilj je zahteven pr,
vsem zaradi že doseženega visokj
izvoza, zaradi česar večina veli]
izvoznikov kot je na primer Zelezai
Store, izvoza ne more več bistv?
povečati. Nič drugačno ni stanj«
Slovenskih Konjicah, kjer načrtuj)
15-odstotno povečanje izvoza in
odstotno povečanje uvoza.
V Slovenskih Konjicah bodo p«
čali zaposlovanje za 2 v Šentjurju ii
Laškem za 1,5, v Celju pa za 0,7 (
stotka. Ob tem bodo v vseh občin
skušali zagotoviti tudi večjo prodi
tivnost in boljšo izkoriščenost prc
vodnih zmogljivosti. Se najmanj so
to mislili v Šentjurju, kjer načrtuji
0,6 odstotno rast produktivnosti. G
de na rast zaposlovanja pa bodo sli
šali doseči najvišjo rast produktivi
sti v Celju in sicer 1,8 odstotno,
Slovenskih Konjicah bodo povei
produktivnost za 2,7, v Laškem pa
2 odstotka.
Veliko besed je bilo izrečenih t«
na račun splošne in skupne pora^
katere rast bo v vseh občinah zaosi
jala za 10 odstotkov za nominali
rastjo dohodka gospodarstva. Celja
ugotavljajo, da bo denarja manj k
potreb in da občinske programe d
datno obremenjujejo republiški, j
zlasti s strmim porastom prispevkai
solidarnostne programe.
V Glinu prediagaii menjavo petlli delavcev
Na mozirski skupščini govorili tutJi o šolstvu v občini
Le teden dni po neuspelem referen-
dumu v lesno predelovalni delovni
organizaciji Gorenje Glin Nazarje, so
delegati zborov skupščine občine Mo-
zirje sprejeli predloge družbenega
pravobranilca samoupravljanja, s
pomočjo katerih naj bi kar najhitreje
sanirali razmere v temeljni organiza-
ciji Žagarstvo. Te predloge so spreje-
li tudi v Glinu, kjer so že sprejeli
sklep o zamenjavi petih vodilnih de-
lavcev. Ob tem so na skupščini naj-
več govorili o poročilu o vzgoji in
izobraževanju v občini.
Akcija v Glinu je morala biti hitra,
saj so letošnji relativno dobri delovni
in poslovni uspehi ogroženi, kajti na-
daljnji razvoj delovne organizacije te-
melji na programih, ki jih zaradi ne-
sprejetja aktov ne morejo izvajati. Te-
meljno organizacijo Žagarstvo bo zato
potrebno najprej kadrovsko okrepiti,
ter zatem na osnovi analize izdelati
programe za boljše informiranje ter za
boljše delo samoupravnih organov in
družbenopolitičnih organizacij. Tako
se v grobem tudi glasijo sklepi, ki so
jih sprejeli delegati skupščine, istega
dne pa tudi delegati delavskega sveta
temeljne organizacije Žagarstvo, kjer
so hkrati predlagali zamenjavo petih
vodilnih.
Delegati vseh treh zborov so sprejeli
tudi obsežno poročilo o problematiki
vzgoje in izobraževanja v osnovnih šo-
lah občine, pri katerem pa so pogrešali
analizo stanja in predloge za hitrejše
izenačevanje materialnih pogojev dela
med posameznimi osnovnimi šolami.
Ob tem, da so precej govorili o nagra-
jevanju pedagoških delavcev, o ka-
drovski politiki, o vzgojno izobraževal-
nih ciljih ter materialnih pogojih na
osnovnih šolah, je bilo na vseh treh
zborih čuti predloge, da bi morali to
poročilo obravnavati na občinski
skupnosti za vzgojo in izobraževanje,
kjer je mesto takšne razprave.
..._________......... ........,  _________     RPAm-ELlC
Na programskih konferenoali
SZDL ~ Roinunaliil prolileiTii
Po krajevnih skupnostih v konjiški občini se je do-
slej zvrstila več kot polovica programskih konferenc
socialistične zveze. Do 3. decembra, ko je postavljen
končni rok, bo opravljenih vseh 22 konferenc, kolikor
je tudi krajevnih skupnosti v občini. Zaradi nesklepč-
nosti so odpadle tri seje, in sicer na Resniku in Sko-
marju, kjer je shod krajanov in predstavnikov sociali-
stične zveze oviralo izredno slabo vreme in v Tepanju,
kjer so se ponovno sestali včeraj.
Sicer pa krajani na programskih konferencah naj-
bolj tarnajo zaradi kom.unalnih problemov, predvsem
telefonov v bolj oddaljenih krajih, kjer so še kako
potrebni. Ponekod tudi ugotavljajo, da je mladina pre-
malo aktivna in da je treba najti obliko, kako mlade
spodbuditi k delu v domači krajevni skupnosti.
MP
¥ žalski oličini vse večji pomen
drobnega gospodarstva
v prihodnjem letu naj bi se družbeni proizvod v občini
Žalec realno povečal za tri do štiri odstotke, v Sloveniji
pa naj bi znašal dva in pol odstotka.
Industrijska proizvodnja naj bi bila večja za tri, kmetij-
ska pa za štiri odstotke. Takšno rast naj bi v žalski občini
dosegli pri dvoodstotni rasti števila zaposlenih, medtem
ko v republiki predvidevajo le enoodstotno rast števila
zaposlenih. Produktivnost naj "bi se povečala za odstotek
in pol do dva. Izvoz naj bi bil večji za petnajst odstotkov,
od tega pa naj bi se konvertibilni izvoz povečal za ose-
mnajst odstotkov. Uvoz naj bi bil večji za devet do deset
odstotkov. Naložbe v družbenem proizvodu naj bi znašale
devetnajst odstotkov. Takšni so materialni okviri razvoja v
prihodnjem letu in v Žalcu poudarjajo, da gre za realne
številke, ki temeljijo na letošnjih rezultath.
Rast družbenega proizvoda bo torej še naprej temeljila
na stopnji rasti industrijske proizvodnje in kmetijstva, pri
čemer, kot pravijo, ne gre prezreti vloge in pomena drob-
nega gospodarstva. V drobno gospodarstvo bi, kot poudar-
jajo, morali postopoma prenesti vse tiste programe, ki po
svojem obsegu in vsebini ne sodijo v oblike industrijske
proizvodnje.
JANEZ VEDENIK
Odgovornost za proizvodno delo učencev
Občinska konferenca zveze
socialistične mladine iz Šent-
jurja je prejšnji teden pripra-
vila okroglo mizo o proizvod-
nem delu učencev usmerjene-
ga izobraževanja. Dobro pri-
pravljena in s konkretnimi
vprašanji izzvana razprava bi
lahko dala tudi nekaj odgovo-
rov, če bi se okrogle mize ude-
ležili tudi predstavniki zdru-
ženega dela.
Vendar pa se le ti povabilu
niso odzvali. Tako se lahko le
vprašamo, ali zares vso odgo-
vornost za nemoteno in kvali-
tetno izvajanje proizvodnega
dela učencev usmerjenega izo-
braževanja nosijo le šole in
redki posamezniki v delovnih
organizacijah, ki so poleg svo-
jega dela pripravljeni opravlja
ti še dodatno obveznost men-
torstva.
Enotna ugotovitev vseh, to-
rej predstavnikov Zavoda za
šolstvo, celjskih šol usmerje-
nega izobraževanja, osnovnih
šol in mladincev-učencev
usmerjenega izobraževanja je
bila, da je sedanje proizvodno
delo kvalitetno bolje organizi-
rano kot je bila prej počitniška
praksa oziroma polletno prak-
tično  izobraževanje učencev
poklicnih šol. Seveda ta pri-
merjava vzdrži le ob dobro iz-
delanih izvedbenih programih,
ki jih za vsakega učenca izdela-
jo organizatorji proizvodnega
dela na šolah in mentorji v de-
lovnih organizacijah. Zal pa se
še vse prevečkrat zgodi, da je
skrb za tritedensko proiz-
vodno delo učencev le naloga
posameznih šol, ki morajo za-
gotoviti izpolnitev šolskih pro-
gramov. Kako in v kateri de-
lovni organizaciji, pa je odvi-
sno predvsem od iznajdljivosti
in sposobnosti prepričevanja.
Tako bo verjetno prva naloga
na tem področju, da se formal-
no-pravno uredi položaj posa-
meznih členov v organizaciji
proizvodnega dela učencev.
Prav tako bo potrebno rešiti
vprašanje stimulativnosti
mentorskih mest.
Poseben problem pri organi-
zaciji proizvodnega dela učen-
cev je tudi ta, da se nekatere
delovne organizacije še vedno
preveč zapirajo vase. To pa
predvsem zato, ker niti same
ne vedo, da imajo od učencev
lahko tudi materialne koristi.
Poleg tega pa bi se morali de-
lovni kolektivi tudi zavedati,
da se lahko učenci le med pro-
izvodnim delom seznanijo s
celotnim potekom proizvodnje
in tako spoznajo delo, ki ga bo-
do po končanem šolanju
opravljali. Zelja nas vseh pa
menda vendarle je, da zaposli-
mo mlade ljudi, ki bodo kaj
vedeli tudi o proizvodnji in ne
samo iz knjig naučene teoretič-
ne stvari.
Okrogla miza šentjurskih
mladincev ni mogla doprinesti
nobenih konkretnih odgovo-
rov za izboljšanje proizvod-
nega dela. Brez prdstavnikov
združenega dela, mentorjev, ki
sprejemajo učence v času pro-
izvodnega dela, namreč ni moč
potegniti nikakršnih konkret-
nih zaključkov. Učenci usmer-
jenega izobraževanja, ki so'
daj - nekateri bolj, drugi mi
- zadovoljni s proizvodnimi
lom, lahko le počakajo, da
položaj na področju praktiči
ga izobraževanja šolajoče m
dine počasi uredi. Potem go
vo tudi ne bomo poslušali ^
kritičnih pripomb mladine
učencev usmerjenega izot
zevanja, kakršne smo lal'
slišali na torkovi okrogli m
Eden od mladincev je nam
dejal, da pričakuje od pr<
vodnega dela predvse to, di
ho naučil delati. Delati in
ristno izrabiti vseh osem
lovnih ur, ne pa da se že
učenec uči, kako bo kot d
vec najbolje preživel delo
čas z lenarjenjem.
IVANA FIDL
Se najbolje na celjskem ob-
močju imajo proizvodno delo
organizirano v šempetrskem
Sipu, kjer so za učence izdela-
li merila za oprvijena dela.
Prav tako se za boljšo organi-
zacijo proizvodnega dela pri-
zadevajo tudi v šentjurskem
Alposu, kjer se učenci v času
proizvodnega dela v celoti
seznanijo s celotnim delov-
nim procesom.
Izvedba proizvodnega d
za učence usmerjenega i
braževanja je odvisna tudi
tega, na katero smer je vpis
učenec. Tako imajo sedaj
Srednji tehniški šoli težav
razporejanjem učencev, ki
šolajo na takoimenovai
»novih« usmeritvah. Za 1
klic elektronik in podobn«
namreč zelo težko zagoto^
mesta v proizvodnji, ker
gospodarstvo na našem '
močju pač še nima dovolj.
kovinotehna
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
^llUvii pOtifdiltlilži
i celjsko občino
Nadaljevanje s 1. strani)
, l^ed zadnjim obiskom v
Ljvi se je Kovinotehna tu-
■i dogovorila z eno največ-
[), turističnih agencij v Ju-
oslaviji Montenegroturist
|5 tisoč ležišč, 6 tisoč zapo-
jgnih, letos 47 odstotkov
tujih in 10 odstotkov
janj domačih gostov), da
^ prihodnje leto odprla v
jjlju svojo turistično po-
jovalnico z gostinskim lo-
^lom, ki bo v kletnih in
irizemnih prostorih seda-
le trgovine Železnin^r v
Itanetovi ulici.
'Ob tem bo seveda speciali-
jrana trgovina še vedno
istala. Montenegroturist jej
vredno zainteresiran za večji""
iriliv gostov iz Slovenije na-
voje področje, ki ga pokriva'
v Crni gori, to pa je enajst (od
dvajsetih) občin.
Kovinotehna bo prihodnje
leto odprla v Titogradu tudi
svoje predstavništvo, v do-
govoru pa je z izvršnim sve-
tom skupščine republike
Črna gora o gradnji energet-
skega objekta v narodnem
parku na Zabljaku ter brike-
tirnice, oboje pa naj bi bilo
gotovo do zimske sezone pri-
hodnje leto.
Ob pobratenju je bil v Bu-
dvi tudi komorni moški zbor
iz Celja pod vodstvom Vida
Marcena. Ob svoji 35 letnici
obstoja je imel zbor prilož-
nost, da zapoje na slavnost-
nem koncertu, na podpisu li-
stine pobratenja ter celo v
mavzoleju ob Njegoševem
spomeniku na Lovčenu.
TONE VRABL
Predsedniki občinskih skupščin Makarska, Pakrac, Ohrid, Celje in Budva so ob 40 letnici
osvoboditve Budve podpisali sporazum o pobratenju, desno predsednik skupščine ob-
čine Celje, Edi Stepišnik.
Združitev
Mercator-Kit
S široko zastavljeno akci-
jo na zborih delavcev in
zborih kmetov kooperan-
tov, pa tudi z obravnavo v
drugih samouprvnih orga-
nih in političnih organizaci-
jah so v Zgomjesavinjski
kmetijski zadrugi pričeli s
pripravami na referendum
o združitvi njihove delovne
in sestavljene organizacije
Kit s sestavljeno organiza-
cijo Mercator. Referendum
bo za delavce zadruge 6. in
2. decembra, kmetje koope-
ranti pa bodo glasovali v
nedeljo 9. decembra.
Cilj združitve 5 in 13 tisoč
članskih kolektivov v enega
največjih živilskih komplek-
sov temelji na boljši organi-
zaciji proizvodnje in trgovi-
ne. Proizvajalci obeh sozdov,
prehrambeno predelovalne
delovne organizacije, bi se z
združitvijo lažje specializira-
le ter povezale po branžah, s
tem pa bi dosegli boljšo deli-
tev dela in boljšo izbiro bla-
ga za potrošnika. Skupno
bodo tudi lažje premagovali
težave pomanjkanja deviz,
kajti Mercator ima močno ra-
zvito zunanjetrgovinsko
mrežo. Povezava bi izboljša-
la tudi »preskrbo« s financa-
mi, kajti Mercatorjeva inter-
na banka je že sedaj ena naj-
večjih v Jugoslaviji.
Veliko prednosti pa si obe-
ta tudi trgovina, ki si mora
danes ob tako visoki rasti
obresti za obratna sredstva
prizadevati za kar najracio-
nalnejšo organiziranost. Ob
združitvi se bo osem Merca-
torjevih poslovalnic priklju-
čilo trgovini Zgornjesavinj-
ske kmetijske zadruge, kar
bo verjetno omogočilo pogo-
je za večjo specializacijo pro-
daje.
S prodajo mleka na ljubljan-
sko območje v Gornje Savinj-
ski dolini že sedaj nisO imeli
težav, prav tako so od tam do-
bili precej sredstev za širjenje
proizvodnje. Povezava z Mer-
catorjem bo zagotovila tudi
prodajo jajc in perutnine, ki je
bila v zadnjem času ogrožena
in zaradi česar se je znatno
zmanjšala tudi proizvodnja.
Prednost mozirske zadruge pa
bo tudi v tem, ker bo tudi v
novem sozdu Mercator-Kit
ostala edina, ki se bo organizi-
rano ukvarjala z rejo perut-
nine.
R. PANTELIC
Slladi so slabo organizirani
HI Štus, novi predseilnili OK ZSMS Šmarje
Na vrsto problemov so
opozorili delegati na pro-
rramsko-volilni seji občin-
ke konference ZSMS
jmarje pri Jelšah, ki je bila
r sredo popoldne. Pri tem
10 nemalokrat poudarili, da
nnogo problemov izvira tu-
li iz neznanja in slabe last-
le aktivnosti.
Mladi so v osnovnih orga-
lizacijah premalo povezani z
ikoljem, prmalo sodelujejo s
[rajevnimi skupnostmi, kjer
ivijo, s šolami. Vendar pa za
tratek stik niso vedno krivi
ami, so dejali in še dodali,
la imajo starejši marsikje
ffernalo zaupanja v mlado
[eneracijo. Delegatska ak-
ivnost mladih je šibka. Pra-
vijo, da so sestanki veliko-
krat neplodni.
Delegatka iz krajevne
skupnosti Sladka gora je po-
redala, da imajo pri njih te-
Save z mladinskim vod-
stvom, zato je tudi aktivnost
temu primerna, pričakujejo
3a več sodelovanja s krajev-
10 organizacijo Socialistične
!veze. Delo mladih, je še pri-
stavila, se ne more in ne sme
ačeti in končati le pri orga-
niziranju   sprejema  zvezne
štafete mladosti, pri mladin-
skih delovnih akcijah in pri
občasni pomoči v krajevni
skupnosti.
Predstavnica mladih iz
krajevne skupnosti Šmarje
je neaktivnost mladih v ok-
viru ZSMS pripisala prostor-
skim problemom.
Sekretar občinske mladin-
ske organizacije Šmarje pri
Jelšah, Boris Petek, je med
drugim dejal, da je skrajni
čas, da se obrnemo k dejan-
skim življenjskim proble-
mom mladih, ne pa da se še
vedno sprašujemo, kaj naj
mladinska organizacija poč-
ne, kakšna je oziroma kakš-
na naj bi bila njena vloga v
naši družbi.
O tem in podobnem so raz-
pravljali mladi naseji občin-
ske mladinske organizacije
Šmarje pri Jelšah. Sprejeli
so program dela za naslednje
obdobje in izvolili novo vod-
stvo. Za novega predsednika
so izvolili Danija Stusa, ste-
klobrusilca iz temeljne orga-
nizacije »Dekor« v Kozjem,
naloge sekretarja pa bo še
naprej opravljal Boris Petek.
MARJELA AG^E2
Letne sindikalne seie
v mozirsici občini
V mozirskih sindikalnih organizacijah in konferen-
cah so že pričeli z letnimi sejami, na katerih bodo ob
oceni letošnjega dela sprejemali tudi usmeritve na-
daljnega dela.
Po posebnem rokovniku, ki so ga sprejeli pred pri-
četkom sej, se bodo razprave v osnovnih organizacijah
zaključile do konca leta, v konferencah osnovnih orga-
nizacij pa do sredine januarja prihodnjega leta. Največ
pozornosti bodo namenili vprašanjem zagotavljanja
nemotene proizvodnje, realizaciji planskih ciljev, vpra-
šanju delitve ter nagrajevanja po delu, informiranju
itn. Predvsem bodo od poslovodnih in strokovnih de-
lavcev zahtevali, da rezultate v svojih sredinah primer-
jajo po panogah dejavnosti. Posebno pozornost bodo
namenili tudi vprašanjem, kako zmanjšati preveliko
družbeno režijo.
RP
Financirati mladinsko prostovoljno delo
Mladinsko prostovoljno delo so do-
slej v žalski občini financirali s sred-
stvi, ki jih je Občinska konferenca
ZSMS dobila za svojo celotno aktiv-
nost iz proračuna Skupščine občine. S
podpisom samoupravnega sporazuma
o zagotavljanju pogojev in financira-
nju mladinskega prostovoljnega dela
se bo stanje na tem področju prav go-
tovo izboljšalo.
Pri OK ZSMS v Žalcu pravijo, da so
stroški mladinskih delovnih brigad
predstavljali pomembno postavko, ta-
ko da so se morali mladi na pomoč
obračati k drugim družbenopolitičnim
organizacijam in k delovnim organiza-
cijam. Samoupravni sporazum predvi-
deva, da vsaka podpisnica prispeva iz
sklada skupne porabe po trideset di-
narjev na zaposlenega letno. Odbor
podpisnikov samoupravnega sporazu-
ma bo vse leto spremljal uresničevanje
določil samoupravnega sporazuma, ta-
ko v finančnem kot tudi v vsebinskem
pogledu.
Ppseben problem predstavlja evi-
dentiranje brigadirjev, ki bi se udeleži-
li kakšne delovne akcije. S podpisom
samoupravnega sporazuma bi se orga-
nizacija-podpisnica zavezala, da bi evi-
dentiranemu mladincu omogočila
udeležbo na mladinski delovni akciji,
v koUkor s tem ne bi bil moten delovni
proces ali izvršitev delovne naloge. Sa-
moupravni sporazum, ki naj bi ga pod-
pisali v žalski občini, bi veljal od leta
1985 do 1990.
JANEZ VEDENIK
Brez črnih gradenj
f konjišlii oltčini število narašča - od
mše do kapele
v bodoče bodo v konjiški
občini porušili vse črne grad-
nje, ne glede na fazo gradnje,
s« se odločili prejšnjo sredo
"a seji izvršnega sveta.
Tudi graditelji, ki se jim je
■daj uspelo izmuzniti, ne sme-
0 ostati nekaznovani, je bilo
slišati v razpravi, kjer so si bili
*lani izvršnega sveta enotni,
je treba pojav črnih gradenj
(F>udno spremljati in radikalno
Krepati.
{ Pojav črnih gradenj sicer ni
Pačilen samo za konjiško ob-
fino, vendar je zaskrbljujoč,
f^r število na črno zgrajenih
Pbjektov v zadnjem obdobju
f^rašča. Samo letos je brez po-
F^bne dokumentacije vzniklo
P.' objektov, v zadnjih petih le-
so jih inšpektorji prijavili
f ^1" 65. Največ je seveda stano-
v^fijskih hiš, precej pa tudi po-
^'tniških hišic, kleti in zidanic,
Baraž, gospodarskih objektov
celo ena kapela se je znašla
^ listi črnih gradenj. Urbani-
inšpektor opravi na leto
^l^šnih 40 inšpekcijskih pre-
^'^dov objektov v gradnji in
^^•^a 10 do 15 prijav za uvedbo
^stopka o prekršku. A kaj, ko
^ Potem ta postopek vleče
skozi celo leto in še dlje in kaz-
novalna politika graditeljem
na črno ne vliva strahu v kosti.
Graditeljem na črno uspe
največ zgraditi v poletnih me-
secih, tedaj ko so inšpektorji
na dopustu in ob praznikih, ta-
ko da je začetek črne gradnje
težko izslediti in zatreti še v
kali. In kot po pravilu za črne
graditelje velja, da si postavijo
objekt, najčešče je to stano-
vanjska hiša, sredi plodnih, ro-
dovitnih polj Dravinjske doli-
ne. Pri svojem delu si želijo
inšpektorji pomoč krajevnih
skupnosti, ki bi morale biti tu-
di bolj budne nad pojavom čr-
nograditeljstva.
V konjiški občini so torej za
trdno odločeni: čeprav v zad-
njih 30 ali še več letih niso po-
rušili nobene črne gradnje, bo
poslej drugače. Tako predvide-
va tudi novi zakon, ki predpi-
suje odstranitev objekta ne
glede na doseženo fazo gradnje
in ker so po novem zakonu
ostrejše tudi kazni, je upati, da
bo v konjiški občini in tudi
drugod, vse manj objektov
brez potrebnega dovoljenja.
MATEJA PODJED
POGLED V SVET S kovjnotehno
Obeti in bojazni ob 7. Januarju
Piše Jože Slrcell
Razen če se ne pripeti kakšen povsem
presenetljiv preobrat, se bosta 7. januar-
ja 1985 v Ženevi sestala podpredsednik
sovjetske vlade in zunanji minister An-
drej Gromiko in ameriški zunanji mini-
ster George Shultz. Ponovna zmaga Ro-
nalda Reagana na ameriških predsedni-
ških volitvah 6. novembra je potemta-
kem odprla tudi pota obnovljenega dia-
loga med obema supersilama. Prenehale
so ostre izjave z obeh strani, ustavljena
je ploha očitkov, pri kateri je vsaka
stran drugi pripisovala vso krivdo za
nastalo napetost ne samo v medseboj-
nih, marveč tudi v svetovnih odnosih.
Vse to je dobro znamenje po mesecih
in letih zaostrovanja odnosov, kar je
neizogibno vplivalo tudi na mednarod-
no vzdušje. Oblaki hladne vojne so se
nekoliko razredčili in prvi dnevi januar-
ja v Ženevi obetajo - v najbolj^m pri-
meru - odjugo, ki bo dobro dela vsemu
svetu, svetu, ki zgroženo opazuje vrto-
glavo oboroževalno tekmo med obema
supersilama in s tem med obema voja-
škopolitičnima blokoma.
Obe supersili imata skupaj že okoli
5000 raketnih izstrelišč, od koder lahko
poletijo jedrski izstrelki. Zadnja tri ali
štiri leta se je arzenal jedrskega orožja
strmo povečal. V ZDA potrošijo zdaj let-,
no za oboroževanje blizu 300 milijard
dolarjev in po tem lahko sklepamo, ko-
likšni približno so na drugi strani izdat-
ki Sovjetske zveze.
Srečanje Schultz-Gromiko 7. in S. ja- •
nuarja v Ženevi bo - upajmo - uvertura
v obnovo pogajanj. Ob tem je značilno,
da bodo pogajanja začeli brez vnaprejš-
njih pogojev; zato jih tudi označujejo
kot »čisto nova pogajanja^. Doslej Je na-
mreč Moskva vezala obnovo pogajanj na
poprejšnji umik ameriških pershingov
in manevrimih raket iz Zahodne Evro-
pe, VVashington pa na umik sovjetskih
raket SS-20. Ker bodo pogajanja »čisto
nova", odpade torej potreba po ponav-
ljanju pogojev iz prešnjih časov, kar se-
veda olajšuje diplomatski dialog.
Shultz in Gromiko se bosta v Ženevi
predvidoma dogovorila o »voznem re-
du« pogajanj predvsem na treh območ-
jih oboroževanja:
1. Rakete srednjega dosega. Pogaja-
nja o tem sta supersili začeli konec 1981.
leta. Sovjetska zveza pa je pogajanja za-
pustila, potem ko so v Zahodni Evropi
začeli razmeščati pershinge in mane-
vrime rakete.
2. Medcelinske rakete (oziroma rakete
velikega dosega). Pogajanja o zmanjša-
nju njihovega števila s prekinitvami
trajajo že od 1969. leta, nazadnje pa so
Jih prekinili lani.
3. Vesoljsko oziroma protisatelitsko
orožje. Gre za vrsto vprašanj v zvezi z
miiitarizacijo vesolja, glede katerega je
Reaganova administracija napovedala
dolgoročne, sila obsežne načrte, pa tudi
Moskva v tem pogledu ne drži rok kri-
žem.
Značilno Je, da bo že naslednji dan po
začetku ženevskih pogajanj prišla v
Moskvo visoka ameriška trgovinska de-
legacija na pogajanja o zlntijšanju go-
spodarskih odnosov. Kaj takega se ni
zgodilo že kakih šest let.
Značilno Je tudi, da obe strani ne iz-,
ključujeta možnosti, da bi se utegnila v
doglednem času sestati tudi državna po-
glavarja ZDA in Sovjetske zveze.
Vse to so torej obeti 7. Januarja. Glede
na izkušnje iz prejšnjih let pa Je umest-
na tudi opreznost pri optimistični preso-
ji, zakaj bojazni, da bi voz napetosti za-
čel spet drveti po klancu navzdol, niso
neupravičene. Konec koncev: obe super-
sili sta za zdaj izrazili le pripravljenost
na pogajanja brez poprejšnjih pogojev.
Ženeva bo pokazala, koliko mislita za-
res. ,.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER
Posodobljena emajlirnica
Marko Bule ob 90-letnici EMO: »Verjamem, da boste slavo dveh levov v svetu še
potrjevali.-'
Več kot 3000 članski delovni kolek-
tiv EMO Celje je slavnosti ob po-
membnem jubileju lahko strnil s po-
nosom na prehojeno pot mnogih gene-
racij, ki so slovensko delavsko gibanje
še posebej zaznamovali, je v uvodnem
nagovoru delavcem EMO poudaril
glavni direktor Franc Gazvoda. Nek-
danja tovarna emajlirane posode, se-
danji EMO, je slavo dveh levov, svojih
simbolov, ponesla v svet že davno
pred drugo svetovno vojno.
Glede na razvojne usmeritve, zlasti
od lani na letos za 30 odstotkov pove-
čan izvoz na konvertibilna tržišča, pa
bo slavo »Emovcev« in njihovih teh-
nološko posodobljenih izdelkov pone-
sla v svet tudi sedaj in v prihodnje še
bolj, je poudaril slavnosti govornik
Marko Bule.
V soboto dopoldne so v EMO odprli
tehnološko posodobljeno emajlirnico,
katere temeljne organizacija združene-
ga dela Posoda še vedno zaposluje po-
lovico delavcev v EMO in to pomeni
zaključek   prve  faze  proizvodne  in
predvsem razvojne preobrazbe delov-
ne organizacije.
Letos bo EMO izvozil za 9,5 milijona
dolarjev svojih izdelkov, od tega na
konvertibilna tržišča 7,8 milijona. To
pomeni, da povečuje skupni izvoz od
lani na letos za 16 in samo konvertibil-
nega za 30 odstotkov.
Kot je poudaril Marko Bule je tak-
šen izvozni rezultat lahko zgled vsem
tistim organizacijam združenega dela,
ki se še vedno spogledujejo predvsem
z domačim tržiščem, kjer je mogoče
kratkoročno sicer še rezati debelejše
rezine dohodkovnega kruha, vendar
pa je v dolgoročnem stabilizacijskem
naravnavanju na splošne jugoslovan-
ske in slovenske gospodarske usmeri-
tve, še vedno kratkovidno. Moderniza-
cija proizvodnje je glavna naloga jugo-
slovanskega, še posebej slovenskega
gospodarstva, brez katere si ni mogoče
zamišljati nadaljnjega gospodarskega
in družbenega razvoja, sicer ne bomo
uspeli v mednarodni delitvi dela, am-
pak se bomo morali celo otepati z go-
spodarsko revščino in nikakršno so-
cialno varnostjo zaposlenih.
Razvojne, tehnološke in kadrovske
potenciale celjski EMO prav gotovo
ima, tradicija, s katero je zaznamoval
delavsko gibanje na Slovenskem, pa je
tista žlahtna prvina, na katero je mogo-
če postaviti visoko delovno zavest se-
daj zaposlenih članov delovnega ko-
lektiva celjskih emajlircev.
MITJA UMNIK
Franci Gazvoda je v zahvali delav-
cem za vloženi trud, izrekel tudi na-
slednje besede: »Mislim, da lahko
zaupamo v lastne sile. Razvojna
usmeritev, ki jo konkretiziramo v
snovanjih načrtov srednjeročnega in
dolgoročnega razvoja, je vendarle ja-
sna. Na področju emajlirstva, toplot-
ne in transportne tehnike ter moder-
nizacije in avtomatizacije tehnolo-
ških postopkov imamo dovolj začrta-
nih programov in dovolj znanja, da
lahko paleto tržnih možnosti dodo-
bra izkoristimo.«
EMO Celje je v Frankfurtu, ZRN,
dobila mednarodno trofejo za tehno-
logijo in razvojno delo. To trofejo po-
deljujeta Editorial Offke in Trade
Leader'Club iz Madrida, prejmejo pa
jo tiste firme iz vsega sveta, ki so se
dokazale z napori in rezultati pri dvi-
gu tehnološke ravni svoje proizvod-
nje predvsem z lastnim razvojnim de-
lom. Predvsem dobivajo trofejo sred-
nje velike firme, katerim je lastni
tehnološki razvoj omogočil prodor
na svetovna tržišča.
Celotna naložba v posodobljeni emajlimici se nanaša izključno na tehnološko
modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa.
FOTO: EDI MASNEC
Priznanja Emovcem
Delavski svet delovne organizacije EMO je podt'lii
tri zlate znake, Alojzu Drofeniku, Slavku Hudeju in
Edvardu Markežu. Za izjemne proizvodno-delovne
dosežke, ki so rezultat trajnega in nadpovprečnega
prizadevanja ter imajo velik pomen za delovno organi,
zacijo pa je podelil tudi 17 pismenih priznanj, ki so jih
prejeli: Stanka Baša, Jožica Dimec, Mirko Gorjup,
Ivo Gostečnik, Jože Gubenšek, Vlado Flis, Viktor
Hostnik, Ljudmila Jeseničnik, Marjan Koštomaj,
Franc Lampe, Ferdinand Leban, Ivan Lukman, Fer-
dinand Lupše, Marjan Peterle, Jože Sušin, Marija
Vegel in Pavla Žnidarec.
Predsedstvo SFRJ je za posebne zasluge in dosežene
uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države
odlikovale naslednje delavce EMO: Ludvik Krajec in
Marjan Rejc sta prejela Red dela z zlatim vencem. Red
dela s srebrnim vencem pa so dobili Drago Baje, Er-
vin Belak. Marjan Cvek, Dmitrij Cerne, Jože Jošt,
Anton Pantner, Vlado Stajnko, Franc Strašek in
Drago Zupane. Medaljo zaslug za narod je dobil Viki
Klenovšek, medaljo dela pa Anton Pasar.
Obrtnlifl za Zastavo
Reševali naj bi Je uvozne odvisnosti
Pomagati gospodarstvu,
da se reši uvozne odvisnoti,
to je motiv, ki je v centru za
drobno gospodarstvo celj-
ske Kovinotehne prisoten
že od njegove ustanovitve.
Tokrat je sestavne dele, ki
jih mora za svojo proizvod-
njo uvažati, predstavila Cr-
vena Zastava, naš največji
proizvajalec avtomobilov.
Odziv je bil dober in precej
obrtnikov, ki so kooperani-
ti Kovinotehne, ima mož-
nost proizvvodnje za Za-
stavo.
Crvena Zastava je predsta-
vila približno 200 sestavnih
delov, ki jih sedaj uvažajo iz
Italije in za katere letno od-
štejejo več kot trinajst mili-
jard lir. To so manj in tudi
bolj zahtevni ter okrasni deli
za Zastavina osebna in go-
spodarska vozila. Doma(
proizvodnja bi precej poci
nila proizvodnjo, prihrani
pa bi tudi precej deviz. Prei
stavitve, ki sta jo prejšnji ti
den pripravila Center i
drobno gospodarstvo in C
vena Zastava se je udeležil
več kot 300 obrtnikov, t(
približno 20 predstavnike
družbenih gospodarskih o
ganizacij. Ocenjujejo da j
približno 30 obrtnikov spi
sobnih izdelati nekatei
predstavljene sestavne deli
zato si v Kovinotehni obet
jo, da bodo po ureditvi doki
mentacije ter izdelani p
nudbi, s Crveno Zastav
sklenili precej poslov. To p
je pravzaprav tisto, čemur s
bili ti mini poslovni dnei
namenjeni.
R. PANTELI
Kaifovostno blago že prodano
Uspešni prvi poslovni dnevi YU butikov
že prvi poslovni dnevi ju-
goslovanskih butikov, ki so
jih prejšnji teden pripravili
v Celju so pokazali, da bi jih
že sedaj lahko pripravili v
večjem obsegu. VeliK inte-
res in precejšnje število raz-
stavjalcev sta zadovoljila
vse, še najbolj pa organiza-
torje. Poslovno skupnost
YU butikov in kolektiv celj-
skega sejma.
Potreba po organiziranem
pravočasnem nakupu blaga,
ki ga bodo v butikih pa tudi
ostalih trgovinah ponujali
domačemu in tujemu kupcu
v prihodnji sezoni, je nujna,
saj bo le na tak način zago-
tovljena kvaliteta ponudbe,
ki je v YU butikih poglavit-
na. Se posebej se je to izkaza-
lo za izdelke domače obrti, ki
jih izdelujejo zasebniki pa
tudi večji proizvajalci kot je
Tetex iz Tetova pa Galteks iz
Ljubljane, ki združuje obrt-
nike iz vse Jugoslavije, ki iz-
delujejo konfekcijsko butič-
no blago. Prvi poslovni dne-
vi so bili torej namenjeni
prodaji in nakupu dobrega
obrtniškega blaga, tudi take-
ga, ki je prišlo iz rok tistih, ki
so na sejmu domače obrti
prejeli nazive mojster obrti,
nakupe v večjih organizaci-
jah pa so članice poslovne
skupnosti opravile že prej.
V času poslovnih dni, ki so
jih obiskali predstavniki GZ
Slovenije, članica predsed-
stva SZDL Jugoslavije Zora
Tomič in še drugi gostje, so
organizirali tudi posvet pro-
izvajalcev in kupcev, delov-
nih organizacij Dalmacija tu-
rist iz Splita in Adriatic tu-
rist iz Poreča. Dogovorili so
se o ponovnem organizira-
nju poslovnih dni, v času ka-
terih pa naj bi opravili naku-
pe tudi za ostale turistične
trgovine s spominki, ne le za
YU butike. Pravtako si pro-
izvajalci domače obrti želijo,
da bi jih nekdo povezal, da bi
se vključili v neko zadrugo
ali delovno organizacijo, ki
bi zastopala njihove interese.
Da je to potrebno, se je poka-
zalo na poslovnih dneh, kjer
je vsak obrtnik nastopal sa-
mostojno ali pa je imel cel
svojega zastopnika, ist(
časno pa je lahko 4 tiso
članski kolektiv Tetexa z
stopal samo en človek.
Med boljšimi vestmi s p
slovnih dni je tudi ta, da s
se na poslovni skupnosti Yl
butikov oglasili predstavnil
hotelsko turističnih organ
zacij iz Bleda, Radencev i
Rogaške Slatine, ki bi žele
v svojih turističnih kraji
odpreti jugoslovanske b
tike.
R. PANTELI
V inde na Vranskem
so dobro gospodaril
z rezultati devetmesečne-
ga poslovanja so lahko v
Koteks-Tobusovem tozdu
Inde na Vranskem zadovolj-
ni. Ustvarili so namreč do-
brih 82 milijonov dohodka,
ali skoraj 130 odstotkov več
kot v enakem lanskem ob-
dobju, čisti dohodek pa je
znašal skoraj 65 milijonov
dinarjev ali 133 odstotkov
več kot v lanskih devetih
mesecih.
Te številke so v veliki meri
odraz cen, dejstvo pa je, da
se je povečal fizični obseg
poslovanja, pa tudi produk-
tivnost se je v zadnjem ob-
dobju precej povečala.
Dobro poslovanje se v veli-
ki meri odraža tudi v delitvi
čistega dohodka, saj so na
primer za razširitev in izbolj-
šanje materialne osnove de-
la, namenili 230 odstotkov
več sredstev kot ob koncu
lanskih devetih mesecev, za
rezervni sklad pa kar 265 od-
stotkov več. Inde na Vran-
skem so za več kot dvakri
povečali tudi izvoz. Pouda
iti velja, da gre izključno!
konvertibilni izvoz, ki je zrt
šal nekaj manj kot dvajs*
milijonov dinarjev, del'
izvoza na konvertibilne!
področju v primerjavi s C
lotnim prihodkom pa je zn
šal 5,6 odstotka. Rezulta
dobrega gospodarjenja so s
veda vidni tudi v osebnih (J
hodkih.
V Inde so torej dobro g|
spodarili. V veliki meri tul
po zaslugi tega, da so bili di
bro oskrbljeni s surovinarf
rezultat dobrega poslovait
pa je tudi v veliki meri zasl'
ga drugačnih odnosov zP
traj samega Koteks TobuS
kajti končno so le spozna'
da gre za njihov tozd, ki je I
resnici na ljubo, do referei
duma, ko naj bi se delav'
odločali za pripojitev k te'
stilni tovarni Prebold, pf
puščen bolj kot ne sam set
JANEZ VEDENI
Za obrt in drobno
gospodarstvo
z namenom, da bi pomagala drobnemu gospodar-
stvu in obrtnikom je Ljubljanska banka, Splošna
banka Celje, ustanovila svojo poslovno enoto, agen-
cijo na Mariborski cesti št. 7 v Celju in to v prostorih
delovne organizacije Kovinotehna Celje oziroma nje-
nega centra za drobno gospodarstvo. Torej je ta
agencija LB, Splošne banke pri roki predvsem obrtni-
kom in predstavnikom drobnega gospodarstva.
Prav zato velja vabilo banke, da se agencije na Mari-
borski cesti v Celju bolj poslužujejo zlasti obrtniki, ki so
doslej svoje bančne posle pretežno opravljali v Celjski
mestni hranilnici, ki pa je včasih preveč obremenjena z
opravljanjem najrazličnejših poslov tudi za druge ob-
čane, pa je zato tudi zelo obiskana.
Obrtnikom svetuje LB, Splošna banka Celje da pre-
nesejo svoje celotno poslovanje po žiro računih v
novo, prav zanje ustanovljeno bančno agencijo na Ma-
riborski cesti št. 7 v Celju. Pri tem bodo vsi obrtniki, ki
se bodo za prenos odločili, zadržali dosedanjo evi-
denčno številko, v kolikor so dvigovali izpiske po žiro
računih osebno, to je, da jih niso prejemali po pošti.
Poleg možnosti, da obrtniki na enem mestu urejujejo
vse finančne zadeve, je agencija LB, Splošne banke
Celje na Mariborski cesti št. 7, v okviru Kovinotehni-
nega centra za drobno gospodarstvo, tudi mesto, kjer
lahko svoje prihranke koristno porabite v bližnji trgo-
vini Kovinotehne.
,^ NOVEMBER 198A
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prednja tehnična šola vodilna v republiki
ifOSiaviU so četrt stoletja delovanja tega šolskega centra
j2 dveh oddelkov, usta-
^^Ijcnih 1959. leta, je sred-
ic tehnična šola v Celju
^rastla v največji izobra-
^alni center v republiki,
I v 79 oddelkih in šestih
pieritvah izobražuje 2200
jencev rednega pouka
jdnjega usmerjenega izo-
p^evanja. V sedmih dislo-
janib oddelkih kovinar-
jo-predel ovalne usmeri-
le v Žalcu,na višji tehnič-
I §oli in v programih za
pbraževanje ob delu pa je
pisanih še okoli 800 sluša-
Ijev.
b svojem u^ileju, 25-Ietni-
ustanovifve - ima tehni-
a šola v Celju kaj pokazati.
I jubilej so proslavili s slav-
jistno akademijo prejšnji
jtek v Narodnem domu v
elju. Slavnostni govornik
i bil Tine Zorič, predsednik
ipubliškega komiteja za
tgojo in izobraževanje. Na-
;opal pa je mešani pevski
)or te šole Tehnik. Ob tej
liložnosti so podelili šest-
Bset priznanj šole najpriza-
Bvnejšim delavcem kolekti-
j. Državno odlikovanje, red
ela s srebrnim vencem pa
3 prejeli: Jožica Berce, Julij
Irmenc, Albert Stare, Cveta
adar in Marija Meršnik. Jo-
eGeršak, ravnatelj šole, pa
! prejel red dela z zlatim
encem.
Veliko število učencev in
jzličnost programov bi lah-
p bili ovira za uspešno ure-
ličevanje pred štirimi leti
formiranega programa
ednje šole. Vendar ravno
ednja tehnična šola v Celju
inje občudovanje v republi-
in zunaj nje, ker ji je uspe-
iz ustrezno organiziranost-
premagati slabosti izobra-
ivanega kolosa. O tem rav-
itelj Jože Grešak: »Projek-
intom je uspelo iz velike šo-
^ napraviti navidez majhno.
Moja želja je, da postanemo
tak kolektiv, ki bo čutil po-
vezanost in pripadnost tej
šoli. Zato je samoupravna or-
ganiziranost šole taka, da
omogoča povezanost med
usmeritvami, med različnimi
stopnjami in na ravni posa-
meznih strokovnih in peda-
goških predmetov. V to or-
ganizacijo so vključeni tudi
učenci preko treh osnovnih
organizacij zveze mladine in
vse bolj tudi starši.
Srednja tehnična šola je
ena vodilnih šol tudipo ka-
kovosti izvajanja učnega
programa. To pa ji uspeva
zaradi ustrezne prostorske in
tehnične opremljenosti, do-
brega strokovnega in peda-
goškega kadra in nenazadnje
zardi tesne povezave, ki jo
ima že od nekdaj šola z zdru-
ženim delom in okoljem v
katerem deluje. Ob tem pa si
na šoli prizadevajo, da v čim
večji meri razvijajo tudi in-
teresne dejavnosti. Teh je se-
daj 28. Zaradi velikega zani-
manja med učenci bodo pri-
hodnje leto časovno razširili
možnosti za izvenšolsko de-
javnost mladih.
Vse uspehe srednje tehnič-
ne šole spremljajo tudi teža-
ve, med katerimi je glavni
problem preobremenjenost
učiteljev.
VVE
Šola je letos dobila šest novih računalnikov, kar je dovolj
za tiste, ki so se odločili, da v okviru matematične usmeri-
tve vpišejo računalništvo, ni pa dovolj za vse tiste, ki bi se
računalništva učili izven rednega pouka. Zato bodo delo v
bodočem računalniškem centru začeli tako, da bo vsak
prinesel s sabo svoj računalnik.
Na Dobrni s skupnimi močmi
Letna programska konfe-
renca Socialistične zveze na
Dobrni je pokazala, da v
kraju še vedno leži pretežni
del bremen na manjši sku-
pini ljudi. Iz nalog, ki so jih
uspešno uresničili, izstopa-
jo tiste, pri katerih so kraja-
ni združili svoje moči in
sposobnosti. Takšno skup-
no delo mora v prihodnje
postati prevladujoče, so po-
udarili.
Opozarjali so tudi na druge
slabosti. V kraju je še veliko
zastarelih gledanj na življe-
nje v skupnosti, krajani še
vse prepogosto iščejo samo
svoje pravice, ne zavedajo pa
se tudi svojih dolžnosti. Rav-
no to je največja ovira pri re-
ševanju perečih življenjskih
vprašanj delavcev in kraja-
nov.
Delo sekcij pri krajevni
konferenci Socialistične zve-
ze še ni v polnosti zaživelo;'
boljše pa je delo družbenih
oganizacij in društev, čeprav
je med njimi še vse premalo
povezav. Letos so v kraju na
novo    ustanovili    športno
društvo Partizan, ki bi naj
pritegnilo čimveč mladih
ljudi. Prav neorganiziranost
in nedejavnost mladih je na-
mreč v kraju velik problem.
Krajevna konferenca So-
cialistične zveze je poskuša-
la oživiti tudi delo delegacij,
vendar je bil uspeh pičel. Se
vedno se večina delegacij ne
sestaja, kar se v veliki meri
odraža na celotnem delu in
življenju v kraju. Dela za kra-
jevno konfrenco torej očitno
tudi v prihodnjem letu ne bo
zmanjkalo.
TEDNIKOV INTERVJU
Dvojčka sva z
našo Jugoslavijo
Vedno dobre volje, nikoli
siten, z vsem zadovoljen in
skromen je Franček Zalo-
kar iz Rogaške Slatine. Ve-
liko ljudi ga v tem kraju
pozna, zlasti tisti, ki redno
zahajajo v tamkajšnji Kino.
Franček stoji pred vsako
predstavo pri vhodnih vra-
tih v dvorano in trga vstop-
nice.
Zakaj smo si za našega in-
tervjuvanca izbrali prav
njega? Preprosto zato, ker
je Fraček rojen 29. novem-
bra in to prav v letu 1943.
Na dan rojstva naše repu-
blike torej.
Vam to, da ste rojeni
na tako pomemben da-
tum kaj pomeni?
Franček: »Ce sta moja
starša tako namerno splani-
rala, sem lahko ponosen
kvečjemu na svoje starše,
sam pa pri tem nimam prav
nobenih zaslug.«
Pa začniva pri otroš-
tvu, o vaših mladih le-
tih...
Franček: »V Kostrivnici
sem bil rojen, pravzaprav v
celjski porodnišnici, kar po-
meni, da je bila moja mama
napredna. V glavnem se je v
tistih časih še rojevalo po do-
movih. Pet otrok nas je bilo,,
jaz sem bil tretji po vrsti. Si
mislite, kako je bilo na dan
mojega rojstva doma veselo.
Po dveh dekletih so končno
dobih sina. Oče je zidaril,
mati gospodinjila, denarja
pa je bilo v hiši vedno pre-
malo.-
Če izvzamemo tale in-
tervju, kdaj ste bili prvič
pomembni zaradi svoje-
ga rojstnega datuma?
Franček:   »O, so me že
iskali novinarji, pa sem bil
takrat mogoče preveč skro-
men in nisem želel odgovar-
jati. Sicer pa so se prvič spo-
mnili mojega pomembnega
datuma rojstva v osnovni šo-
li v Kostrivnici. Leta 1954 so
me povabili na krožno poto-
vanje po Jugoslaviji, pa sem
povabilo odklonil, sam ne
vem zakaj.«
Kaj pa vaša mladeni-
ška leta, nadaljevanje
šolanja, prva ljubezen?
, Franček: »Učenje mi ni
preveč dišalo, ni bilo prave
volje. Smo pa bili Kostrivni-
čani fejst fantje, tako da so se
nas oni iz Drevenika in Ne-
gonja bali. To so bile prave
vojne. Čeprav sem bil kra-
tek, so se me vseeno bali.
Doma pa so se odločili, da
bom šel v uk za ,šuštarja' da-
nes se temu poklicu reče
obuvalni tehnik. V Ljubljani
sem se učil in se do ušes za-
ljubil v Tončko. Jaz sem bil
veseljak, ona pa preresna in
ljubosumna, pa se je vse
kmalu razdrlo. Ženske še da-
nes nimam. Ne najdem pra-
ve, jih ni.«
Ste bili dolgo obuvalni
tehnik?
Franček: »Kot čevljar sem
delal pri mojstru v Rogaški
Slatini le pol leta. Kot vajen-
cu se mi je prav dobro godi-
lo. Z mano so lepo ravnali.
Prva pomočniška plača je bi-
la pet in pol jurjev. To je bilo
leta enainšestdeset. Bil sem
pa plačan po učinku. Hitreje
ko sem čevelj skupaj spravil,
boljšo plačo sem dobil. Ne
vem, zakaj še danes toliko
govorimo o nagrajevanju po
delu.«
Kakšni čevlji so bili
takrat v modi?
Franček: »Ja, to je bila pa
hecna in trpeča moda. Saj se
še spomnite špičakov. Bolj
ko je bil čevelj ošiljen, bolj
ko je bila peta tanka, bolj so
bile stranke zadovoljne. Mar-
sikatera ima še danes kurje
oči za spomin na takratno
zmešano modo.«
Pa potem?
Franček: »Potem so hie
poklical v vojsko. V Boko
Kotorsko sem ,ajnrikar. Pet
mesecev sem bil intendant v
čevljarski delavnici, potem
pa so me kot nesposobnega
odpustili. Kostrivničani pa
'SO se potem na moj račun
Lzabavali, češ da nisem noben
•dedec, ker nisem odslužil
vojske.. Za moji dve rani na
želodcu se ni nihče zmenil.«
Potem ste šli najbrž zo-
pet v službo...
Franček: »Čevljarski po-
klic sem pustil že pred voj-
sko, po vrnitvi pa sem bil
dolgo brez dela. Takrat je bi-
lo za službo težko. Končno
sem dobil delo pri Kinu v
Rogaški Slatini, najprej za-
časno, potem za stalno. Da-
nes sem biljeter z najdaljšim
stažem v Rogaški Slatini.«
Imate radi to delo?
Franček: »Zadovoljen
sem, da bolj ne morem biti.
Rad sem med ljudmi, dolg-
čas mi je, kadar imam do-
pust. S kinoobiskovalci ni-
mam nikoli težav, ker imam
vedno v mislh modrost, da
lepa beseda vedno lepo me-
sto najde. Rad imam tudi fil-
me, najraje takšne, ki govori-
jo o našem življenju, o pro-
blemih ljudi.«
Kino v Rogaški Slatini
je letos prevzelo Zdravi-
lišče. Se to pri vašem de-
lu kaj pozna?
Franček: »Pri samem delu
ne. Še vedno je treba dopol-
dne dvorano počistiti in po-
poldne oziroma zvečer stati
pri vratih. Se pa pozna pri
mojem osebnem dohodku.
Dvakrat višji je kot prej, ko
je bil naš kino samostojna
delovna organizacija. Tudi
delovno vzdušje je sedaj
mnogo boljše, dober kolek-
tiv smo.«
Kako boste praznovali
rojstni dan?
Franček: »Nikoli ne delam
iz tega posebnega cirkusa. S
prijatelji bom sedel in dal za
pijačo. Prost pa na Dan repu-
blike ne bom. Filme vrtimo
tudi na praznične dni, bom
pa dobil za to praznični do-
4atek. Ja, pa zastave bodo
•vesele, pa ne meni na čast,
ha-ha. Eh, pa mi je vseeno
všeč da sva z našo Jugoslavi-
jo dvojčka.«
Vse najboljše, Franček, pa
veliko zdravja!
MARJELA AGRE2
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
Prvi družbeni dogovor
Leta 1977 so delovni lju-
dje celjskega območja
skupno z občani Mozirja in
Titovega Velenja podpisa-
li prvi družbeni dogovor o
združevanju sredstev za
modernizacijo bolnšnice.
Po njem so do leta 1980
združili 229,548.300 dinar-
jev. Poleg teh sredstev se je
zbralo še 4,609.434 dinarjev
od pacientov iz drugih re-
gij, ki so prišli na zdravlje-
nje v celjsko bolnišnico.
Posamezni občani in delov-
ne organizacije so prispe-
vah za modernizacijo bol-
nišnice v obliki samopri-
spevka 619.957 dinarjev.
S tako zbranimi sredstvi
So uresničili prve tri etape
celotnega programa mo-
dernizacije bolnišnice:
Zgradili so centralno toplar-
no s sedmimi podpostaja-
fni in toplovodnim omrež-
jem, zgradili centralno bol-
niško pralnico in opravili
pripravljalna in rušilna de-
la za nov osrednji objekt
modernizirane bolnišnice.
Ker je ob gradnji novega
bilo potrebno posodabljati
tako prostore kot medicin-
sko opremo v že obstoječih
objektih, so vsako leto izlo-
čili deset odstotkov od
skupno zbranih sredstev za
.te namene.
Uspešno uresničevanje
prvega družbenega dogo-
vora je bilo trden temelj za
nadaljne združevanje sred-
stev po novem dogovoru.
Več o njem pritjodnjič.
Pridružil
se Je
Emo
Tudi delavci celjske de-
lovne organizacije Emo se
zavedajo potreb po sodob-
nejši bolnišnici. Ob svoji
90-letnici so zato namenili'''^
500.000 dinarjev za moder-
nizacijo bolnišnice in se ta-
ko pridružili delavcem ko-
njiškega Konusa, žalskega
Juteksa in sestavljene orga-
nizacije Merx, ki so se prav
tako odrekli delu sredstev,
namenjenih za praznovanje
svojih jubilejev v korist nas
vseh.
Za hitrejšo izgradnjo
Denarja, ki ga zberemo
po sedanjem družbenem
dogovoru za modernizaci-
jo bolnišnice je premalo,
da bi lahko z njim gradili
tako hitro, kot so načrto-
vali. Zato so v tem času ži-
va prizadevanja po dodat-
nem združevanju sredstev.
Ce so potrebe res tolikšne,
smo povprašali strokovne-
ga tajnika Sklada za mo-
dernizacijo bolnišnice
Alojza Kolko.
»Ce želimo prihodnje le-
to usposobiti prvih šriti-
najst specialističnih kirur-
ških ambulant v novem ob-
jektu, skoraj ni druge mož-
nosti. Vedeti moramo, da
zaradi omejene rasti sred-
stev za skupno porabo že
nekaj časa za modernizaci-
jo ne združujemo več dogo-
vorjenih 0,9 odstotka« iz
bruto osebnih dohodkov.
2e lani so bili odstotki po
občinah občOTfio nižji in ra-
zlični - od 0,52 v Sevnici do
0,76 v Celju. Letos bo od-
stotek še nižji. Ob sočasni
strmi rasti cen gradbenih
storitev je seveda jasno, da
lahko z zbranim denarjem
po družbenem dogovoru
naredimo vedno manj.
Prav zato pričakujemo ta-
ko od delovnih organizacij
kot od posameznikov - de-
lavcev in občanov razume-
vanje in pomoč.«
Namesto čestitk - za modernizacijo
Sklad za modernizacijo bolnišnice
ŽR 50700-640-100084
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER iJ
Premalo je prostovoljnega dela
Nekateri konjiški uiični oMori se še niso sestali
Da bi vključili v obliko-
vanje življenja in dela v
krajevni skupnosti Sloven-
ske Konjice čimveč kraja-
nov, so v okviru socialistič-
ne zveze oblikovali šest-
najst uličnih odborov. Ko
pa so v četrtek na program-
ski konferenci ocenjevali
svoje delo so povedali, da je
le malo uličnih odborov pri-
čakovanja uresničilo, pre-
cej pa je takšnih, ki se v
enem letu niso nikoli sesta-
li. Tam, kjer ulični odobri
niso zaživeli, tudi Sociali-
stične zveze ni bilo čutiti.
Potreb, ki bi jih v Sloven-
skih Konjicah morala poma-
gati razreševati Socialistična
zveza pa je bilo in ostaja veli-
ko. 2e samo manjše možno-
sti za izgradnjo kot so potre-
be, zahtevajo odgovoren do-
govor o prednostih. No, na
prostovoljno delo, s katerim
bi obogatili skromne dinarje,
skoraj ne upajo računati, pa
čeprav zlasti družbene orga-
nizacije in društva dokazuje-
jo, da tudi Konjičani radi in z
veliko volje poprimejo za de-
lo.
Za delegacije v kraju me-
nijo, da so premalo učinkovi-
te. Se najbolj so marljivi de-
legati   za   zbor   krajevnih
skupnosti v občinski skup-
ščini. Ti se redno sestajajo in
le enkrat jih na sejo skupšči-
ne ni bilo. Delegacijo za
skupščine samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti najbolj ovira
slaba, komaj polovična ude-
ležba na sejah delegacije.
Dva delegata, na primer,
sploh nikoli še nista prišla
niti se nista opravičila. Dele-
gacija za atanovanjsko skup-
nost, za pokojninsko invalid-
sko zavarovanje in za zaf)o-
slovanje pa težko razume, da
dosledno za dve delegatski
mesti dobiva le po eno pove-
rilnico. Pri nesklepčnosti
njihovih skupščin imajo
očitno prste zraven tudi stro-
kovne službe.
Po široki obravnavi pro-
blematike, ki jo v kraju ra-
zrešuje predvsem svet kra-
jevne skupnosti, so na kon-
ferenci podprli tudi predlog
po oživitvi zborov občanov,
saj je tudi tokrat razprava
pokazala, da bi bilo v kraju
marsikdaj manj slabe volje,
če bi poznali želje krajanov,
ti pa možnosti za njihovo
uresničenje. Podprli so tudi
evidentiranega kandidata za
sekretarja občinske konfe-
rence SZDL Bojana Fijavža.
MILENA B. POKLIC
Prostovoljci na Skomarju
v konjiški občini so dosegli že lepe uspehe pri usposabljanju mladink in mladini
prostovoljcev v teritorialni obrambi. Vključili so jih že leta 1968, ko so formirali prve eni
teritorialne obrambe. V naslednjih letih so vključevali po 50 do 120 mladincev in mladii
Do leta 1974 so jih usposabljali skupno z ostalimi enotami teritorialne obrambe, od tak
naprej pa popolnoma samostojno v taboru na različnih mestih.
Letos je bil tabor na Skomarju. Na njem je sodelovalo 49 mladincev in mladink, v šti
dneh pa so izvedeli veliko novega o orožju, o splošnih dolžnostih pripadnika teritoria
obrambe, pa tudi taktičnemu usposabljanju se niso izognili. V sodelovanju z mladins
organizacijo in krajevno skupnostjo Skomarje je bilo tudi kulturno življenje pestro
živahno, utrip življenja in dela pa so zajeli v svoje glasilo »Teritorialec«. Mladinke
mladinci so se tudi slovesno zavezali da bodo ostali pripadniki teritorialne obrambe
vestno izpolnjevali svoje naloge.
Na sliki: Mladinke in mladinci so del časa namenili tudi spoznavanju dela z razstreli\
Ml
V občini Laško za enotno ceno
centralnega gretja
Na zadnji seji predsedstva
socialistične zveze v Laškem
so podprli pobudo samou-
pravne stanovanjske skup-
nosti, da se prouči možnost
po kateri bi sistem ogrevanja
v občini opredelili kot ko-
munalno dejavnost posebne-
ga družbenega pomena, jo v
občini enotno uredili in stro-
kovno vodili. Stroški centra-
nega ogrevanja pa naj bi bili
enotni tako kot so stanarine
enotne za vso občino.
Akcijo za iskanje ustrez-
nejših možnosti za organiza-
cijo sistema ogrevanja nare-
kujejo vse večje težave, ki se
pojavlajo pri plačevanju cen-
tralnega ogrevanja in tudi
neenotne cene, ki se v občini
gibljejo od 40 do 100 dinarjev
na kubični meter ogrevanih
površin. Vse več je dolžni-
kov za centralno ogrevanje
in vse več zahtev, da se od-
klopijo od centralnega gret-
ja. Novo naselje, Kolenov
graben v Radečah, je to v za-
četku letošnje kurilne sezo-
ne tudi naredilo.
Sicer pa stanovanjska
skupnost nima evidence nad
gibanjem cen centralne kur-
jave, ker je ta povsod dru-
gačna in se različno oblikuje.
Posveta za
zdomce letos ne
bo
v občini Laško je okoli 300
delavcev, ki so na začasnem
delu v tujini. Lani ob novem
letu je zanje organizirala komi-
sija za mednarodne odnose in
vprašanja zdomcev pri sociali-
stični zvezi posvet o možnostih
zaposlovanja in drugih vpraša-
njih, ki so vezana na njihovo
vrnitev v domovino, vendar se
tega posveta, ni udeležil nihče.
Letos so se odločili, da take-
ga posveta ne bodo imeli, tem-
več da bodo vsakemu posredo-
vali te informacije na dom.
VM
Obisk livarjev
Delovno organizacijo Lju-
bečno so pretekli teden obi-
skali predstavniki jugoslovan-
skih livarn in železarn skupaj s
predstavniki V^atrostalne iz Ze-
nice. Ogledali so si proizvod-
njo samotnih izdelkov, ki jih
Ljubečna izdeluje za livarne in
železarne. Gostje so ob tem
izrazili zadovoljstvo nad kvali-
teto proizvodov, ki jih bodo v
prihodnjih letih potrebovali še
več. Zato bodo morali v Lju-
bečni v srednjeročnem obdob-
ju povečati proizvodnjo in del-
no prestrukturirati to sicer
uspešno delovno organizacijo.
Pravo
praznovanje
v krajevni skupnosti Lju-
bečna so v nedeljo popoldan
pripravili proslavo ob Dnevu
republike, na kateri se je zbra-
lo več kot tristo krajanov, ki so
do zadnjega kotička napolnili
obnovljeno dvorano v Zadruž-
nem domu. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali učenci po-
družnične šole, mladinci, žen-
ski in moški pevski zbor, tam-
buraši ter godbeniki domače-
ga kulturno umetniškega druš-
tva.
V SPOMIN
Lojze Diacct
Spet je odšel mož, rodo-
ljub, borec in proletarec, po
svojem življenju in ravna-
nju nespodbiten dokaz re-
snične ljudskosti našega
osvobodilnega boja in revo-
lucije.
Lojze Diacci ni nikoli ho-
tel biti velik politik, še ta-
krat, ko je opravljal sora-
zmerno visoke dolžnosti
kot predsednik sindikata
slovenskih rudarjev in na-
čelnik v ministerstvu za de-
lo, je to jemal le kot preho-
dno dolžnost. Od leta 1926,
ko je kot 23 letni rudar iz
Huda jame začel svojo akti-
vistično pot v rudarskem
sindikatu, je bil zapisan de-
lavskemu gibanju in pri
tem ostal delavec. Sposo-
ben, razgledan in spošto-
van kot je bil, izkušen v
mnogih funkcijah v sindi-
katu, oblastnih organih,
društvenih organizacijah
od občine, okraja do repu-
blike in zveze pač ne bi
imel težav ostati kje na ugo-
dnem položaju, a se je vrnil
med svoje knape, ker jim je
tako zelo pripadal.
Lojze Diacci je bil in
ostane kot junak iz ljudske
legende. Ne po moči kot
Klepec, kot Krpan, pač pa
po srčnosti, poštenosti in z
vsemi lastnostmi ljudskega
vodje v tako imenovani ba-
zi. Brez takih kot je bil Loj-
ze Diacci bi ne bilo široko
razvejane Osvobodilne
fronte, množičnega odpora
in osvobodilnega boja. Vsa
Lojzetova življenjska pot je
pretkana z nesebičnimi de-
janji in delom za dobrobit
delovnih ljudi in naroda,
vendar največji sta brez
dvoma dve. Eno pred voj-
no, ko se je z drugimi kr-
ščanskimi socialisti na zna-
menitem sestanku v La-
škem priključil tistim, ki so
se v usodnem času pohoda
nacizma znah dvigniti nad
strankarske interese in s
komunisti ter drugimi na-
prednimi sloji ustanoviti
skupDO fronto za obrambo
pred fašizmom. Se več. Bil
je med organizatorji tega
sestanka s tako plebiscit-
nim izidom. Nasledek tega
dejanja je bila njegova ude-
ležba pri organiziranju in
poteku zgodovinskega se-
stanka 22. maja 1941 pod
Pečevjem na Kojzici pri
Rimskih Toplicah, kjer je
bil ustanovljen pokrajinski
odbor OFza vso okupirano
Štajersko.
Ne več mladenič, marveč
družinski oče, je tvegal vse,
svoje življenje in življenje
svojcev. Okupator je bil
brezobzirno krvav do vsa-
kega, kaj šele do organiza-
torjev odpora. Lojze Diacci
je potem organiziral z dru-
gimi člani PO OF krajevne
organizacije OF po laški
občini po drugih krajih
Štajerske, dokler je mogel
na terenu, potem pa je od-
šel v partizane, kjer je bil
borec in predvsem vklju-
čen v organiziranje ljudske
oblasti.
In še eno, vsega občudo-
vanja vredno dejanje je. Ko
je mislil, da je gibanju, lju-
dem dal kar je mogel in
zmogel, je svojo veličino iz-
kazal s skromnostjo pošte-
njaka, češ, dovolj mlajših
in sposobnejših je dozore-
lo, in se je vrnil med svoje
rudarje in se kot rudar tudi
upokojil. In kot je bilo po-
vedano na pogrebni sveča-
nosti v Rimskih Toplicah,
je v delaskega borca zrastel
kot krščanski socialist,
ostal predstavnik tega dela
OF med vojno in po njej
kot veren človek ostal zvest
tudi svojim delavskim, raz-
rednim idealom.
Ne le njegov kraj, ne ie
občani laške občine, vsa
domovina je revnejša za
izbrušenega poštenjaka, za
ljudskega voditelja čvrste-
ga značaja. Dolžni smo mu
globoko hvaležnost in tra-
jen spomin.
Razcvet esperanta v Celju
Po II. svetovni vojni je esperanto osvajal Celjane
Vojna vihra je vrste celjskih esperantistov
močno razredčila. V NOB je padlo več kot 50
mladih esperantistov, med njimi dva naro-
dna heroja: Slavko Šlander in Ivan Skvarča-
Modras.
Miloš Bobek se je s hčerko Dragico vrnil iz
pregnanstva kmalu po osvoboditvi. Zbral je
prijatelje esperanta. Dogovorili so se, da
ustanovijo esperantski klub. Na ustanovnem
občnem zboru 22. maja 1946 so izvolili uprav-
ni odbor s predsednikom Milošem Bobekom.
Društvo je začelo organizirati esperantske te-
čaje, obnavljati knjižnico in naročati literaturo,
ki jo je v letih 1957-59 tiskala tudi Celjska
tiskarna.
Esperantisti so se zbirali pri Turški mački,
pozneje je dal rta razpolago za sestanke in seje
društva svojo krojaško delavnico Anton Ora-
žem, navdušen esperantist. Pri Oražmovih je
bila tudi knjižnica.
V zimskih sezonah so bili tečaji v bivšem
obrtnem domu. Sprva so bili tečaji dobro obi-
skani. Pozneje pa se je število tečajnikov skrči-
lo. Iz tistih pa, ki so vztrajali, je začel rasti nov
kader. Na občnem zboru leta 1952 je bil
prdsednika društva izvoljen Anton Oražem
tajnika pa Ivan Jazbec.
Ivan Jazbec je postal esperantist leta 1949
se je kmalu z vso vnemo lotil organizacijske
dela v društvu. 1953. je prišel v Celje Mat
Dobčnik in se takoj aktivno vključil v deloi
nje esperantskega društva. Vneta in navdul
na esperantista sta bila tudi Ferdo Zavšek
Zoran Vudler ter drugi. V tem času se ju
esperantsko gibanje v Celju vključil Fra
Kleč. j
Leta 1954 so praznovali 30-letnico espersl
skega gibanja v Celju. Pripravili so razsta
zbrali spomine predvojnih esperantistov ter
dali knjižico Celjski esperantisti. Začeli so
dajati drušveni bilten Kontakte (Stik). Za pi
številke je bil urednik Ferdo Zavšek, pozn
pa Matko Dobočnik. Iz preprostih prvih cik
stiranih primerkov je prešel bUten preko ča
pisrTe oblike v lepo revijo.
V teh letih se je društvu posrečilo dobiti:
Zavoda za zaposlovanje sobo na Slandrovi
trgu 7. Tu so si uredili knjižnico in arhiv. Vti
prostoru so bili tečaji, predavanja, srečal
sestanki in seje. Tu so se številni Celjani sezi
nili z esperantom in njegovim gibanjem. H
gim najvztrajnejšim je prav esperanto oc
pot na mnoga mednarodna srečanja.
Vsa povojna leta so priredili številna zani
va predavanja. Najbolj požrtvovalni dom
predavatelji so bili; Ivan Jazbec, Matko Dol
nik, Franc Kleč, Ivan Vranjek, v Šoštanju B
no Inkert, v Rogaški Slatini pa Martin ToV
nik. Izredno zanimanje so vzbudila predaval
tujih gostov. V Celju so se ustavili: japort
novinarka Jošika Kazino, svetovni popoti
Tibor Sekelj, Ktarina Burger iz Harlema, R<1
te Huysman iz Bruslja, Antonio in BorjC'
hausson iz Amsterdama, Marinko Gjivoje,'
ne Logar, Peter Zlatnar in drugi.
Leta 1955 je bil za prdsednika društva iZ
Ijen Franc Kleč, ki je bil nato dolgoletni pl
sednik društva in ima prav gotovo on naj
zaslug za obstoj in razvoj esperantskega gi
nja v Celju v zadnjih 25 letih.
V letih 1953/54 in v letih 1964/65 so se celi
esperantisti priključili veliki akciji za zbira
podpisov kot podporo peticiji, ki jo je sveto'
esperantska zveza UEA predala prvo Unei
drugo pa ZN z namenom, da obe organiza
priznata in podpreta esperantsko gibanje
koristno za svetovni mir in enakopravno sc
lovanje med narodi. Prvo peticijo je podpis
16 milijonov ljudi, med njimi je bilo 180 <■
skih, drugo pa je podprlo preko 73 milijoi
ljudi, med temi pa je bilo preko 2000 celjsl'
Leta 1958 je bil v Celju ustanovljen Okr
odbor esperantskih društev s predsednic
Francem Klečem na čelu in sekcija učite
esperantistov, katere predsednik je bil Df
Završnik.
V zadnjih letih je sicer društvo v kadrovll
in organizacijskih težavah, vendar je v teh|
teklih šestdesetih letih prehodilo bogato
vsaj nekaj prispevalo k uresničevanju mH
rodnega sožitja in enakopravnemu sodeW
nju med narodi.
SLAVA SALAlVl
Zamenlava gum
Ob vremenu kakršno je, so spet postale ak-
tualne zimske gume. Tisti, ki jih imajo, so pohi-
teli h vulkanizerjem, da so jim jih zamenjali,
veliko teže pa je tistim, ki teh gum nimajo, saj
jih je zelo težko dobiti. Ce pa jih že, so tudi zelo
drage. Zato bo marsikateri jekleni konjiček le-
tošnjo zimo neprimerno obut. Z enakimi teža-
vami se srečujejo avtobusna podjetja in avto-
prevozniki. Na sliki: Jože Medved, vulkanizer
iz Šempetra, ima v teh dneh dosti dela.
T.TAVCAR
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Eo Je gorelo, nI
ilslil na zdravje
ffiznanje Valteriu Frangežu za odnos do
liupnega
y prostorih zavarovalne
l^upnosti »Triglav«, ob-
^čne skupnosti v Celju, je
ijl v petek opoldne poseben
l^godek, vreden posnema-
ja. Na skromni slovesnosti
; skupnost podelila prizna-
le in nagrado Valterju
■rangežu, delavcu Merxove
epieljne organizacije Pe-
.jrna in slaščičarna v Ro-
fgški Slatini.
Ko se je avgusta letos v pe-
arni vnel požar, je povablje-
lec pokazal pravilen odnos
[o varovanja oziroma reše-
^■anja družbenega premože-
nja in s tem dokazal, da si-
jtem naše družbene samoza-
čite deluje tudi v praksi.
Na podelitvi priznanja in
lagrade smo Valterja Fran-
|eža vprašali, kaj se je tiste-
ja avgustovskega jutra v pe-
kami v Rogaški Slatini doga-
ak).
»Zaradi slabega notranje-
k izgorevanja je v peči pri
beki kruha pričelo tleti. Pri-
W sem na delo in rekel naše-
jnu obratovodji, da se mi zdi,
nekaj ni v redu. Pregledal
vse ventilatorje, šel po
[seh prostorih, vendar ni-
em ničesar odkril. Potem
em stopil k peči odprl njeno
iblogo, pri tem pa je ob stiku
; zrakom močneje zagorelo
n prišlo do manjše eksplozi-
t
Z gasilnim aparatom ni-
em dovolil gasiti, ker bi s
em lahko prišlo v peči do
(kvare, dolgotrajno delo pa
)i bilo po tem ukrepu tudi
iiščenje notranjosti peči. Na-
itali bi ogromni stroški in
ajmanj dvodnevni zastoj v
)roizvodnji. Po mojih navo-
lilih smo potem peč počasi
odpirali, gasili z vodo in pre-
učevali prostore. Štirje Iju-
Jje smo to delo opravili do
rečera, ko je ponovno stekla
)eka kruha.«
Valter Frangež se je v tre-
^lutku zmede znal zbrati.
L'krepal je pametno in s tem
preprečil veliko škodo, ki bi
nastala z običajnim gaše-
njem požara. O zdravju in
morebitnih poškodbah ni
razmišljal, pred očmi je imel
le dolžnost, ki mu jo je nare-
kovala vest in pravilen
odnos do skupnega. Valter je
pri tem nesebičnem dejanju
zbolel. Dobil je zasenčenje
pljuč in lažje opekline po ro-
kah. »V bolniško nisem šel,«
je povedal, »izkoristil sem
ure, ki sem jih imel v do-
brem in nekaj dni dopusta.
Pri svojem delu imam vedno
pred očmi skrb, da do zasto-
jev v proizvodnji ne pride,
saj bi bili ljudje potem brez
kruha.«
Valter Frangež, VK elek-
trikar v Pekarni in slaščičar-
ni Rogaška Slatina je bil pri-
jetno presenečen, ko je dobil
povabilo Zavarovalne skup-
nosti Triglav, območne
skupnosti Celje. Njen izvršil-
ni odbor je ob predlogu za
priznanje in nagrado po-
udaril velik pomen Valterje-
vega samozaščitnega obna-
šanja. Skoda je bila mnogo
nižja, kot bi lahko bila, če bi
v odločilnem trenutku ne
znal pravilno ukrepati, po-
membno pa je tudi dejstvo,
da je proizvodnja normalno
stekla.
MARJELA AGREZ
V Šentjurju telefoni že zvonijo
Sentjurčani so naposled le zadovoljni s poslovnim
odnosom ljubljanskega podjetja Pap in celjskega Ptt-
ja, ki sta začela tudi v Šentjurju spoštovati dogovorjene
roke pri izgradnji telefonskega omrežja. Tako je prejš-
nji teden v krajevnih skupnostih Sentjur-center in Bla-
govna že zazvonilo prvih 200 telefonov.
Dela v krajevni skupnosti Sentjur-center so s tem
tudi že zaključena, medtem ko v Blagovni še trajajo.
Kljub temu so se delavci že premestili na delovišče v
Novi vasi in začeli z izgradnjo nove faze telefonskega
omrežja, ki zajema še Botričnico. V. E.
Posebne delavnice
so liumana pobuda
v šolo s prilagojenim pro-
gramom se v Slovenskih
Konjicah vpiše vsako leto
10 do 11 učencev, ki se,
kljub končanem šolanju,
kasneje težko vključijo v
združeno delo. Delovne or-
ganizacije v konjiški občini
imajo sicer posluh za zapo-
slovanje invalidnih in težje
zaposljivih ljudi in jim
omogočijo lažje delo, ven-
dar to povsod in vselej ni
mogoče.
Zato v občini že dlje časa
razmišljajo o ustanovitvi po-
sebne delavnice, kjer bi za-
poslili invalidne ljudi. V po-
sebnih delovnih pogojih in z
ustreznimi programi bi bilo
tem delavcem omogočeno,
da bi opravljali delo, ki bi ga
zmogli. Pri Skupnosti za za-
poslovanje čaka na delo
osem invalidnih oseb, v na-
slednjih letih pa bo to število
seveda še večje.
Pobuda za ustanovitev po-
sebne delavnice je prišla tu-
di na izvršni svet občine,
kjer so jo podprli in jo ozna-
čili kot izredno humano. De-
lavnica naj bi obstojala v ok-
viru kakšne od organizacij
združenega dela, ki bi zato
imela najbol^jše pogoje. Pred
tem pa je potrebno temeljito
proučiti, so menili na izvrš-
nem svetu, prostorske in
programske možnosti za po-
sebne delavnice, pripraviti
analizo stanja zaposlovanja
invalidnih oseb in predlog
potrebnega obsega dela za
delavnice. Zato so imenovali
iniciativni odbor, ki bo po-
drobno proučil problemati-
ko zaposlovanja invalidViih
oseb, in sicer do 1. marca pri-
hodnje leto, ko naj bi o tem
podrobneje spet spregovorili
na izvršnem svetu.
MATEJA PODJED
Uspel tečaj šivanja na Polzeli
Delavska univerza Žalec pripravlja za letošnjo jesen in zimo vrsto tečajev in predavanj.
Na Polzeli je v teh dneh tečaj šivanja in krojenja, ki bo trajal 70 ur, zanj pa je treba odšteti
4600 dinarjev. »To je moj prvi tečaj letos, v mesecu decembru pa bo tak tečaj v Žalcu. V 70
urah se tečajnice naučijo osnov krojenja in šivanja, pridobljeno znanje pa lahko poglobijo z
nadaljevalnimi tečaji in pa z delom,« je dejala voditeljica tečaja na Polzeli, Vera Zazjal.
Tečaj na Polzeli obiskuje 21 žena in deklet, ki bi si rade tudi same kaj sešile.
T. TAVCAR
Braslovče: podaljšali
so samoprispevek
v nedeljo so se krajani
Braslovč na referendumu
odločali o podaljšanju kra-
jevnega samoprispevka. Na
12 referendumskih mestih
je bila udeležba 94 odstot-
na, za referendum pa je gla-
sovalo 68,67 odstotkov vo-
lilcev.     Podaljšani  samo-
prispevek bodo plačevali 5
let in zbrali nekaj več kot 20
milijonov din. Največ bodo
namenili za telefonsko
omrežje, ureditev parka pri
mrliški veži s parkiriščem,
otroško igrišče v Parižljah,
kanalizacijo v Braslovčah,
javno razsvetljavo po vaseh,
posodobitev cest v Sred-
njem Podvrhu in na Dobrov-
Ijah ter še nekatera druga
manjša komunalna dela. V
podaljšanem samoprispev-
ku bodo zaposleni iz delov-
nega razmerja plačevali od-
stotek in pol od osebnega
dohodka, prav tako obrtniki
od osebnega dohodka, isti
odstotek upokojenci, ki ima-
jo pokojnino višjo od 13.000
din mesečno in kmetje 5 od-
stotkov od katastrskega do-
hodka, kakor tudi od dohod-
ka lastnikov gozdov pri po-
seku lesa in lastnikov zem-
ljišč, ki imajo več kot 2050
din letne katastrske osnove.
Slivničani bodo
gradili
Slivničani so dobili grad-
beno dovoljenje, prijavili na-
ložbo in podpisali pogodbo z
izvajalcem komunalnih del.
Z gradnjo prve faze prizidka
k osnovni šoli, ki zajema ko-
munalno ureditev in gradnjo
zaklonišča, bodo pričeli ta-
koj po praznikih, trenutno
pa pripravljajo zemljišče.
Pripravo, čiščenje in podira-
nje dreves je prevzela osnov-
na šola.
Ob tem še popravek: Sliv-
ničani se za odstop zemljišča
niso mogli sporazumeti z
Marjanom Urlepom in ne s
Francem Urlepom, kot je bi-
lo napačno zapisano v zad-
njih dveh številkah Novega
tednika.
V. E.
■kulturni dom v 2alcu pod streho
C)elavci Inrada bodo v teh dneh kulturni dom v Žalcu pokrili. V njem bo večnamenska
^orana za gledališke, glasbene in kino predstave, prostori občinske matične knjižnice,
"■^štveni prostori Svobode Žalec, občinske kulturne skupnosti, zveze kulturno prosvetnih
Ij^ganizacij in avla za razstave. Dom bo nared do maja prihodnjega leta, denar zanj pa so
"rali s samoprispevkom.
T.TAVCAR
kovinotehna
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO
ZDRAVILO
spel na zalogi!
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU kakor vsako
pomlad, poletje, jesen in zimo. Letos mineva že 20 let.
Odkar predelujem zdravilno zelišče hermeliko (sedum-
maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito
zdravim bolnike, ki t>olu|ejo za naslednjimi boleznimi:
revmatizem (sklepni, živčni, mišični), ishias, šen, ote-
kline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga
notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, sveže in
stare opekline, posledice udarcev, slabo prebavo, ga-
stritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile
stare po več deset let in sveže, trombozo, arterioskle-
rozo, glavobol, ekceme, vrne tek (samo za odrasle), suhi
bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo želodčne
kisline na normalno, zdravi ozebline in vse vrste oteklin,
hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetje jajčni-
kov in maternice, otrdline na dojkah, razne podkožne
tumorje, in še veliko drugih bolezni.
Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem
anketiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete
koristiti niti sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam,
zdravite se s tem mojim preparatom! V Mariboru, Celju,
Murski Soboti, Ljubljani in po vsej Sloveniji in Jugoslaviji
me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s
hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli,
o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih
časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o
uspešnosti zdravljenja.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravil-
nim zeliščem, mi pišite TAKOJ in kratko opišite svojo
bolezen. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V MARI-
BOR, MURSKO SOBOTO IN CEUE PO 20. DECEMBRU
1984. O točnem Jcraju, datumu in uri, kje bom zdravilo
izdajal, vas bom pravočasno pismeno obvestil. Zdravila
po pošti ne pošiljam. Pri prevzemu zdravila dobite tudi
tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvat-
skem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo
ustno pogovorili. Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko
vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in
hitro pozdravili.
Pišite na naslov:
PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, PiVČEVIČ HERMINA
(in STIPE) Glinškova ploščad 8/1. nadstr. stan št. 10. -
61113 UUBUANA, BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri
meni v Ljubljani na gornjem naslovu. Če se peljete iz
smeri Celja, zavijte pri gostilni Ruski car, pri prvem
semaforju desno, in nato druga ulica desno do rdečega
bloka. Vhod je prvi za blokom, piše št. 8. Mestni avtobus
pelje iz mesta v smeri Jezica št. 6 in 8, ali št. 14 v smeri
Savlje. Moj telefon je: (061)348-170.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1^
Največja vrednost Je v iludeh samih
Jubilej KUD Anton Tanc so proslavili s krstno uprizoritvijo Kozjanske ohceti
Po treh letih trdega dela,
zaradi katerega pa ni trpela
dejavnost v nobeni izmed
petih sekcij in tudi ni ovira-
lo številnih nastopov, je
kulturno umetniško druš-
tvo Anton Tanc iz Marija-
gradca uprizorilo Kozjan-
sko ohcet. Na krstno uprizo-
ritev ob svojem petem jubi-
leju so prejšnji petek pova-
bili le bivše člane tega druš-
tva in goste. Premiera Koz-
janske ohceti pa bo v La-
škem v prvi polovici de-
cembra.
Kulturno društvo Anton
Tanc iz Marijagradca irha pet
sekcij: dramsko-recitacijsko,.
mešani pevski zbor, likovno
skupino, instrumentalno
skupino Sopota in plesno
skupino. Čeprav ima vsaka
svoj program dela, je Koz-
janska ohcet delo vse članov.
V teh letih je v register te-
ga društva vpisanih sto
osemdeset imen ljudi, ki so
delali leto, dve, nato pa so
odnehali, mnogi tudi iz ob-
jektivnih vzrokov. Dvainšti-
rideset članov pa dela v
društvu že od vsega začetka.
Njihova starost je od šest-
najst do šestinsedemdeset
let. To so mladi delavci in
delavke, kmetje, učenci,
skratka pisana skupina, ki jo
druži le eno, želja, da v življe-
nju napravijo kaj več kot le
tisto, kar je najbolj nujno za
preživetje.
Ohcet je, lahko bi rekli,
največje in najbolj zahtevno
delo, ki so ga doslej opravili.
Osnovni potek ohceti temelji
na sto petdeset let starih za-
pisih šmiklavškega župnika,
skladatelja in pesnika Dra-
gotina Repšla. Vse drugo,
pesmi, plese, domislice mu-
zikantov, replike ženic, so
zbrali pri starih godcih in lju-
deh, ki so bili na mnogih sva-
tovščinah. Ohcet je trajala po
šest dni in v uri in pol trajajo-
či prireditvi njen osnovni po-
tek in vtis nista okrnjena.
Gre pa seveda za ohcet, kot
so jo imeli na zahodnem delu
Kozjanskega, v Smiklavžu,
Sentlenartu rn v Marija-
gradcu.
Tudi oblačila so verni po-
snetek takratnih. Po navodi-
lih doktor Marije Makarovič,
jih je sešila članica društva
Tončka Dinse. Nekatere
suknjiče, plašče, klobuke,
ročno vezane čipke in rute
pa so iz svojih starih skrinj
potegnile krajanke in jih po-
darile društvu. Kljub temu je
ta prireditev povezana s pre-
cejšnjimi izdatki. Te so po-
krili z denarjem, ki so ga do-
bili od številnih nastopov in
-^(i»pokrovitelja temeljne or-
ganizacije Predilnica Laško
Dekorativne in seveda kra-
jevne skupnosti Marijagra-
dec, kjer ima društvo velik
ugled.
Takih skupin, ki bi pred-
stavljale svečanejše dogodke
iz naše narodne zakladnice,
je malo. Zato utegne društvo
iz Marijagradca seči v širši
slovenski prostor, kar mu je
nenazadnje uspelo tudi že z
nekaterimi uprizoritvami
starih kmečkih običajev v
preteklih letih.
Kozjanska ohcet nedvo-
mno predstavlja pomemben
kulturni dogodek, ki bo na-
šel svoje mesto v našem kul-
turnem prostoru, nikakor pa
ne smemo pozabiti, da ' je
glavna vrednost te prireditve
v ljudeh samih, ki so stotine
ur svojega prostega časa vlo-
žili v ta projekt, zato tudi ni
čudno, da je kar 45 sedanjih
in bivših članov dobilo ob ju-
bileju priznanja društva.
VIOLETA V. EINSPIELER
Prizor s Kozjanske ohceti.
Zbor iz Zadra
v Celju
v počastitev Dneva re-
publike bo dre vi v celj-
skem Narodnem domu
slavnostni koncert me-
šanega pevskega zbora
Petar Zoranič iz Zadra
ob sodelovanju mešane-
ga pevskega zbora Fran-
ceta Prešerna iz Celja.
Oba zbora negujeta že
nekaj let prijateljske
odnose, med njima pa je
tudi mnogo stičnih točk.
Mešani pevski zbor Petar
Zoranič je lani proslavljal
75-letnico svojega delova-
nja, celjski France Preše-
ren pa bo prihodnjo po-
mlad 90-letnico. Zadarski
zbor vodi dirigent Antun
Dolički, sicer stari znanec
celjskega Mladinskega fe-
stivala. Tudi zbor Petar
Zoranič je v Celju že go-
stoval, slavnostnim kon-
certom ob dnevu republi-
ke pa je najbolj živ izraz
prijateljstva, ki preko čla-
nov dveh pevskih zborov
povezuje tudi dve jugo-
slovanski mesti.
MBP
Na 3. abonmajskem koncertu radijski simfoniki
že letošnji II. abonmajski
koncert je bil čudna kombi-
nacija kitare in kontrabasa.
Podobno je bilo na III.
abonmajskem koncertu, v
torek, 20. novembra. Celj-
skemu občinstvu se je pred-
stavila skupina glasbeni-
kov, članov radijskega sim-
foničnega orkestra, ki so na-
stopili posamič in v skupi-
ni. Program je bil sestav-
ljen iz raznovrstnih del pre-
težno sodobnih skladate-
ljev od resne do zabavne
glasbe.
»Pastoralne variacije«
francoskega skladatelja
Rousseauja so prikupno de-
lo za harfo in godalni kvar-
tet. Harfa dominira, kvartet
ima v glavnem spremljeval-
no vlogo z variiranjem. Go-
dalni kvartet sestavljajo Bo-
žo Mihelčič in Majda Jamšek
- violina, Boris Krajnik -
viola in Mojca Greghorc -
violončelo.
Debussyjevo skladbo »Sy-
rinx« je interpretiral flavtist
Fedja Rupel, naslednje Tri
skladbe za klarinet-solo
Igorja Stravinskega pa Slav-
ko Goričar. Oba glasbenika
nista prekoračila stopnje do-
bre produkcije, ki je služila
bolj dopolnitvi oziroma po-
pestritvi programa. V Rave-
lovi imenitni kompoziciji
»Introdukcija in allegro«, ti-
pično impresionistični glas-
bi z izrazitim poudarkom na
harfi, so se združili vsi glas-
beniki, vključno flavta in
klarinet. Zal sta bila slednja
dva pihalna instrumenta
prerezka napram godalom in
harfi ter z grobo igro bistve-
no pokvarila impresionistič-
no barvno vzdušje.
V drugem delu programa
je dve skladbi interpretirala
znana harfistka Pavla Uršič.
To je dobra umetnica, ki si
zna z okusom izbrati prime-
ren program. Tako sta bila
Ottorino Respighi in Fran-
coz Jaques Ibert v svoji bar-
vitosti soliden prispevek k
večeru dvomljive kvalitete.
Naslednjih sedem skladb
je izvajal godalni kvartet. Ra-
zlične priredbe lahke zabav-
ne glasbe so aranžirali za ta
sestav slovenski glasbeniki
Golob, Hrovat in Krajnik, ki
je violist v kvartetu. Glasba
nima visokih kvalitet, pa tu-
di igranje je bilo boli rutin-
sko kot umetniško podano.
Izjema je bila zadnja točka
sporeda, »Rezijanska citira«
(citira pomeni violina) v pri-
redbi Stajnarja, zanimiva
skladba na folklorni temati-
ki iz Rezije. Glavno melodijo
začenja druga violina, ki se ji
pridruži čelo kot nekak
spremJjevalec z ležečim to-
nom, postopoma se pridruži-
ta viola in prva violina. Glas-
ba se razvija v čedalje hitrej-
ši plesni stavek s pritrkava-
njem nog in briljantno za-
ključuje z ostrim poudar-
kom.
Podobno snov sta že preje
uporabljala Srebotnjak za
moški zbor in Jani Golob za
komorni orkester. Strajnar
je vešče izkoristil tonske
možnosti godalnega kvarteta
ter ustvaril uporabno delo.
EGON KUNEJ
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ponedeljek, 3 dec. ob 12.: William Wycherley: PODE.
ZELANKA. 4. mladinski abonma.
Ob 19.: William Wycherley: PODEZELANKA. Abonm^
Žalec m izven.
Sreda, 5. dec. ob 19.30: William Wycherley: PODEZR;
LANKA. I. mladinski abonma.
Četrtek, 6, dec, ob 14: William Wycherley: PODEZg.
LANKA, II. mladinski abonma.
Petek, 7. dec. ob 18.: William Wycherley: PODEZE-
LANKA. Abonma Laško in izven.
Zdravilišče Dobrna v avh hotela Dobma je od
prta razstava domače obrti Hrvaškega Zagorja, ki so jo
pripravili v sodelovanju z etnografskim muzejem Matija
Gubec iz Velike Stubice.
V teh dneh so na Dobrni pripravili Večere zagorskih
običajev, ki se bodo pričeli danes zvečer ob 19.30 uri v
dvorani Zdraviliškega doma. Predstavili se bodo člani
Kulturno umetniškega društva Ilirci iz Krapine, Tambura-
ški orkester Brača Benci, Ansambel Viktorja Črnka s
pevko Tanjo Mršič.
V soboto, 1. decembra bo ob 16. uri v dvorani zdravili-
škega doma čajanka z modno revijo, zvečer pa v restavra-
ciji hotela zabavni večer s plesom.
Savinov Razstavni salon Žalec
v .Savinovem razstavnem salonu je odprta razstava I
kovnih del Florisa Oblaka. Razstvo si lahko ogledate vsii
dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure do 1. decembra.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava slikarskih del
Marijane Muljevič. Razstava bo odprta do 4. decembra.
Dom kulture Slovenske Konjice
Nocoj ob 19. uri bo v kulturnem domu proslava v poča-
stitev praznika republike. V programu bodo nastopili:
mladinski pevski zbor osnovne šole Edvarda Kardelja,
godba na pihala, amatersko gledališče Zelezar Celje -
Store in učenci glasbene šole iz Slovenskih Konjic.
V avli kulturnega doma bodo pred tem odprl) razstavo
likovnika - amaterja iz Slovenskih Konjic, Franca Skrbi-
neka i DO Kongrad.
iVIuzeJ revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije bodo
v torek 4. decembra odprli razstavo likovnih del Daniela
Bedrača. Razstavo bodo pripravili pod pokroviteljstvom
Društva likovnih amaterjev Celje.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je odprta razstava kiparja Alojza
Pongrašiča, delavca celjskega Aera. Razstava bo odprta do
12. decembra. .^....^.„ .
Teater mladih Iz Griž v SLG       j
Gledališka skupina iz Griž, ki se je pomenovala TeaV
mladih in ki jo vodi Bojan Salamon se je spomladi lotit
musicala Eve Janikovo.szky z naslovom Le po kom se)
vrgel ta otrok. Glasbo za musical je napisal Ladislav Tul**
koreografijo je prevzela Ana Vovk - Pezdirjeva, sceno j
prevod ter režijo je opravil Bojan Salamon. Od premiere,!
je bila sredi poletja, so mladi s svojo predstavo dose^
izjemne uspehe, saj so jo uprizorili že 24 krat in z i
gostovali domala po vsej Sloveniji. Ogledalo si jo je že ok"^
7500 gledalcev, ljubljanska televizija pa se je odločila, da
tudi posname. I
V songih in skozi igro nam mladi igralci s karikiranji
staršev in odraslih nasploh izpovedo svoje težave in
bleme ter hotenja. Na humoren način kažejo na napa*
odraslih, hkrati pa se kritično zavedajo tudi svojih napali
Z musicalom Le po kom se je vrgel ta otrok bodo Griž^
10. decembra ob 15. uri nastopili v SLG Celje za učeH
osnovne šole Prve celjske čete, ob 18. uri pa še za delaV
Aera in za izven. Nato pa bodo sredi decembra odigrali
štiri predstave v Pionirskem domu v Celju za učence s«
mih in osmih razredov celjskih osnovnih šol. 1^
Revija modernih plesov
v občini Laško je kar se-
dem plesnih skupin, ki zdru-
žujejo mlade ljubitelje plesa.
Te so se minuli petek pred-
stavile na reviji v Domu Du-
šana Poženela v Laškem, ta
petek pa bodo revijo ponovi-
li v domu Svobode v Rade-
čah.
Plesni večer je bil pester,
saj so se skupine predstavile
z različnimi zvrstmi plesa, od
ritmično gibalnega s posne-
manjem gibajočih elemen-
tov iz narave, disca in ro-
ck'n'rolla, do poskusov kla-
sičnega baleta. Res je, da vr-
hunskih rezultatov ni bilo,
ker so vse skupine več ali
manj na začetku tovrstne de-
javnosti. Pokazale pa so, da
se mladi za to obliko dejav-
nosti zelo zanimajo tako na
osnovnih šolah kot v vrtcih
in v okviru dejavnosti v kra-
jevnih kulturnih društvih.
Tako so se na plesni reviji v
Laškem predstavile skupine
z osnovnih šol iz Rimskih
Toplic, Laškega in Radeč,
glasbene šole Radeče, iz la-
škega vrtca in nekoliko sta-
rejša skupina kulturnega
društva Male Breze.       YM
Plesna skupina z osnovne šole Anton Aškerc iz Rimskih
Toplic in njihov ples z obroči.
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Dežurstvo
trgovin
v petek, 30. novembra
bosta od 7. do 11. ure od-
prti pekarna Stručka in
lVlerxova stojnica na trž-
nici, ostale trgovine pa
bodo ta dan zaprte. Po sa-
moupravnem sporazumu
trgovine dežurajo samo v
primeru, če sta več kot
dva zaporedna dneva de-
la prosta.
V soboto, 1.decembra
bodo odprte vse trgovine
po normalnem poslov-
nem času.
Lovci bodo povezani s šolami
Pogledi na lov in lovstvo
so še v marsikaterem okolju
popolnoma napačni, pred-
vsem zaradi napačnega oce-
njevanja moralnega lika
lovca. Da bi pomagali ohra-
njati živo naravo in da bi
lovstvo pravilno ovrednoti-
li so se pri Zvezi lovskih
družin Celje odločili, da bo-
do odslej tesneje sodelovali
pri vzgoji osnovnošolskih
otrok.
Vsem lovskim družinam
ter vsem šolam na območju
sedmih občin so poslali po-
sebne dopise, s katerimi po-
zivajo k medsebojnemu so-
delovanju.
Lovskim družinam predla-
gajo, da obvezno sodelujejo
pri naravoslovnih dnevih,
ter da na željo šolnikov orga-
nizirajo predavaja o lovu in
lovstvu. Pri lovski zvezi so se
tudi domenili, da bodo lov-
ske družine darovale šol-
skim knjižnicam po več kot
10 različnih knjig o divjadi in
lovstvu, ter koledarje foto-
kino kluba Diana, enkrat let-
no pa naj bi lovske družine
organizirale in tudi financi-
rale ali pa sofinancirale izlet
enega razreda v lovski muzej
»Bistra« pri Vrhniki. V zim-
skem času bodo lovci šolam
darovali semena za krmlje-
nje ptic.
Neustrezna uporaba herbi-
cidov v kmetijstvu, indu-
strijsko zastrupljanje ozrač-
ja, onesnaževanje voda mo-
torizacija in neustrezna ur-
banistična politika, uničuje-
jo naše naravno okolje in
zmanjšujejo divjadi življenj-
ski prostor. Zaradi tega je
prva naloga lovcev ohranja-
nje žive narave in gojitev
divjadi, predvsem pri prvem
pa moramo sodelovati vsi.
Zato je pobuda Zveze lov-
skih družin o sodelovanju
lovskih družin z osnovnimi
šolami dobrodošla, kajti
prav zaradi zanemarjene
vzgoje imamo danes do nara-
ve preveč mačehovski
odnos. R. PANTELIC
Alpinistični icotičelc
Oktobra je Bojan Srot s so-
plezalcem plezal v stenah Pa-
klenice. Preplezal je smeri:
Kunta Kinte, Velebitaška (VI),
Forma Viva (V, A^ - VI, A^)
Klin (VI).
19. 10. so fantje izkoristili po-
slednje sončne in tople dni v
letu ter nad Okrešljem ponovi-
li vrsto zahtevnih smeri. Med
drugim sta Iztok Ivakič in Igor
Izlakar v Mrzli gori ponovila
Jesensko smer z oceno -V, III,
IV-I-, Primožič Andrej pa je
istega dne sam prosto ponovil
Direktno smer v Štajerski Rin-
ki - ocena V+.
Dneve v času od 1. do 5. no-
vembra so nekateri člani alpi-
jiističnega odseka Celje izkori-
stili za plezanje v kopnih ste-
nah Paklenice, ki zaradi mile-
ga podnebja še nudi ugodne
pogoje za stik s kopno skalo in
taborjenje.
1. 11. je naveza Banič-Primo-
žič prosto ponovila Slovensko
originalno smer v Debelem
Kuku, ki je ocenjena z -VIII
(ocena proste ponovitve) in
verjetno pomeni šele tretji to-
vrstni vzpon.
Naveza Izlakar-Ivakič je iste-
ga dne izplezala Velebitaško
smer v Anica Kuku, ki je oce-
njena s VI, Jože Zupan pa je
sam plezal v Čuku ter ponovil
Kaminsko (III), Kukošno (III),
Rampa kamin (III) in Kanjon-
sko au+).
Naslednjega dne je naveza
Primožič-Banič ponovila smer
Klin, z oceno VI. Naveza Zu-
pan-Ganter (AO Idrija) in Izla-
kar-Ivakič pa sta preplezali
smer Union (VI, A,, A,), ki po-
teka v »Kuku od zagona«'.
3. 11. sta Banič in Ivakič po-
novila še Brit za mali čekič (VI,
A,, A^) V Anica Kuku.
Plezalna šola, katere priče-
tek je bil 4. 10. 1984, poteka po
programu; tečajniki so obdela-
li že pretežni del teoretičnega
dela šole, tako da bodo v zim-
ski sezoni lahko že preizkusili
pridobljeno znanje v lažjih
zimskih turah.
27. oktobra se je zaprla koča
na Okrešlju; za planince in al-
piniste, ki v tem času še "obi-
skujejo te gorske predele, je
odprta zimska soba v koči
GRS.
CM
Harmonikar bom, pa piifa!
Najbrž si je prav to mislil štiri letni Marjanček Rozman iz
Prožinske vasi, ko je samozavestno stopil pred objektiv
Edija Masneca. Pred tem pa je veselo raztegnil meh in
dokazal, da že zna zaigrati nekaj poskočnih, domačih viž in
tudi Naša draga Lidija mu je že zlezla v uho. Kdo pa ga je
naučil igrati, fantiča, se vpraša človek, ko vidi, da so njegovi
prstki komaj kos razdaljam med tipkami in da tudi harmo-j
nika kar dobro obremeni Marjančkova ramena? »Kar sam se
je naučil«, pravi njegova mamica z neprikritim ponosom na
glasbeno talentiranega sina. »Letos je požel aplavz kot naj-
mlajši harmonikar na Zlati harmoniki na Frankolovem. Ve-
selje ima z igranjem. Kadar sem slabe volje in Marjanček to
seveda hitro opazi, me brž potolaži: mamica, ti bom pa eno
zaigral! Slaba volja me v trenutku mine.«
MP, Foto: EM
V SPOMIN
Juičica
Drotenilc .
v Domu upokojencev
v Šmarju je pred krat-
kim umrla naša Julčka,
priljubljena oskrbovan-
ka tega doma. Dopolnila
je devetinsedemdeset
let, vseskozi je. bila de-
lovna, zato je bila tudi
izredno spoštovana med
oskrbovanci in osebjem
v domu upokojencev.
Dneve je izpolnila z
ročnim delom, brala je
knjige, veliko pisala so-
rodnikom, ki živijo do-
ma in v tujini. Ti so jo
tudi večkrat obiskovali,
njim so se pridružili tudi
prijatelji iz vasi, kjer je
nazadnje živela.
Julka Drofenik je bila
doma iz Nezbiš pri Pri-
stavi. Živela je pri neča-
ku Antonu Gaberšku v
Koretnem pri Zibiki. Še-
le zadnji dve leti je preži-
vela v doma upokojen-
cev v Šmarju.
Čeprav si ni ustvarila
družine, je svoje dobro
srce razdajala vsem, ki
so jo imeli radi. Navaje-
na je bila trdo delati na
kmetijah, njene pridne
roke so pomagale vsako-
mur, ki je to želel.
Vedno je bila vesela,
znala je prisluhniti so-
človeku, njen dom, pre-
dno je šla živet med upo-
kojence, je bil odprt za
Vsakogar.
Ko je nad sabo že za-
čutila pezo svojih let, si
je zažela petja. S petjem
so se tudi poslovili od
nje njeni prijatelji. Zape-
li so ji pesem, ki jo je
imela najraje »Ko te ni«
in ji tako izpolnili njeno
poslednjo željo.
MARIJA RATEJ
Bazeni na celjskem območju
Tudi pozimi Je dovolj možnosti za kopanje
Na širšem celjskem ob-
močju imamo le 6 pokritih
zimskih bazenov, a so še ti
največkrat neizkoriščeni in
slabo obiskani. Škoda zara-
di stroškov in izgub, ki za-
radi tega nastajajo in tudi
zato, ker je ta oblika korist-
ne rekreacije tudi cenejša
od smučanja, pa tudi opre-
ma ni tako draga. Informa-
cije, zbrane v tem sestavku
so namenjene vsem, ki so
pozabili, da imamo tudi v
Celju in drugih krajih po-
krite bazene.
Celjski bazen v Golovcu je
odprt vsak dan od 10. do
18.30 ure. V velikem 25 metr-
skem bazenu je temperatura
vode 27, v manjšem 28, ter v
čofotalniku za najmanjše 29
stopinj,  temperatura zraka
pa je 30 stopinj, kar pomeni,
da je letos v Golovcu topleje
kot lani. cena za odrasle je
60, za otroke 50 dinarjev, za
garderobno omarico pa je
potrebno odšteti še 10 dinar-
jev. Najbliže Celju sta Laško
in Dobrna. V zdravilišču La-
ško je 24 metrski bazen
odprt vsak dan od 9.30 do 19.
ure, voda je ogreta na 32,
zrak pa na 33 stopinj, cena pa
je 100 din za odrasle in 70 za
otroke. Na Dobrni je bazen v
zdravilišču odprt od 10. do
19. ure. Temperatura vode v
bazenu, velikem 18 krat 12
metrov je 33 stopinj, tempe-
ratura zraka pa približno 31
stopinj Celzija. Odrasli se
lahko kopajo za 90, otroci do
10. leta pa za 60 dinarjev.
Prebivalcem Šaleške pa
tudi Gornje Savinjske doline
je najbližje Hotel Vesna v
Topolšici, kjer imajo 25 me-
trski bazen, s temperaturo
vode 31 ter temperaturo zra-
ka 30 stopinj. Bazen je odprt
od 9. do 20. ure, cena pa je
100 din za odrasle in 50 din
za otroke.
Na šmarskem koncu lahko
izbiramo med bazenom v ho-
telu Donat v Rogaški Slatini,
ki je odprt od 10. do 20. ure
in bazenom v hotelu Atom-
ske toplice, kjer imajo odpr-
to od 6. do 18. ure. Cena ko-
panja v Rogaški, kjer imajo
bazen 18 krat 14 metrov, je
120 dinarjev, temperatura
zraka je 30, vode pa 33 sto-
pinj. Najtopleje je v Podče-
trtku, kjer je voda ogreta na
37 stopinj, tam pa je najvišja
tudi cena 150 dinarjev.
R. P.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 19t
Smučanje ne bo poceni, toda še vedno
cene vozovnic ne bodo Icriie strošicov
¥se bolj oblegana manjša smučišča. Pregled zmogljivosti In cen na Celjskem
Približno tisoč din za
odrasle in nekaj manj za
otroke, toliko naj bi stal
dan smučanja, če vzamemo
povprečje vsega tistega kar
so za novo zimsko sezono
pripravili v večjih smučar-
skih centrih in agencijah. V
ta znesek je vključen orga-
niziran prevoz, smučarska
vozovnica ter enolončnica.
Približno za takšno ceno se
ponekod dobi tudi najslabši
polni penzion, pa tudi plači-
lo šole v naravi s kompletno
oskrbo. Še najcenejše pa bo
smučanje na manjših smu-
čiščih, kar je razumljivo,
saj največkrat lahko smu-
čamo le po eni progi. So pa
tudi izjeme.
V večjih smučarskih sredi-
ščih so že skoraj pripravljeni
na sezono. Na Golteh na
smučiščih, razen tega da so
jih še temeljiteje očistili kot
lani, ne bo bistvenih novosti.
Zadovoljni smo lahko, da se-
zona na Golteh bo, da so tam
že opravili popravilo nihal-
ke, da imajo dva usposoblje-
na teptalca. Ker so cene
dnevnih in poldnevnih vo-
zovnic v posebni tabeli, naj
opozorimo le na ceno letne
karte, ki velja v predprodaji
5 tisoč din za odrasle, ter 4
tisoč din za otroke, v redni
prodaji po 15. decembru pa
bodo veljale 8 in 6 tisoč di-
narjev. Posebna ugodnost,
ki jo ponujajo na Golteh, je
obročno odplačevanje letnih
vozovnic. Novost so tudi go-
stinci tozda Na-Na iz Celja.
Marsikateri smučar pa bo
najbolj vesel skupne letne
vozovnice za Golte in Kope,
ki velja 7 tisoč din za odrasle
ter 5 tisoč din za otroke, ku-
pite pa jo lahko samo v času
predprodaje. Se bolje bi bilo,
če bi takšna skupna vozovni-
ca velja za vsa slovenska
smučišča, a tega še lep čas ne
bo mogoče uresničiti. Vsaj
do takrat ne, ko bodo vsi
centri imeli elektronsko evi-
dentiranje števila smučarjev
na smučiščih. To novost, ki
je vredna približno 10 miljo-
nov dinarjev, bodo letos vpe-
ljali na Rogli. To smučarsko
središče bo imelo letos že 15
smučarskih vlečnic, kajti
zgradili so nov smučarski
kompleks Jurgovo, z dvose-
dežnico Jurgovo ter vlečni-
cama Jurgovo II in Jurgovo
III. Proga ob dvosedežnici
ima 29 odstotni nagib ob vi-
šinski razliki 359 metrov dol-
ga pa je 1350 metrov, druga,
dolga 800 metrov ima višin-
sko razliko 100 metrov (zgor-
nja postaja na 1514 m), tetja,
z dvema 750 metrov dolgima
progama pa ima 235 metrov
višinske razlike (zgornja po-
staja na 1423 metrov). Dve
izmed teh prog imata črni
znak, kar pomeni da sta zelo
zahtevni.
Na Rogli so letos poleg
igrišč, ki so uporabna poleti,
zgradili tudi medicinski cen-
ter, ki ga bodo gostje upo-
rabljali seveda tudi pozimi.
Novost je tudi baza cestnega
podjetja, ki so jo zgradili na
vrhu Rogle in kje imajo po-
trebne avtomobile in stroje
za pluženje ceste. Z avtom
na Roglo letos torej ne bo
težko priti.
Tudi na Kopah niso gradili
novih smučišč ali postavljali
novih vlečnic, a obljubljajo
da bo tisto, kar bodo ponudi-
li, kvalitetnejše kot lani. Na
Kopah so predprodajo smu-
čarskih kart že zaključili, se-
zonska karta pa odslej velja 5
tisoč din za odrasle in 4 tisoč
din za otroke. V vseh treh
smučaskih centrih bodo
imeli organizirane tudi smu-
čarske šole, smučarske ser-
vise in druge usluge, skrat-
ka, obljubljajo kvalitetnejšo
ponudbo, ki pa bo menda
boljša tudi zaradi tega, ker
pred vlečnicami ne bo to^ko
vrst.
Vrsta malih smučišč
- tudi za tekače
letos bolje
Letos, z izjemo Braslovč,
kjer menda tamkajšnje šol-
sko športno društvo postav-
lja manjšo vlečnico, ne bo
novih manjših vlečnic, ven-
dar je teh že lani bilo precej.
Vlečnice na Gozdniku, v
Preboldu, na Svetini ter
Celjski koči smo vpisali kar
k velikim centrom, ker smo
zanje uspeli dobiti tudi cene,
ob tem pa so to že kar dobro
organizirana smučišča, ki
ponujajo tudi celoletne karte
po ceni približno 3 tisoč din
za odrasle tr 2 tisoč din za
otroke. Na teh smučiščih so
organizirani tudi tečaji ter
šole v naravi. Na Svetini
imajo tudi nočno smuko.
Kot kaže, se Celjanom obe-
ta boljša smuka na Celjski
koči, kajti člani Zveze tele-
sno kulturnih organizacij
Celje so na dveh prostovolj-
nih akcijah očistili smučišča,
tako da bo možna smuka že
pri petnajstih centimetrih
snega. Pri Izletniku so se ob-
vezali, da bodo dobro uspo-
sobili tudi obe vlečnici ter
teptalec, za katerega naj bi
končno zgradili tudi garažo.
Letos bo ponovno odprto
tudi smučišče na Gričku, ki
je primerno predvsem za
otroke in začetnike. Pa tudi
cena, največ 100 din za odra-
sle in 50 za otroke, ni previ-
soka. Vsekakor bodo vsa
mala smučišča, s katerimi
upravljajo športna in šolska
društva ter tlesnokulturne
organizacije dobrodošla
prav vsem smučarjem.
ZTKO iz Celja bo poskrbela
tudi za smučarske tekače,
kajti letos so kupili nove sani
za trasiranje tekaških prog. S
temi sanmi bodo redno vzdr-
ževali tekaško progo od No-
ve vasi do Smartinskega je-
zera, pomagali pa bodo tudi
večjim skupinam tekačev, ki
jih bodo prosili za pomoč pri
pripravi prog.
Agencije - od
najbližjih smučišč
do tujine
v vseh agencijah z izjemo
Centra za mladinski turizem
so že predstavili programe za
zimo 84/85. V glavnem so
pripravili 7 dnevne paket?
cenami od 6600 do 29.0001
narjev, odvisno pač od kgj
gorije hotela pa od časa,
katerem kdo želi preživ
zimske počitnice. Dražji
seveda programi za tujino;
jih tudi letos ne manjka,
vseh agencijah imajo lič
opremljene prospekte, ka
rib lahko izberete počitn:
v največjih smučarskih c«
trih Slovenije, Bosne in H
cegovine, Srbije in Makec
nije, v tujini pa lahko izbi
te med čehoslovaškimi i
strijskimi, italijanskimi
francoskimi smučišči.
Vsekakor najpomembr
še za smučarje tršega C(
skega območja pa je, da s
vseh agencijah pripra'
enotne ski-pakete, kar je i
vost. Enotne programe bc
prodajali v vseh agencij
organizator in realizator p
vozov in vsega ostalega pj
Izletnik. Tako bo smučar
paket (prevoz, enolončni
dnevna vozovnica) za od
slega, ki bo želel smučati
Golteh veljal 1050 dinarj
za otroke do 14 leta ter n
dino v organiziranih sku
nah pa po 820 dinarjev,
Kopah 900 din za odrasle
670 din za otroke, na Rc
pa pravtako 1050 din za oc
sle ter 820 din za otro
Možne so tudi drugačne i;
re, na primer samo prevo2
cene pa boste našli v v:
agencijah.
R. PANTEI
1 V času od 1. februarja 1985 bodo smučišča zaradi daljšega dne obratovala od 8.30-17. ure.
2 Razen ob nedeljah, ko ni nočne smuke
3 Enotna cena za odrasle in otroke. Otroci do 7. let s spremstvom imajo brezplačno.
4 Cena za 10 voženj
A - B; A - z gondolo, B - brez gondole
Vsi člani SZS imajo na vseh smučiščih 10 odstotkov popusta
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Triglav
Pregovor pravi, da nisi
pravi Slovenec, če vsaj en-
krat ne obiščeš našega oča-
ka, simbol svobode - Tri-
glav.
Tako je tudi na željo kra-
janov krajevne skupnosti
Pod gradom planinska sek-
cija športnega društva Par-
tizan Pod gradom letos or-
ganizirala pohod na naš na-
višji vrh. Pohoda se je ude-
ležilo 18 planincev, ki so se
kar tri dni potepali po Julij-
cih. Na vrhu Triglava so
opravili tudi obvezen pla-
ninski krst. Po pohodu, ki
sta ga vodila Ernest Stoklas
in Miro Ribezi, so bili vsi
zelo zadovoljni in si želijo
še takšnih in podobnih izle-
tov. E. S.
Izšel turistični
koledarček
Tudi enajsti turistični k
darček, turistična informa
na publikacija, ki jo izc
Celjska turistična zveza, pri
ša nekaj dopolnil, poleg stal
ga koledarskega dela pa n
tudi zgoščene, pregledne in
ristične informacije za celj
turistično območje.
Dopolnjeni so podatki o
mnikih NOB vključeni so i
si muzejske zbirke v Podsr
Božo Jordan je dopolnil
ninske postojanke tudi z oj
kami transverzal in opisal
XIV, divizije, našteti pa so t
hoteli ter nekatere boljše re
vracije in gostišča. Dodali s<
pregled narodnih jedi z naš
območja in zanimiva pra'
kako si napovemo vreme, i
so tudi vsi predlagani izle^
kulinarični recepti, ter sif
celjskega turističnega
močja. I
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
OBČINSKA KONFERENCA
SZDL MOZIRJE
OBČINSKA KONFERENCA ZK
MOZIRJE
OBČINSKI SVET ZSS MOZIRJE
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
MOZIRJE
OBČINSKA KONFERENCA
ZSMS MOZIRJE
Vsem delovnim ljudem in
občanom iskrene čestitke
ob dnevu Republike
Ob prazniku dnevu republike
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
SKUPŠČINA OBČINBTITOVO VELENJE \
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TITOVO
VELENJE
OBČINSKA KONFERENCA ZK TITOVO VELENJE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL TITOVO VELENJE
OBČINSKI SVET ZSS TITOVO VELENJE
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV TITOVO VELENJE
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS TITOVO VELENJE
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Uporaba ure v prehrani prežvelcovalcev
Glede na dejstvo, da je na kmetijah
vedno na razpolago krmna aU koruzna
5i)aža za prehrano živine, priporočamo,
iii se v obrok prežvekovalcu vključi po-
raba uree. V razvitem svetu ocenjujejo
jkonomičnost uporabe uree v prehrani
pn-žvekovalcev iz vidika cene soje na
trgu in iz vidika krmne osnove, ki jo
I rejec ima.
Pri oceni ekonomičnosti uporabe
jree v prehrani prežvekovalcev pa mo-
•aiTiO upoštevati tudi sledeče:
Urea ni beljakovina, ki se pa v prebra-
li prežvekovalcev lahko uporablja kot
Jelen   beljakovinski  nadomestek.   Le
fribližno 1/3 dnevnih potreb živali v
eljakovinah je možno nadomestiti z
reo.
^ Urea vsebuje 46% dušika v amidni
ijbliki, ki je vrednostno enaka 6 kg soji-
nega šrota. Pri tem je nujno upoštevati,
ila urea ne vsebuje nobene energije, ki
0 običajno druga krmila imajo.
'■ »redpogoji za uspešno uporabo uree
1 1. Ureo dodajamo le v obroku, ki ima
nergetsko bogato sestavino (koruzne
1 ilaže ali šrota) in malo beljakovin.
2. Ureo lahko dodajamo le že formira-
' lim prežvekovalcem (od cca 200 kg na-
irej).
i. Ureo uporabljamo vedno le kot doda-
Pri porabi krmil (domačih) pazimo na
), da se dodajajo na začetku 0,5 kg in s
oličino rastemo tako, da šele po enem
fdnu žival dobi celotno količino, to je
'5 kg z dodatkom odgovarjajoče količi-
s uree.
Ce bo na trgu letos Benural - S ali
ijenural dodatek proizvod INE iz Kuti-
tek domačim krmilom ali koruzni silaži.
4. Ureo mešamo v krmila tik pred
krmljenjem (higroskopičnost).
Največje dnevne količine v obrokih
a) Na 100 kg žive teže živali 30 g uree
do maksimalno 150-200 g na žival na
dan pri teži preko 600 kg.
b) Količino uree, ki smo jo količinsko
določili za posamezno žival, pokladamo
najmanj v 2 obrokih.
Privajanje živali na ureo kot dodatek v
koruznem obroku
Običajno navajamo živali na dodatek
uree v krmilih ali po koruzni silaži na ta
način, da damo 1. dan 10 g uree na žival
in to nato zvišujemo dnevno za 10 g.
C) Rejci, ki uporabljajo krmila iz me-
šalnic, ki vsebujejo že ureo kot beljako-
vinski nedomestek, ne dodajamo uree.
d) Pri uporabi uree v obroku nastopa
povečanje potreb za minerali, zaradi te-
ga je nujno uporabljati najmanj.20 g mi-
neralnega dodatka na 100 kg žive teže
živali (Ca:P = razmerje 1-1,5:1).
če bi zaradi kakršnegakoli vzroka ži-
val zaužila prehitro ali preveč uree, kar
bi povzročilo zdravstvene motnje - hitro
dihanje, napihovanje ali tresenje mišic,
lahko največkrat pomaga zalivanje živa-
li z nekaj litri 3-5% jedilnim kisom. Nuj-
no klicati veterinarja.
ne, ki se uporablja v prehrani prežveko-
valcev, se ta dodaja živalim le po navo-
dilih, ki morajo biti priložena.
PAZITI!
V nobenem primeru ne uporabljaj
uree ali kakršnegakoli Benural dodat-
ka prej, dokler se ne posvetuješ s stro-
kovno službo.  MIRKO PRISTOVSEK
Uspešni gornjegrajslii gozdarji
Gozdarjem Gornje Sa-
vinjske doline letos ni bilo
lahko, a med njimi ni dvo-
ma. Ce bi v občini podelje-
vali kakšno nagrado ob
Dnevu republike, bi si jo za-
služili gozdarji iz Gornjega
grada, tamkajšnje temeljne
organizacije Gozdnega go-
spodarstva iz Nazarij. Ne
zato, ker so bili ob devetme-
sečju edina temeljna orga-
nizacija, ki je izpolnila pla-
nirane naloge, predvsem za-
to, ker so takšne rezultate
dosegli z nadpovprečnimi
napori.
Začetek leta je bil za goz-
darje izredno težak. Veliko
snega, zastarela opremlje-
nost, stroji v okvari, pomanj-
kanje delavcev, so bile naj-
večje ovire za boljše delo.
Kljub temu so sklenili, da v
prvem tromesečju ne bodo
poslovali z izgubo, čeprav je
za gozdarske organizacije
skoraj pravilo, da v prvi tret-
jini leta ne posekajo planira-
ne količine lesa. Za ceno te-
ga so do konca marca delali
vse sobote, udarniško, de-
lovna vnema pa ni popustila
niti takrat, ko je bilo v gozdu
več kot meter snega. Z lopa-
tami so kidali sneg okoli dre-
ves, a so kljub znižanim nor-
mam dosegali takšne rezul-
tate kot poleti. Mimo pravil-
nika so poskrbeli za dodatna
zaščitna sredstva za delavce
in tudi za primerno nagraje-
vanje. Pri predpisih so zami-
žali na eno oko, kajti ni pra-
vilo delati, če je več kot pol
metra snega. Tudi šoferji so
opravili garaško delo, saj so
vozili z verigami na vseh še-
stih kolesih, v razmerah, ki
so skrajno nevarne.
S takšnim delom niso
uspeli doseči le nadpovpreč-
nih rezultatov, morala in de-
lovna vnema sta ob dobrem
nagrajevanju tako narasli, da
v temeljni organizaciji ni bi-
lo več bolniških, prav tako
so uspel' zaposliti odločujoč
del mladih delavcev, ki jih
medse niso uspeli privabiti
vrsto let. S petnajstimi novo
zaposlenimi se je starostna
struktura znižala za 7 let,
uspeli pa so dobiti tudi pet
traktoristov-strojnikov, ki so
jih poslali na šolanje v Po-
stojno. Kupili so tudi 30 no-
vih motornih žag, adaptirali
dva traktorja, kupili tri kom-
bije za prevoz delavcev ter
osebna vozila za revirne goz-
darje.
Tudi po devetih mesecih
so doseženi rezultati nad pri-
čakovanji, najboljši v delov-
ni organizaciji, vprašanje je
le, za koliko bodo presegli
letni načrt. Kakršen koli bo
ta rezultat, bo to velik pri-
spevek kolektiva pri odprav-
ljanju motenj, ki se pri oskr-
bi z lesom pojavljajo pri za-
sebnikih.
R. PANTELIC
Poučno in icoristno
Akiiv mladih zadružnikov v Konjicah
Pri Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice deluje
aktiv mladih zadružnikov,
vodi ga Vilma Topolšek,
vanj pa je vključenih okoli
70 mladih kmetovalcev.
Res da jih aktivno dela ne-
koliko manj, zato pa tisti
izredno prizadevno. Nava-
dno se sestane j o enkrat me-
sečno, včasih tudi češče.
Prav v teh dneh imajo mladi
polne roke dela, saj si urejajo
prostor v stari graščini v Slo-
venskih Konjicah, kjer bodo
imeli boljše možnosti tudi za
družabna srečanja, ki so jih
doslej pogrešali.
Sicer pa so si delo v aktivu
razdelili na tri področja. Naj-
večjo pozornost namenjajo
kajpak strokovnemu delu,
pri čemer jim z nasveti radi
priskočijo na pomoč stro-
kovnjaki Kmetijske zadruge.
Skupaj opravljaj razne sort-
ne poiskuse, mladi se udele-
žujejo tudi raznih tekmo-
vanj, tečajev in strokovnih
ekskurzij. Drugo področje,
ki ga uresničujejo iz svojega
programa, je družbeno-poli-
tična aktivnost. Vsako leto
se udeležijo politične šole, ki
jo organizira OK ZSMS Slo-
venske Konjice, sodelujejo
na proslavah ob raznih praz-
nikih in se udeležujejo pre-
davanj, namenjenih idejno
{političnemu usposabljanju.
Zanimivo pa je, da so mla-
di kmetje izredno ogreti za
kulturno delo, saj ga ni
kmečkega praznika ali iger,
kjer se ne bi pojavili mladi iz
konjiškega aktiva. Lani so z
uspehom uprizarjali igrico
Zaljubljeni Mihec, zdaj pri-
pravljajo novo, z naslovom
Ne kliči vraga. S kulturno
dejavnostjo zaslužijo kakšen
dinar in zapolnijo prosti čas.
MATEJA PODJED
nzcvet organiziranega pašništva
'šništvo na osrednjem
' Pohorja ima sto letno
jicijo in velik gospodar-
'>omen za sleherno kme-
s tega področja. Živino
tje pasejo na prostem,
zkoristijo naravne da-
i paše in s tem prištedi-
tma pridelano krmo.
lavnem spuščajo kmet-
i pašo predvsem mlado
o, plemenske telice,
ašene krave, vole ter
nico. Razvoj pašništva
ihteva tudi posodobitev
h področij in ureditev
"h objektov, kot so na-
išča, steze, ograde in
. Kljub tradiciji je orga-
jno pašništvo na Pohor-
živelo šele po letu 1979,
ko je to v svojem programu
predvidela tudi Kmetijska
zemljiška skupnost Sloven-
ske Konjice. Leto kasneje je
bila ustanovljena pašna
skupnost Rogla.
Kljub vsemu pa se še ve-
dno pojavlja črna paša.
Kmetje, ki jim ni za organizi-
ranost, pasejo živino nekon-
trolirano, na račun drugih.
Da bi bilo pašništvo na Rogli
v prihodnje bolj organizira-
no, so izdelali študijo uredi-
tve paše, na osnovi katere
naj bi vse občine s tega po-
dročja uskladile svoje inte-
rese. Pri pašni skupnosti so
si za prihodnje leto zadali na-
logo, da bodo ogradili večji
kompleks pašnika, uredili
rampo za razkladanje in na-
kladanje živine in očistili za-
nemarjene predele pašni-
kov, pri čemer razmišljajo,
da bi na pomoč poklicali
mladinsko delovno brigado.
Zgraditi bo potrebno tudi
pstirsko kočo in urediti na-
pajališča. Na tako urejenih
pašnikih bi se že prihodnje
leto lahko paslo do 500 glav
govedi. Lastniki živine kaže-
jo za pašništvo velik interes,
nosove pa vihajo lovci, goz-
darji in turistični delavci, za-
to bo med uporbniki Pohor-
ja treba najti skupni jezik in
morebitne težave reševati
vzajemno. Naloge pašne
skupnosti za prihodnje leto
so tako tudi naravnane.
MATEJA PODJED
ika žehta za obiralci
ralci jabolk iz Zagorja, ki so na plantažah Kmetijske zadruge Slovenske Konjice obirali
a, so odšli. Terezija, Justika, Regina in Lojzka (na pomoč jim je priskočil tudi skladiščnik
, pa so se lotili vsakoletne velike žehte. Letos je bilo potrebno oprati več kot 100 kosov
jnine, kar tudi za tako pridnje roke ni mačji kašelj, saj se delavke lotijo pranja kar ročno,
lo novembrsko vreme jim je bilo na srečo naklonjeno. Podkurile so stari kotel in na dvorišču
adišču na Dobrovi so postavili staro kad, čez sedem let pač v.se prav pride, in z dobro voljo je
elo kaj hitro opravljeno. Prihodnje leto jih bo, kajpak, čakala nova, velika žehta.
MATEJA PODJED
Ob prazniku
republike
29. novembru
iskreno
čestitamo
vsem delovnim
ljudem in
občanom
12. STRAN - NOVI TEDNIK

IZ 2IVUENJA IN DELA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH
V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE
Vse večji pomen izotiraževanja delavcev
v eni izmed občin regijskega skla-
da za izobraževanje delavcev na po-
dročju samostojnega osebnega dela
se je sestala sindikalna skupina - de-
lavci, zaposleni pri obrtniku, ki je
prisiljen zmanjšati proizvodnjo. Za
delavce seveda to pomeni odpoved
delovnega razmerja. Sprašujejo se,
koliko je vredno njihovo kolektivno
delo in kaj lahko pričakujejo, če jim
niti obrtnik niti skupnost za zaposlo-
vanje ne bosta uspela zagotoviti pri-
mernih del pri drugem delodajalcu
oziroma v združenem delu.
manjša socialna varnost
Pri proučevanju posameznih delov
kolektivne pogodbe so delavci ocenili,
da imajo v primerjavi z delavci v zdru-
ženem delu dokaj manj socialne var-
nosti. Temeljna razlika izhaja že iz po-
ložaja združenega dela ali obrtnika pri
poslovanju z izgubo. Izgubo v združe-
nem delu skušajo vsi skupaj rešiti in
pomagati prizadeti organizaciji, med-
tem ko nima samostojni obrtnik na
razpolago nikakršnih intervencijskih
sredstev, s katerimi bi lahko kratko-
ročno reševal položaj.
Delavci ogrožene sindikalne skupi-
ne so zato ugotavljali, da je kolektivna
pogodba nedodelana in pomanjkljiva
in jo bo potrebno čimprej spremeniti.
Priznavali so, da sicer lahko vplivajo
na stalno izpopolnjevanje svojih oziro-
ma obrtnikovih samoupravnih aktov
(kolektivna pogodba je v bistvu sklop
samoupravnih aktov), vendar menijo,
da niso sposobni z ustrezno pravno
strokovno besedo pojasniti, kaj v nji-
hovem aktu ni dodelano. S svojimi
ugotovitvami in spoznanji so izrazili
dvom v svoj branžni sindikat ter ga
zaprosili in zadolžili, da jim pomaga.
Je rešitev v izobraževanju?
Sindikat delavcev pri obrtnikih in
obrtna združenja so s sprejeto kolek-
tivno pogodbo morali ustanoviti skla-
de za izobraževanje delavcev pri obrt-
nikih in to za vse smeri pridobivanja
dopolnilnega znanja: strokovno, druž-
benopolitično in splošno kulturno.
2e v prejšnji številki Novega tedni-
ka je pod naslovom »Pripravništvo in
izobraževanje« poudarjeno, da je odlo-
čitev za izobraževanje odvisna od obrt-
nika. To je sicer res, vendar ne smemo
pozabiti člena kolektivne pogodbe, ki
pravi, da obrtnik ne sme preprečevati
odločitve delavca po dodatnem zna-
nju, podpirati pa mora vsakršno pobu-
do delavca, ki se želi izpopolnjevati z
željo, da bo boljše in lažje prispeval k
proizvodnji in s tem prispeval k raz-
voju obratovalnice, sebi zagotavljal s
tem večjo socialno varnost (osebni do-
hodek), obrtniku pa večji ostanek do-
hodka. Ostanek dohodka pa omogoča
tudi razširitev proizvodnje in izboljša-
nje delovnih pogojev.
Sklad za izobraževanje delavcev na
celjskem območju je naredil že prene-
kateri korak, ki naj bi bil vzpodbuda
delavcem, da bi se izobraževali za jutri.
V šestih občinah sklada se letno zbere
10 milijonov dinarjev. Tretjina je na-
menjena posebnim skupnostim za do-
deljevanje štipendij iz združenih sred-
stev, ostalih šest milijonov dinarjev pa
je namenjenih neposrednemu izobra-
ževanju. Tu so vključeni izobraževanje
ob delu do poklicne šole oziroma do
pete stopnje usmerjenega izobraževa-
nja, različni tečaji, kot so varilski, teča-
ji frizerjev, jezikovni in drugi ter na
drugi strani pridobivanje znanja iz var-
stva pri delu ter izobraževanje preko
strokovnih ekskurzij, ogledov sejmov
in podobno. Tudi obveščanje delavcev
sodi v ta sklop - seveda, če obrtniki
sproti izročajo delavcem vsa pismena
obvestila, tudi tista, objavljena v No-
vem tedniku, Delavcu in Našem času.
Kolikšno vlogo ima pri izobraževa-
nju kakovostno obveščanje ponazarja
resnica, da imajo delavci, ki sebi na-
menjena obvestila in članke redno
prebirajo, precej manj težav kot tisti,
ki jih ne (razen kadar jih imajo prav
zaradi večje razgledanosti).
Naloge sindikata
pri obrtnikih
Z bližajočim koncem napornega leta, se približujej
tudi pomembne naloge članov osnovnih organizac
sindikata delavcev zaposlenih na področju samosto
nega osebnega dela.
Na letnih delovnih konferencah oziroma občni
zborih bomo ocenili uspehe dela med letom in v svo
osnovni organizaciji oblikovali program za leto 198
Cas za to je do 20. decembra. Poleg članov sindikata s
na'konference vabljeni tudi nečlani, saj gotovo n
bodo več dolgo izven organizacije.
Poslovne rezultate bomo obravnavali skupno
obrtniki. Ocenili jih bomo in če bodo ocene ugodne
tudi ugotavljali, koliko denarja je ostalo za poračui
osebnih dohodkov. »Bilanco« boste tudi podpisal
skupno, saj le takšno sme sprejeti upravni organ ob
čine.
Za prihodnje leto se je treba čimprej - v začetki
januarja ali pa kar ob obravnavi »bilanc« z delodajalc
dogovoriti o načrtih letnih dopustov in proizvodnje tei
koliko ostanka čistega dohodka bo skupno z amortiza-
cijo namenjeno za vzdrževanje delovnih sredstev ozi
roma za nakup novih strojev.
Na novoletno praznovanje otrok morate opozorit
delodajalca, saj je potrebno iz sredstev sklada skupni
porabe še v novembru ali najkasneje v začetku decern
bra odvesti določeno vsoto po zaposlenem delavcu zj
novoletno praznovanje otrok (v Žalcu na primer 15
dinarjev).
Ekskurzija potrdila
željo po znanju
Zadnja strokovna ekskurzija tristotih delavcev
je uspešno zaključila jesenski strokovni; družbe-
nopolitični in splošno kulturni program. Ladje-
delnica Uljanik je z ogledom porajajoče ladje in
spoznavanjem življenja in dela ladjarskih delav-
cev pomenila velik vir novih strokovnih spoz-
nanj.
Brioni so obudili spomin na začetek neuvršče-
nosti in na delo tovariša Tita in Edvarda Karde-
lja in njunih sodelavcev. Puljska arena pa je
popeljala razmišljanja v daljno preteklost.
Veliko je bilo lepega. Vsaka beseda, ki je bila
izmenjana med delavci ali sprejeta na razgovoru
o delu sklada za izobraževanje in sindikata de-
lavcev pri obrtnikih, pa je zanetila iskro upanja,
da delavci vendarle gojijo željo po novem znanju
in širjenju svojega obzorja.
Predsediuva prt;da,vdstva sklada za izobraževanje obrtnikov, Ema Selekar v svoji delavnici.
Sedež regijskega sklada za izobraževanje obrtnikov je v domu obrtnikov v Žalcu.
Veliko nalog nas čaka, strnemo pa jih lahko pod geslom: »Vsi
bomo člani osnovne sindikalne organizacije, vsi gremo na občni
zbor, več bomo brali, več se bomo izobraževali in delali.«
S to mislijo osnovna organizacija sindikata delavcev pri obrtnikih
in sklad za izobraževanje delavcev občin Celje, Mozirje, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje in Žalec skupno čestitajo vsem
delavcem pri obrtnikih in samostojnim obrtnikom, občinskim in
medobčinskemu svetu Zveze sindikatov območja Celje, obrtnim
združenjem in medobčinski gospodarski zbornici k
prazniku republike
29. novembru
28. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Naš Sozd ima več Tozdov,
več direktorjev, več tajnic, v
tem primeru kar šefic. Di-
rektor in šefica sta eno, zato
lahko tajnica dela kar hoče.
Za delavca so nadure ukinje-
ne. »Sefica« si pa piše nadu-
re, tudi če jih ne dela. Vsak
mesec si jih napiše 14 več
kot jih opravi, pred leti si jih
je pisala celo 50 več. Ce bi šlo
za stabilizacijo, so njene na-
dure nepotrebne, ker kadra
ne manjka, toda direktor pač
brez nje ne more.
Avgusta je bila na dopu-
stu, pa si je vseeno pisala na-
dure, čeprav v rednem de-
lovnem času nima nikoli 184
ur, ker ne dela nobeno sobo-
to. Kje je delavska kontrola?
Kje je samoupravljanje, če
upravljata samo direktor in
»šefica«? Ko to povprašaš
vodilne v sozdu, so začudeni,
obljubijo, da bodo primer ra-
ziskali in pri tem ostane. Naš
samoupravni sporazum na-
mreč dovoljuje, da si nekate-
ri lahko pišejo nadure, tudi
če niso opravljene, ker po si-
stemizaciji manjka kadra.
Tako ta »šefica« zasluži tudi
preko pet starih milijonov,
drugi delavci pa komaj za
življenje.
F. B., Celje
Pokol dreves
Ne mislimo polemizirati
zadeve okoli pisma tovariši-
ce Marije Mohorič, ki je v NT
25. 10. pisala o »pokolu dre-
ves«, vendar moramo poja-
sniti, da je vse v zvezi s pose-
ki dreves utemeljeno s stro-
kovne plati. V dokaz pojasni-
lo Hmezada, DO Vrtnarstvo
Celje.
»Na podlagi naročila pri-
stojne službe OKS Celje smo
odstranili ostarele in dotraja-
ne sadike drevoreda ob Slan-
drovem trgu in pred kinom
Dom. Ker smo predpostav-
ljali, da je zadeva dogovorje-
na, mismo zahtevali odločbe
pristojnega organa. Prav ta-
ko ni bilo z naše strani nobe-
nih pomislekov zoper posek
spornih dreves, ker so bila v
izrdno slabem stanju, tako
da teče razprava o odstrani-
tvi že nekaj let.
Pred kinom Dom smo po-
sekal devet topolov (populus
nigra italica), ki so bili posa-
jeni takoj po vojni in so s
suhimi vejami ogrožali pa-
sante ob vsakem neurju. To-
pole bomo v naslednjih
dneh, takoj ko bodo priprav-
ljena sadilna mesta, nadome-
stili z lipami.
V drevoredu vzdolž Slan-
drovega trga s 14 sadilnimi
mesti je bilo ob rušenju dre-
voreda 6 sadik gloga (cratae-
gus oxyacantha Paurs Scar-
let), od katerih so bile samo
še štiri dobre. Ta drevored je
že obnovljen s 14 sadikami
okroglastega javorja. (Acer-
plantanoides lobosa), ki ga
uvrščamo med najprimer-
nejše vrste za manjše mestne
drevorede.«
RASTI SNUDERL,
Občinski komite
za urejanje prostora
in varstvo okolja Celje
Zgodovinski
ariiiv
v zvezi z objavljenim pri-
spevkom dr. Ervina Mejaka
v 43. štev: NT vas prosimo,
da objavite naš odgovor na
trditve in informacije avtorja
prispevka.
v svoji kratkovidnosti ne-
kateri niti ne slutijo, da so
arhivi in arhivsko gradivo ži-
vi in bogati in resnični prav
tako in prav toliko, kakor ta-
ko imenovano »živo« in »re-
snično« življenje samo. Sa-
mo neuki in nerazumni mo-
rejo meniti, da je preteklost
mrtva in z neprehodnim zi-
dom za vedno ločena od se-
danjosti. V resnici je vse, kar
je človek nekdaj mislil in ču-
til neločljivo vtkano v to, kar
mi danes mislimo, čutimo in
delamo. Ko mečemo luč
znanstvene resnice na do-
godke preteklosti, služimo
sedanjosti, zato arhivski do-
kumenti niso mrtvi. So dra-
gocene priče, brez katerih bi
nam ostal nepopolno razum-
ljiv marsikateri pojav v seda-
njosti, brez katerega bi ne
mogli ničesar slutiti o pri-
hodnosti.
V prispevku o katerem je
govora, je tovariš Mejak prd-
lagal, da se za zgodovinski
arhiv uporabi Spodnji grad,
ki je bil leta 1750 večkrat pre-
zidan, končno razširjen in
spremenjen v vojašnico. Na-
dalje izraža mnenje, da je
gradnja nove staube v času
stabilizacije neprimerna. Za-
to smo dolžni bralcem in jav-
nosti problem podrobneje
predstaviti.
Zgodovinski arhiv Celje je
bil ustanovljen pred 27 leti s
sklepom okrajnega ljudske-
ga odbora in je služil pred-
vsem potrebam Celja in ožje
okolice. Vselil se je v neu-
strezne vlažne prostore Prot-
hasyjevega dvorca, kar je bi-
la začasna rešitev, ki je po-
stala trajna. Kasneje je po-
stal Zgodovinski arhiv Celje
strokovna arhivska služba 14
občin (osem občin celjskega
območja, tri zasavske in tri
posavske). Na tem področju
živi 361 tisoč prebivalcev, tu
je 14 občinskih središč z raz-
vitim gospodarstvom, druž-
benimi dejavnostmi in celot-
no infrastukturo. Zakon o
naravni in kulturni dediščini
iz leta 1981 je arhivsko dejav-
nost opredelil kot dejavnost
posebnega družbenega po-
mena, poklicnim arhivom pa
naložil obsežno in zahtevno
strokovno delo, ki ga naš ar-
hiv zaradi kadrovske in pro-
storske stiske žal ne more
opravljati v celoti. Prostori,
ki so bili zadostni za potrebe
Celja, ne morejo prevzeti pri-
bližno 15.000 t/m arhivskega
gradiva od 1153 imetnikov.
Gradivo, ki je pretežno na-
stalo v zadnjh 40 letih, bi ar-
hiv že moral prevzeti, moralo
bi biti strokovno urejeno in
dostopno javnosti. Delovni
zaostanek znaša od 25 do 30
let. Problem skušamo rešiti
že vseh 27 let obstoja. V
prejšnjem srednjeročnem
odbobju je celjska Kulturna
skpnost naročila načrte za
preureditev Joštovega mlina
za potrebe arhiva. Rešitev ni
bila izvedljiva. Na občini so
predlagali, pogojno, če bi bi-
la rešitev smotrna in izvedlji-
va vselitev v Spodnji grad.
Kulturna skupnost Sloveni-
je je za to rešitev v letih 1977
do 1980 rezervirala celo tret-
jino potrebnih sredstev.
Preučitev gradu je bila
izvedljiva šele po nekaj letih,
ko je JLA izpraznila vojašni-
co. RCC je pripravil posebno
poročilo, po katerem se je iz-
kazalo, da je objekt potresno
prizadet in da ga po strokov-
no tehnoloških zahtevah ar-
hiva brez stroškov, ki bi bili
večji od stroškov novograd-
nje in brez popolnega posega
v spomeniško zaščiten ob-
jekt I. reda ni mogoče preu-
rediti. Arhiv pa bi potrebo-
val dve tretjini objekta v treh
nadstropjih brez rezerve za
dcdjši čas.
S problemom je bilo sez-
nanjenih vseh 14 občin usta-
noviteljic sprejeta je bila od-
ločitev o novogradnji. 1981 je
bil oblikovan projektni svet.
Sklenjen je bil samoupravni
sporazum o združevanju
sredstev za plačilo projektne
dokumentacije. RCC je izde-
lal idejne načrte, pričet je bil
postopek za pridobitev loka-
cije. Idejni projekt je potrdi-
la koordinacija arhivov SRS,
nato še projektni svet. Uve-
ljavljena je bila tudi zahteva,
da se zaradi težke situacije
objekt zgradi v dveh etapah,
prvi do leta 1990, srugi po
letu 2000. Skladišča bodo
zgrajena brez običajne 30 od-
stotne prostorske rezerve.
Pred izdelavo projektne
dokumentacije smo proučili
stare in nove arhivske objek-
te doma in v tujini. Glavna
projektna dokumentacija bo
pripravljena novembra 1984.
Lokacija je potrjena. Objekt
bo zgrajen tako, da bo zago-
tovljeno naravno prezrače-
vanje, kar pomeni, da prihra-
nimo drage prezračevalne
naprave, ki terjajo visoke po-
gonske stroške.
Velik del arhivskega gradi-
va je bil poplavljen v kata-
strofalni povodnji leta 1954.
Imetniki z gradivom niso
pravilno postopali. Letos
stane restavriranje enega
fascikla 40.000 novih dinar-
jev, enega urbarja 300 din.
Tolerančnega časa ni več. Al-
ternativi, ki sta pred združe-
nim delom 14 občin sta: pro-
blem rešiti v naslednjem
srednjeročnem 'obdobju ali
pa zavestno pristati na uni-
čenje dela gradiva, ki je v
vlažnem arhivu in pri imet-
nikih v naslednjih 15 letih.
Pri tem ni prvenstveno fi-
nančno, marveč vprašanje
osveščenosti.
FRAT^fC SEDMAK,
Ravnatelj
Zgodovinskega arhiva Celje
Se o artiivu
Pred kratkim sem v Pi-
smih omenil Stari grad v
nekdanji vojašnici na Trgu
svobode kot primerno loka-
cijo za namestitev arhiva. Iz-
kazalo se je, da ta stavba v
nobenem primeru ni primer-
na za Zgodovinski arhiv, ker
bi prenovitev prostorov zah-
tevala več stroškov kot zgra-
ditev novega poslopja in to
brez obzira na to, da gre za
zgodovinsko zavarovan ob-
jekt, katerega spremembi
prostorov in zunanjega izgle-
da se protivi Zavod za spo-
meniško varstvo. Pred krat-
kim je prišlo na seji Skupšči-
ne občine Celje do večinske-
ga sklepa, da se zgradi nova
stavba, kar je finančna ob-
veznost celjske in občin regi-
ja, Posavja in Zasavja, ki
imajo interes za primeren ar-
hiv v Celju.
Za novo zgradbo Zgodo-
vinskega arhiva so določili v
Ul. 29. novembra nasproti
Pedagoški akademiji. Idejni
načrt je obširno in precizno
delo celjskega Razvojnega
centra, o katerem so se poh-
valno izrazili tudi tozadevni
inozemski strokovnjaki. Zi-
dati bodo pričeli 1986. v eta-
pah, iz finančnih razlogov.
Vse obsežne priprave in
podrobno delo v tej stvari je
opravil kolektiv celjskega
zgodovinskega arhiva s
predstojnikom Francem
Sedmakom načelu.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Se o garažah
v radijski oddaji 3. okto-
bra in v dopisu, ki ga je NT
objavil 4. oktobra je gradbe-
ni odbor za izgradnjo garaž v
Novi vasi navedel vrsto ne-
točnosti in neresničnosti.
25. oktobra se je sestala
Skupščina KS Nova vas, na
kateri je predsednik sveta
KS iskreno priznal, da je bila
krajanom objavljena le loka-
cija ob Pohorski ulici. Iz tega
izhaja, da navedbe gradbe-
nega odbora niso bile resnič-
ne. Pričakovati je bilo, da bo-
do predstavniki odbora kot
ljubitelji resnice samokritič-
no poskrbeli za objektivno
inofrmacijo o spornih zade-
vah pri gradnji garaž v Novi
vasi v NT in RC.
Garaže so v glavnem že po-
stavljene. Od 47 garaž bodo
dobili stanovalci v Skapino-
vi ulici od štev. 1 do 6, 16
garaž, od štev. 7 do 12, 16
garaž in od štev. 13 do 15, 11
garaž. Tri garaže bodo dobili
stanovalci izven Škapinove
ulice, za eno pa ne vemo kdo
jo bo dobil. Zanimivo bi bilo
izvedeti, kdaj jo je skrivnost-
ni dobitnik vplačal. Ne glede
na to je potrebno poudariti,
da smo najbolj prizadeti sta-
novalci v Skapinovi ulici 9
(niti ene garaže), 10 (dve ga-
raži), 11 (ena garaža) in 12
(dve garaži). Garaže so zgra-
jene pred našim blokom,
kvarijo izgled, imajo pa jih v
glavnem stanovalci od dru-
god.
Sprememba zazidalnega
načrta je bila objavljena, kot
trdijo na KS, na SO Celje in
na KS Nova vas. Pa je to do-
volj? Ne bi bilo prav, da so
obvestili vsaj hišne svete?
Razumljivo je, da nekateri
niso želeli, da bi bili obvešče-
ni vsi stanovalci. Razlog je
preprost. Sprememba zazi-
dalnega načrta bi lahko pro-
padla, če bi se hišni sveti ne
strinjali ali če bi bilo iz Ska-
pinove 7 do 12 preveč kandi-
datov za garaže, kar bi zahte-
valo »preselitev« nekaterih
lastnikov na lokacijo ob Po-
horski ulici. (Predvsem last-
nikov iz Ulice bratov Vošnja-
kov, iz Travniške in Skapi-
nove od 1 do 6.).
Na zasedanju Skupščine
KS Nova vas je bil 25. okto-
bra izvoljen nov gradbeni
odbor, ki naj bi nadaljeval
delo sedanjega in skušal ure-
diti nepravilnosti prizadetim
z gradnjo novih garaž. Glede
rešitve smo skeptiki. Lokacij
praktično ni, odbor pa se še
sploh ni sestal, kljub obljubi,
da bo sklican takoj po prvem
novembru. Postavlja se
vprašanje, ali ne bi bilo prav,
da bi zaradi netočnega infor-
miranja in zavajanja javnosti
nekdo tudi odgovarjal? Ja-
sno je namreč da gradbeni
odbor ni informiral stanoval-
cev  o  dodatnih  lokacijah.
omogočil pa je nakup kar
okoli 35 garaž stanovalcem
izven KS na lokaciji ob Po-
horski ulici.
LEOPOLD JAN,
Celje
Spomin na Emo
Vsem delavcem celjskega
EMO čestitamo ob njihovi 90-
letnici kolektiva.
Moj mož je 32 let delal v
Emovi mizarski delavnici.
Lastnoročno je izdelal napis
EMO in ga s sodelavcem tudi
montiral. Ko sem se iz mesta
peljal s kolesom, je ravno
stal na vrhu stavbe in monti-
ral znak EMO. Poklical me je
in mi pomahal. Vsakokrat,
ko se peljem mimo tovarne
in pogledam ta znak, se spo-
mnim na svojega moža Fran-
ca Fidlerja, ki ga zdaj ni več.
saj je umrl star 56 let.
Se enkrat čestitam kolekti-
vu EMA ob 90-letnici.
MARIJA FIDLER,
Zepina
AVTOSEJEM rabljenih avtomobilov in
motorjev vsako soboto od 8. do 12.
ure.
NOVOST! Savna suha in parna.
Popust za organizirane skupine,
najmanj 20 oseb 10%.
Program v ponedeljek za ženske,
ostale dneve mešano.
TENIS - izkoristite poslednje lepe
dneve na tenis Igriščih zavoda
Golovec vsak dan od 10. do 17. ure.
Rezervacije pri varnostniku 33-098.
BAZEN - ljubitelji plavanja, bazen
odprt vsak dan od 7.30 do 19.30 ure.
Vabljeni!
Čestitamo ob prazniliu - DNEVU
REPUBLIKE!
14. STRAN - NOVI TEDNIK
28. Id
»Smo res vsi krivi?«
Jože Božiček: »-Vsak problem le treba razčistiti do dna!«
»Da je (ali bo) trinajsta seja CK ZKJ zgodovinska že
sedaj, je gotovo nesmiselno pretiravanje. O njeni zgodo-
vinskosti nasploh bo odločal čas,« je nedolgo tega dejal
predsednik občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah
Jože Božiček in vodja tozda Dekor brusilnice stekla v
Kozjem. Trinajsta seja je ponudila iztočnice, dala mož-
nost za kar se da samostojno oblikovanje sklepov, kar je
med članstvom naletelo na odobravanje, saj je sam posto-
pek nekaj novega, svežega in predvsem v končni konsek-
venci - obetavnega. Obetavnega v toliko, kolikor bomo
zmogli uresničiti dogovorjeno, prekiniti z ustaljeno pra-
kso, ki je slej ko prej silila v nedorečeni verbalizem.
Dajati kakršne koli ocene je ne le nesmiselno, pač pa tudi
neodgovorno.
Božiček in njegovi so mlad
kolektiv. Uspehi niso red-
kost, toda tudi disciplina,
pridnost, prizadevnost in
znanje - niso redkost. Brez
dlake na jeziku si povedo,
kaj mislijo. Trinajstea seja je
pri njih pravzaprav ustaljena
praksa, ki se nenehno potr-
juje v življenju. Tako bi mo-
ralo biti povsod.
Božiček in njegovi tudi na-
tanko vedo - to so naposled
dojeli tudi v občini sami - da
je treba razčistiti, vendar do
dna. Kdaj smo grešili zaradi
neznanja in kdaj namerno?
Pristajanje na kompromise
hromi akcijo, daje manevr-
ski prostor za nedelo, mani-
pulacije različnih vrst in
barv...
»Prav je, da je partijsko
vodstvo naposled dojelo, da
stvari ni mogoče reševati od
zgoraj in da je treba pobudo
prepustiti ljudem, članstvu,
življenju samemu, razmišlja
o dogodkih po trinajsti seji
Božiček. Komunisti se mora-
jo sami odločiti, kako naprej:
s kontruktivnim dogovarja-
njem, z demokratičnim dia-
logom, brez nataknjenih
plašnic...
Zdi se mi, da smo bili ko-
munisti doslej premalo sez-
nanjeni z nekaterimi po-
membnimi odločitvami in
da je marsikaj šlo mimo nas,
natančneje, da se je v našem
imenu odločevalo na vrhu,
tudi v imenu delavskega raz-
reda. To je svojevrstvno na-
sprotje, ki kriči po razrešitvi:
dolžnost komunistu veleva,
da mora kreativno sodelova-
ti pri najpomembnejših od-
ločitvah, ustvarjanju usode
sočloveka, skupnosti, v kate-
ri živi in ustvarja, da mora
budno spremljati dogajanja,
in vendar tega komunist
spodaj, v temeljnih celicah
družbene stavbe, ni mogel
delati, ker preprosto največ-
krat ni vedel, kaj se dogaja,«
je posegel naravnost v jedro
šmarski partijski predsed-
nik.
Vloga
samoupravljalca -
kulisa?!
Silovito valovanje idej,
predlogov, nenehen dialog,
ki naravnost sili v tvornost,
brezkompromisno opozarja-
nje na napake in čedalje več-
ja zavzetost, da naposled
prenehamo s staro prakso
odločanja majhnih skupin
oblasti in moči v imenu vseh
in vsakogar, napovedujejo
nove čase. Gibanje s simpati-
jami spremljajo nekomuni-
sti, tudi verujoči ljudje, na
otipljive rezultate čaka -
opozicija, če to hočemo priz-
nati ali ne. Predvsem gre za
zaupanje, ki bi ga utegnili z
nekaj napačnimi potezami
tudi - izgubiti.
Premnoge odločitve, ra-
zmišlja Božiček, sprejete čez
noč, največkrat so prinesle
več škode kot koristi, zanes-
ljivo pa dvom v zaupanje po-
sameznikov na odgovornih
položajih, so delovnega člo-
veka postavile na hladno.
Brez števila ugovorov zaradi
himne, pologa, hidroelek-
trarn, olimpijade in še marsi-
česa, je pokazalo, da je vloga
samoupravljalca (ki to ni, saj
preprosto ne more - in zdi
se, da je za nekatere tudi ne-
zaželjeno - biti) potisnjena v
ozadje, spregledana, omalo-
važevana, da ne rečemo aro-
gantno odrinjene. Na števil-
ne ugovore, ki jih je ta samo
upravljalec, delovni človek,
pošilja od Poncija do Pilata,
največkrat ni dobil drugega
kot - cinično tišino. Se je
morda kdo vprašal, ali ni to
morda karnegacija samo-
upravljanja.
Se morda ne zdi, smo rekli,
da gre pravzaprav za tepta-
nje temeljnih pravic in vre-
dnot naše družbe, zraslih iz
boja naših narodov... da na-
ša ravnanja usmerja ob takš-
nem načinu odzivanja na
probleme delovnega človeka
vladavine birokratske togo-
sti in ravnodušnosti?
Seveda se je Božiček stri-
njal in dodal tudi, da je na
pohodu odtujenost našega
človeka od odločanja. Drža-
va vse bolj prevzema vajeti
in - kar je še najslabše - ne-
močno opazujemo etatizem,
ki nam leze pod kožo.
Kaj torej storiti, smo vrtali
v Božička, ki ni vajen ra-
zmišljati togo, po natanko
določenih vzorcih in she-
mah, ki največkrat - zameg-
ljujejo pogled.
Prava in zadnja stvar je za
Božička seveda neomajno
zaupanje delovnih ljudi v
ljudi, ki jih predstavljajo
navzven. Pravzaprav je že
kar težko razumljivo, da smo
se lahko igrali slepe miši, kot
se je to dogajalo ob pisanju
tujih časopisov o naši zadol-
ženosti. Delovnemu človeku
smo odtegnili najpomemb-
nejše, ga prikrajšali za tako
pomembno informacijo, kot
je zadolženost njegove do-
movine. Vsa tujina je vedela,
kako je z nami, le mi ne.
Dogaja se pravzaprav ko-
pica po svoje sicer razumlji-
vih stvari, vendar pa nikakor
toliko, da bi bili zadovoljni s
pojasnili, smo rekli. Realni
osebni dohodki še naprej
brez milosti padajo, cene vr-
toglavo rastejo, nagaja nam
dolar, proizvodnja sicer ra-
ste, ostaja nam nekaj malega
za akumulacijo, vzpodbudni
so podatki o izvozu ... kljub
vsemii nenehno opominja-
mo ljudi, naj še stisnejo pas
ne ponudimo pa jim nikakrš-
ne vzpodbude. Je to še mo-
goče?
Kako dolgo bomo še
gledali v lonec?
»Družbena režija odžira
precej več narodnega dohod-
ka, kot bi si to lahko privo-
ščila,« komentira Božiček.
»Sili k neproduktivnim de-
javnostim, k birokraciji,
zmanjšuje tisti del dohodka,
ki bi moral iti v stimuliranje,
v krepitev materialne pod-
stati dela. Morali se bomo or-
ganizirati drugače. Se odpo-
vedati stvarem, ki niso nujno
potrebne. Vsekakor pa ne
bomo mogli kar naprej gle-
dati v lonec tistim, ki so ga
naredili in napolnili. Se ve-
dno podvajamo zmogljivo-
sti, nismo se še odrekli nepo-
trebnih naložb. Tako napo-
sled zmanjkuje energije za
prepotrebnejše stvari. Za te-
hnološki razvoj, za temelji-
tejšo organizacijo dela.«
Ustavili smo se, že kar bo-
leče postaja vse to drezanje
in bezanje, ki največkrat ne
daje odgovorov, ob nagraje-
vanju po delu. Vprašali, ali je
birokratski aparat res tako
močan in vsemogočen, da ti-
či tako visoko nad prizade-
vanji delavskega razreda in
jih uspešno duši? V glavnem
drži, ugotavlja Božiček, a je
to vendarle odvisno od mno-
gih dejavnikov. Tudi od špe-
kulacij, zakonodaje itd. dan-
danes je že tako, da je uspeš-
než hkrati tudi tepena duša -
uspešni morajo držati pri
življenju bankroterje, zguba-
še. Imamo široko razvejano
lažno solidarnost, vrsto (ne)-
uzakonjenih izkriščanj, šte-
vilne prispevke, družbeno
priznano uspešnost največ-
krat razvrednotimo. Nagra-
jevanje pa je seveda tudi or-
ganizacijsko vprašanje. Ni
mogoče dela enih meriti dru-
gih ne. Birokrati na ves glas
kriče, da jih ni mogoče
»izmeriti«. V svetu je to mo-
goče. Nagrajevanje pa je na-
posled tudi ideološko vpra-
šanje. S tem ko ne rešujemo
ustrezno režije, zapostavlja-
mo delavce in jih dehmo: na-
stajajo plasti - proračunsko
napajani in tisti, ki napajajo.
Samoupravljanje je v ra-
zličnih okoljih seveda tudi
povsem različno. Ga je ali
več ali manj ali pa sploh ne.
Zdi se, da ga je še največ v
krajevni skupnosti, kjer so
ljudje živo zainteresirani za
reševanje problemov, saj jih
ti problemi tudi nenehno
okupirajo in imajo nekoliko
drugačne razsežnosti, kot
denimo v združenem delu.
Tam, zatrjujejo delavci, so
zadeve premlete ničkoliko-
krat, pridružujejo se jim še
težave povsem materialne
narave, k vsemu pa prištej-
mo še velikokrat nerazume-
vanje vodilnih delavcev. Da
je tako, dokazujejo prekini-
tve dela. In tako delavec ali
občan vse manj vplivata na
odločitve, zlasti še tiste
ključne.
Ozek krog Izsiljuje
odločitve
»v zadevah širšega jugo-
slovanskega pomena je to še
posebej očitno, odločanje pa
- pesek v oči. Ko gre za zade-
ve, kjer so udeležene medna-
rodne in domače denarne
ustanove, bi se morali odlo-
čati plebiscitarno. Delovni
človek je znova odrinjen.
Projekt Jesenice? Hidroe-
lektrarne na Tari? To je stvar
nas vseh, ne le Gorenjske in
ne le Slovencev. Odločiti bi
se morali z referendumom.
Proučiti, kaj dobimo, kaj iz-
gubimo. Tako pa ozek krog
posameznikov nekaj izsili,
ko pa, denimo, stvari ne ste-
čejo tako, kot bi o predvide-
vanjih morala, je pri roki kaj
hitro parola ,o krivdi nas
vseh', s tem seveda, da te
grehe še kako plačuje delav-
ski razred.«
Skupaj z Božičkom smo
rekli, da je to del naše, socia-
listične (ne)morale. Z vses-
plošno (ne)krivdo se brati
vse znalstvo, nekakšne na
skrivaj sprejete domene, da
nekateri vedo o vseh stvareh
vse in lahko - seveda - o
vsem tudi razsojajo in preso-
jajo. Hkrati pa ob vsem tem
silne amaterizmu domala na
vseh področjih kričimo o di-'
plomah, profesionalnosti.
Razpasle so se kršitve: zako-
nov, dogovorov, ustave. Lju-
dje dajejo izjave, tudi z naj-
bolj odgovornih mest, za iz-
govorjeno pa nihče nikomur
ne odgovarja, ni ničkaj priza-
nesljiv Božiček. Javnost ni
in ne more biti debatni klub.
»Smo pač strokovnjaki za
spreminjanje. Recimo pri
dolgosti mandatov. Tukaj
pravzaprav ni skrivnosti.
Prikrojili smo si jih, kot nam
pač najbolj paše. Kajkrat člo-
vek po izteku mandata, bodi-
si enoletnega in več, odide
ne da bi sploh lahko dojel
naravo svojega dela. In spet:
človek, ki je dobro delal, ve-
liko spremenil, korenito
zavrl tehnokratske in biro-
kratske tendence, ,naredir
denar, ta človek mora oditi
zaradi dolgosti mandata. In:
če je naredil napako, zaradi
,vrtenja', ki največkrat tudi
ne prinaša najbolj ustrezne
ljudi, na novem delovnem
mestu zanjo ni več odgovo-
ren. To bomo morali premi-
sliti in pogledati za ljudmi
tudi v preteklosti, da se nam
to v sedanjosti ne bo otepalo
- kot se je že.«
Glede kolektivne odgovor-
nosti je Jože Božiček menil,
da bi jo bilo dobro proučiti z
dveh gledišč: kako se kolek-
tivna odgovornost najvišjih
organov prenaša in obnaša
do najmanjše družbene celi-
ce in kako je ta zmožna vpli-
vati na pravo. V trenutku, ko
vznikne parola »vsi smo kri-
vi«, možnosti povratnega
vplivanja ni več, proces je
zaustavljen. Bezanje v odgo-
vornost posameznikov je kaj
hitro etiketirano z oportuni-
zmom, tehnobirokratizmom
itd.
»Veliko je kritizerstva, me-
ni Božiček, vendar običajno
preprost človek ne misli ta-
ko, saj zna zdravo presoditi
razmere. Naposled je kriti-
zerstva precej tudi v zvezi
komunistov. Da je tako, so
krive tudi nedavne razmere:
članstvo velikokrat ni dobilo
odgovorov na svoja sicer
tehtna vprašanja. Treba je
tudi reči,da smo, na žalost,
postali pravi strokovnjaki za
izmikanje in še večji, kadar
je treba to isto očitati komu
drugemu.
Navsezadnje, če omenim
spet trinajsto sejo CK ZKJ,
ničesar novega nismo slišali,
ali še drugače, če ponovim
vprašanje nekega šmarskega
komunista v razpravi: ,Zani-
ma me, kakšni bodo sklepi
23. seje? ...'
Razprave v osnovnih celi-
cah so pokazale, da se je zve-
za komunistov vse preveč
zapirala vase, se oddaljevala
od delavskega razreda, čigar
avantgarda je bila. To je po-
stajalo nemogoče, paradoks,
ki sili v premišljanje...«
NI razlogov, da bi
bili zaskrbljeni
Razprave po trinajsti seji
vzbujajo up. Ni razlogov, je
prepričan Jože Božiček, da
bi bili nergači. Veliko smo
dosegli in očitno je, da se
stvari spreminjajo. Tudi v
zvezi komunitov. Najpo-
membnejše je, da so se odce-
pili od togosti dela, sestan-
karstva. Zdaj so v toku, ki
vleče, ki ne dovoljuje povrat-
ka na staro. Kljub vsemu pa
je še vedno veliko odklonov.
Nekoliko pikro ocenjuje
razslojevanje komunistov,
saj se mu zdi, da je kar neka-
ko vsiljeno in da elitizem ni
slučajnost.
»Dogaja se, da so družbe-
nopolitične organizacije po
tozdih, v združenem delu
pač, odrinjene, da vodilne
strukture posvečajo kaj ma-
lo pozornosti njihovemu de-
lu, da pa znajo biti vodilni
delavci še kako ostri do njih,
ko zavre, ko kaj ni prav in vsi
na vse kriplje iščejo dlako v
jajcu. Se več, počasi se ta
vrhnja plast oddaljuje, po-
staja sama sebi zadostna,
družbenopolitičnih organi-
zacij - razen v omenjenem
primeru - ne potrebuje več.
Ko smo analizirali vsebin-
skost razprav in seveda tudi
udeležbo na sestankih
osnovnih organizacij po tri-
najsti seji, smo presenečeni
ugotovili, da se del komuni-
stov sploh ni udeležil naših
sestankov. Resnica je prišla
še prehitro - ni bilo neposre-
dnih proizvajalcev!!!!
Prinesla pa je s seboj tudi
spoznanje: nerazumevanje
vodstev, mojtrov, sekretarja.
Da Je temu kriva nepravilna
kadrovska politika, je seve-
da jasno. Razslojevanje, ki
tudi sicer ni neznanka v naši
družbi, se je tako preselilo še
v zvezo komunistov.«
MILENKO STRASEK
»Nujno je, da stanje, ka-
kršno je v naši družbi, pri-
naša s seboj pretrese, ven-
dar ne bi smeli privoliti ne
zoževanje manevrskega
prostora samoupravljanja.
To pomeni hkrati tudi siro-
mašenje medsebojnih odno-
sov in odmik od stabiliza-
cijskih prizadevanj. S tem,
kar počenjamo, grobo oma-
lovažujemo delovnega člo-
veka. To je nezaupnice ti-
stemu, v imenu katerega
vztrajno govorimo, da je na-
ša moč.«
»Slej ko prej bi bilo prijet-
no, da bi naposled le vedeli,
kdaj bo končno le sprošče-
na, vsaj malo, stabilizacij-
ska dirka, ki dela bogate
očitno še bogatejše in revne
še revnejše. Iz različnih vi-
rov sicer prihajajo prav ta-
ko različne izjave (jugoslo-
vanska posebnost) ki so če-
stokrat neusklajene in pu-
ščajo človeka v dvomih.
Odnos do ljudi, ki nosijo
breme stabilizacije, bo prav
gotovo treba nujno spremer
niti.«
»Veliko smo že rekli o ko-
lektivni odgovornosti, tudi
o osebni. Kakršnakoli že,
vse prevečkrat je tudi sino-
nim za prikrivanje napak in
nedela, neznanje in posplo-
šitev. Neulovljiva je, spuž-
vasta, ni je moč določiti,
izmika se in zaradi vsega te-
ga je kaj lahko v njej utopiti
- osebno odgovornost.«
Ljudje bodo le takrat lah-
ko dosledno upravljali, ko
zanje ne bo neznank in pri-
krivanja in še manj slepo-
mišenje, prisega Božiček in
opozarja na toge formali-
zme, na številne poizkuse
dialoge, ki pa je največkrat
zdrsnil v plitvost in nedore-
čenost, še posebej, kadar so
na drugi strani stali neko-
munisti. Neznanje, ki je če-
stokrat botrovalo nezna-
nkam in sektašenju, še ve-
dno ni izkoreninjeno.
•>Ni iz trte zvito dejstvo, da v tej družbi pravzaprav niko-
mur ni treba za nič odgovarjati. Delovni človek največ-
krat ne ve, za kaj gre, še večkrat pa se pojavlja občutek, da
Je celo bolje, da. se za stvari preprosto ne zanima.*
1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
redvajati dobre tilme z izgubo ni uspeh
0gla miza Novega ieilnika In revije STOP na temo: »Podeželski kinematografi In njihov spored."
I„}ski spred v podeželskih kinemato-
|l) še vedno ne dosega želene kakovost-
ivni- Problemov je več in so večplastni,
jgr se tu in tam v Sloveniji že pojavlja-
g^odbudni primeri, ki pa zaenkrat še
Iplod organizirane akcije, temveč dela
jašcnih posameznikov in sredin. Na
mizi, ki sta jo v okviru Tedna doma-
filma organizirala revija Stop in te-
smo spregovorili o najbolj značilnih
Jem »h, skušali smo nakazati nekaj
Hosti za izhod iz tega stanja in odgovo-
ino na vprašanje, kdo v Sloveniji mora
leti vodilno vlogo v organizirani akciji
jboljšanje filmskega sporda v podežel-
fcinematografih. V razpravi so sodelo-
janez Marinšek, predsednik odbora za
pri Zvezi kulturnih organizacij Slove-
Borut Pečar, predsednik društvenih
jrledališč Slovenije in vodja kino kluba
j, Marjan Cerjak, predsednik kino klu-
inarje pri Jelšah, Vane Gošnik organi-
jski vodja kina 16 Titovo Velenje in
0 Belak, vodja kino sekcije Vojnik.
I ni enakovreden z ostalimi
turnimi dejavnostmi
starelost opreme je lahko v nekaterih
lerih pripraven izgovor za tiste, ki niso
lobni organizirati kakovostnih filmskih
(ramov, gotovo pa drži, da kino projektor
|a 1935 v Ormožu, ali pa kinoprojektorja
ta 1938 v Radečah, niso primerni za pro-
ijo novejših filmov. Prav tako je res, da je
podvorane, ki niso ogrevane ali pa jim
|a streha, težko privabiti gledalce. Toda
1» problemi, ki jih mora vsaka sredina
Isama, širša skupnost pa lahko prispeva
(delež s tem, da ustrezno ovrednoti film,
vedno ni enakovreden zostalimi kultur-
dejavnostmi. Problem, ki ga v posamez-
redinah prav tako izpostavljajo je tudi v
vu, da kinodvorane, zaradi nižanja ravni
Ikih  sporedov,  zapuščajo  zahtevnejši
Ilci. So pa tudi kinematografi, ki so te
eme do neke mere zadovoljivo rešili,
je v Šmarju pri Jelšah, Titovem Vele-
Vojniku in še kje.
irjan Cerjak: »Problem starih aparatur
hodvorane smo v Šmarju rešili s pomoč-
lulturne skupnosti in Socialistične zveze,
ski spored pa smo izboljšali na ta način,
mo navezali boljše stike s posameznimi
[ibuterji. Večji obisk filmskih večerov
jskušali doseči tako, da smo pred projek-
predstavili film po vsebinski, umetniški
tisbeni plati. Ker večeri niso bili obiskani
I kot smo želeli in pričakovali, smo ta
h opustili. Se vedno pa pred projekcija-
tedvajamo uvodno glasbo, ki je uglašena
Brno filma in ustvarja določeno vzdušje.
Ikovalci so z našim programom zadovolj-
iljub temu pa dvorana ni nikoi polna,«
ine Gošnik: »Ni dovolj, če gledalcem po-
iS le kakovosten program, ampak moraš
tti, katerim gledalcem ustreza film, ki je
togramu. Največja napaka je, če ponudiš
nstvu napačen film. Poleg tega je zelo
tembno, da ustvariš primerno vzdušje.
Ito predvajanje dobrih filmov mora biti
ttem tudi filmski dogodek. Projekcijo
to povežeš z likovno razstavo, nastopom
benikov... Oživeti je treba neke vrste
>sko dejavnost, ki ima tudi družabni zna-
Veliko pa se lahko naredi tudi z odmori
' projekcijo filma. Med odmorom se lah-
iudje med sabo pogovorijo ali izmenjajo
^. kajti po končani predstavi mnogi za to
6Jo časa.«
Gvido Belak: »Kino sekcija iz Vojnika si je
zagotovila boljši filmski spored tako, da seje
povezala s Kinopodjetjem iz Celja, ki nam
pošilja dokaj sveže filme. Kinopodjetje dobi
namreč filme prej kot jih začne predvajati in
tudi vrne jih ne takoj, ko jih umakne iz spore-
da, zato lahko brez težav odstopi film za kak-
šen dan ali dva. S celjskim kinopodjetjem so
povezani tudi v Štorah in na Dobrni. Novejši
filmi pridejo v te kinematografe veliko prej
kot pa v druge.«
Janez Marinšek: »V slovenskem prostoru
so še druge svetle točke. Uspešni so še: kine-
matograf v Kostanjevici, ki ga vodi galerija
Božidar Jakac, kino Skocjan, kulturno umet-
niško društvo Ernestek Golob v Gradišču pri
Slovenskih goricah in še nekateri drugi druš-
tveni kinematografi.«
Borut Pečar: »V Sloveniji ni kulturnega
doma, ki bi v zadnjih dvajsetih letih odvajal :
sredstva za amortizacijo, da bi se lahko nor-
malno obnavljal. Tudi zato odhajajo ljudje v
kino dovrane v večjih mestih, tako je vsaj v
Rušah. Drug problem pa je v tem, da pode-
želskih kinematografov v okviru kulturnih
društev še vedno ne obravnavamo kot kul-
turno dejavnost in niso izenačeni z amater-
sko gledališko skupino ali kakšnim drugim
društvom. Kino se mora vzdrževaft sam in če
tem zahtevam ne zadosti, ga pač ukinejo in
zdravo.«
Janez Marinšek: »Društveni kinematograf
je samo pretveza za društveno institucijo, ki
je sama sebi namen. Obstaja, dokler se lahko
vzdržuje. Kulturna skupnost in zveza kultur-
nih organizacij morata začeti obravnavati
društvene kinematografe enakopravno z
ostalimi društvi in če hočemo zagotoviti bolj-
ši filmski spored, bodo morali v posameznih
okoljih za to odšteti tudi kakšen dinar. Nalo-
ga društvenih kinematografov pa je, da pri-
pravijo programe in se z njimi pojavijo v
programih Kulturnih akupnosti in Zveze
kulturnih organizacij. Programe morajo izde-
lati tudi v primeru, ko sami v celoti financira-
jo svoje delo, kajti če bodo imeli kdaj kasneje
težave, ne bo mogel nihče trditi, da so se
pojavili z njimi kar naenkrat.«
Programski svet Je zgolj fasada
Podeželski kinematografi prikazujejo slab-
ši filmski spored tudi zato, ker njihovi pro-
gramski sveti ne delujejo tako kot bi morali.
Za svoje slabo delo krivijo distributerje, ki
pri tem gotovo nosijo svoj delež, vendar to
neopravičuje njihovih slabosti. Da je temu
tako, priča tudi podatek, da v podeželskih
kinematografih skorajda ne vrtijo domačih
filmov, ki so na koncu koncev dokazali svojo
kakovost tudi na Tednu domačega filma. V
zvezi s tem je treba omeniti tudi propagando,
ki je problem zase, kajti zanjo namenjamo v
Sloveniji vse manj sredstev.
Borut Pečar: »V programskih svetih obi-
čajno odloča le en sam človek in ravno to je
ena izmed bistvenih težav, ki bi jih bilo treba
odpraviti. V Rušah je programski svet na
začetku delal dobro, ko pa nismo dobili fil-
mov, ki smo jih izbrali in naročili, se je vse
skupaj razbilo. Napaka je tudi v tem, da se
programski svet običajno sestane le enkrat
letno, kar je za oblikovanje kakovostnega
filmskega programa premalo. Odločitve se
sprejemajo zaprto, programski svet ali posa-
meznik, ki odloča v njegovem imenu, pa se
pri tem ozira na okus občinstva, ki je pač
takšno kot je, ker hoče tudi nekaj zaslužiti,«
Janez Marinšek: »V programski svet bi
morali vključiti vse, ki so kakorkoli povezani
s filmom, mentorje v šolah in kolektivih,
filmsko-vzgojne  delavce,  filmske  kritike,
filmske ljubitelje, mladino, sindikat in druge.
Dober programski vodja pa je tisti, ki bo
uspel zadovoljiti čimveč teh potreb in sicer
tako, da ne bo delal z izgubo. Lahko je orga-
nizirati projekcijo in postaviti v dvorano ene-
ga človeka, vendar so v tem primeru stroški
na enoto preveliki. To, da programski svet ne
more dobiti filmov, ki jih je izbral, pa ne drži
povsem. Pri Vesna filmu imamo tudi po tri
kopije nekaterih domačih filmov in nobene-
ga zadržka ni, da društveni kinematograf ne
bi dobil tega filma najkasneje v letu in pol.
Diskriminacije ni, pojavlja se le v toliko, da
razvpitega filma ne začnemo najprej predva-
jati v manjšem društvenem kinematografu,
temveč gremo od vrha navzdol, da ustvarimo
primerno vzdušje, ki potem vpliva na gleda-
nost filma. Gre za drug problem, programski
sveti delajo na pamet in želijo filme, ki bodo
šele prišli na spored ali pa filme, ki jim je
kinotečna licenca že potekla. Gre za to, da ne
vidijo obstoječega živega fonda, okoli osem-
sto filmov, in za to, da so nekateri filmi prišli
k nam pred časom ter so v skladu s tem
postali zanimivi za programske svete in gle-
dalce šele takrat, ko se jim licenca že izteka.
Res pa je, da programski sveti o obstoječem /
fondu filmov, niso najbolje obveščeni. Logič-
no je tudi, da posamezen film ne more igrati
v vseh društvenih kinematografih naenkrat.
Cirkulacija traja največ leto in pol, razen za
zelo gledane filme, kot je trenutno Gandhi,
ko pride film do zadnjega društvenega kine-
matografa v dveh letih.«
Borut Pečar: »Kaže, da je slovenski film
izgubil zaupanje pri gledalcih, verjetno pa je
prisotna tudi tipična slovenska miselnost, da
je tuje vedno boljše od domačega. Gre pa
tudi za slabo obveščenost, za kar so kriva
tudi sredstva javnega obveščanja. Poleg tega
s slovenskim filmom ne moremo zaslužiti,
ker smo tako mali narod, da nas film veliko
več stane, kot lahko za njega dobimo. Kljub
temu je propaganda vsaj polovica prodaje.«
Janez Marinšek: »Na seji programskega
sveta Viba filma sem kot delegat Vesna filma
postavil vprašanje, kolikšen je delež stroškov
za propagando v strukturi proizvodne cene
nekega filma. Za filmski plakat se namenja le
70.000 dinarjev, kar v primerjavi z nekaj mili-
jardami, kolikor danes stane film, pomeni le
nekaj desetink ali stotink odstotka. V zlati
dobi, ko je slovenski film dobival v Puli na-
grade za filmski plakat in reklamo, pa so
predstavljali stroški za plasma filma na Vibi
10 odstotkov proizvodne cene. Ker brez
ustrezne propagande filmov ne moremo za-
dovoljivo prodajati, bi morai biti v produkcij-
ski ceni, ki jo financira Kulturna skupnost,
zajeti tudi stroški za reklamo. Plasmana do-
mačega filma ne more plačati le kinemato-
graf ali distribucija, temveč bi ga morali pla-
čati vsi skupaj.«
Sporazum med proizvajalci,
distributerji in kinematografi
Probleme, ki smo jih doslej obravnavali bi
najlažje rešili s samoupravnim sprazumom
med proizvajalci, distributerji in kinemato-
grafi, žal pa mnogi niso za združitev in za
skupni nastop. Se vse preveč je namreč pri-
soten ekonomski moment in večine prav nič
ne moti, da je filmski spored, tako v profesio-
nalnih kot v podeželskih kinematografih, vse
manj zahteven. Kljub temu pa prihaja do
določenih pozitivnih premikov, o tem priča
dejavnost Združenja društvenih kinemato-
grafov in filmskih gledališč Slovenije, priza-
devanja za ustanovitev skupnega slovenske-
ga programskega sveta in pa nekateri svetli
primeri, ki smo jih že opisali.
Borut Pečar: »Nosilec organizirane akcije
za izboljšanje filmskega sporeda v podežel-
skih kinematografih mora biti Združenje
društvenih kinematografov in filmskih gle-
dališč, skupaj z odborom za filmsko dejav-
nost pri Zvezi kulturnih organizacij Sloveni-
je. Distributerji in proizvajalci pa se morajo
povezati tudi z RTV in ostalimi sredstvi jav-
nega obveščanja. Le združeni bomo lahko
kaj dosegli. To ni fraza. Naše združenje je
staro šele pet mesecev, je dojenček, ki ga še
previjamo, milujemo in hranimo. Upamo, da
bo zrasel v krepkega fanta. Zaenkrat smo v
Hrastniku pripravili seminar za vodje druš-
tvenih kinematografov, ki je bil prvi takšne
vrste v Sloveniji in je zelo lepo uspel. Naš
nadaljni korak, pa je sodelovanje v skupnem
slovenskem programskem svetu. Poleg tega
se bo vsak v svojem okolju prizadeval, da
kakovostno obogati filmski spored.«
Janez Marinšek: »Oblikovanje kakovost-
nega filmskega sporeda je težka naloga, tako
za profesionalne kot za amaterske filmske
vodje. Zato se v okviru Slovenije ustanavlja
skupni programski svet, ki bo lahko nudil
posameznim vodjem precejšnjo pomoč pri
sestavljanju sporedov. Seveda pa bodo mora-
li programski vodje še naprej iskati informa-
cij v revijah, katalogih, z ogledom filmov na
festivalih in drugje. V skupnem slovenskem
programskem svetu bodo zastopani vsi, ki
lahko kakorkoli prispevajo k objektivni in
celoviti oceni posameznega filma.«
Borut Pečar: »V katalogih ni prostora, da
bi bil film predstavljen na dolgo in široko,
zato bomo pač morali zaupati skupnemu pro-
gramskemu svetu in upoštevati njegovo oce-
no. Na ta način bomo vedeli v katero kako-
vostno kategorijo sodi posamezen film in se
bomo, glede na oceno in razmere, lažje odlo-
čali. Imeli pa bomo tudi priložnost, da začne-
mo postopno prehajati k predvajanju kako-
vostnejših filmov. Preprečili pa bomo lahko
tudi manipuliranje s strani distributerjev, ki
nemalokrat zelo dobro predstavijo povpre-
čen ali celo podpovprečen film, ki ga hočejo
prodati in z njim čimveč iztržiti. Zavedati pa
se moramo, da čez noč ne bomo spremenili
niti filmskih sporedov, niti miselnosti občin-
stva.«
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
Gvido Belak
Vane Gošnik
Borut Pečar
Janez Marinšek
Marjan Cerjak
^^ienci okrogle mize Novega tednika in revije Stop med burnim pogovorom o sporedu podeželskih kinematografov.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH MitenkoStrašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le ¥se skopal utihnilo, meti lludml pa se la
začela nalprel docela neopazno, potem pa vedno boli In
boli spletati velika pripoved o zvitem in pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Terezija Hrovat:
»Šarkl, kot so tudi pravili
razbojniku Guzaju, je bil
domiseln človek. Pamet-
no in dolgo je razbojniko-
val tudi na račun števil-
nih preoblek, ki jih je po-
gosto menjaval. Enkrat
duhovnik, drugič žandar,
največkrat pa bogat nem-
ški trgovec ali pa kakšen
poslovnež, je vzbujal pri
ljudeh le zaupanje. Spo-
minjam se dogodka še iz
šolskih dni, ko smo otroci
videli Guzajevega brata,
stanoval je v mali leseni
koči pri sosedovih, kako
je razbil steklenico pijače.
Pa ni prav nič razbojni-
ško reagiral, celo radi
smo ga imeli otroci, saj je
velikokrat kakšno smeš-
no razdrl. O razbojniku
Guzaju pa... no, včasih je
tudi pretiraval. Tako na-
primer takrat, ko je pod-
koval žensko. Ženska, ki
jo je srečal na poti v trgo-
vino, je na vprašanje, kaj
bi .storila z Guzajem, od-
govorila, da bi bilo naj-
pravičneje, če bi ga kar na
kosce sesekljali. Pa je Gu-
zai ni na kosce sesekljal,
ampak jo lepo prosil naj
mu iz trgovine prinese ki-
logram žebljev in ji po-
tem te žeblje v podplate
zabil. Pa še nekaj o življe-
nju, ali bolje smrti razboj-
nika Guzaja, so nam otro-
kom velikokrat pripove-
dovali. Barbka, njegova
nevesta, je še dolgo po
njegovi smrti nosila cvet-
je in svečke na njegov
grob in to so nam starejši
dajali za vzgled - pokoj-
nik si zasluži spoštovanje,
pa čeprav je bil svoj čas
razbojnik.«
Slavica Bračko: »Po-
leg vseh drugih lastnosti,
ki jih je imel razbojnik
Guzaj, je moral biti to ze-
lo inteligenten človek.
Drugače vsekakor ne bi
preživel tako dolgega ra-
zbojniškega življenja. Bil
je tudi duhovit, saj se je
velikokrat prav domisel-
no in hudomušno ponor-
čeval iz žandarjev. To, da
se je v neposrednih spo-
padili z žandarji reševal s
štetjem nabojev, ki jih je
imel vsak orožnik, še ni
bilo tako hudo za može
postave kot pa to, da je
večkrat popival in se go-
stil skupaj z njimi, kasne-
je plačal zapitek in položil
pod kiožnik vizitko s
,pozdravčki' od razbojni-
ka in svoj podpis. Lahko
si samo mislimo kakšne
obraze so imeli prevarani
in osramočeni orožniki
potem, ko so se jim vsi
gostje v gostilni smejali.
Tukaj, v Primožu je ra-
zbojnik Guzaj živel, imel
pa je tudi veliko posto-
jank pri kmetih tako v do-
mačem Icraju kot tudi
drugod, predvsem na
Kozjanskem. Ljudje, ki
so ga sprejemali na svoj
dom, tega gotovo niso de-
lali samo iz strahu pred
maščevanjem, ampak
verjetno tudi zato, ker so
njegove potegavščine in
,razbojništva' odobra-
vali.«
Stanislav      Povalej:
»Veliko zanimivih stvari
je preživel tale naš rojak.
Razbojnik sicer, vendar
ne tisti pravi rokomavh,
ampak razbojnik, ki je to
postal bolj po sili razmer
kot kaj drugega, je marsi-
katero ušpičil. Tako je ze-
lo rad ropal župnišča.
Župniki so pač bogati,
denar dobivajo od verni-
kov in tako je najbolj pra-
vično, če ga kar njim vza-
me, si je najbrž mislil. Ne-
koč je poskuša) oropati
tudi župnišče v Olimju.
Vendar se tamkajšnji
župnik ni dal kar tako. Z
Guzajem sta se spopadla
in župnik, ki je bil nekoli-
ko spretnejši, ga je porinil
skozi pritlično okno na-
ravnost v gnojno jamo.
Guzaj, do vratu pogrez-
njen v gnojnico, se seve-
da ni mogel sam rešiti,
župnik pa - usmiljenega
srca je najbrž moral biti -
mu je priskočil na pomoč
in ga potegnil ven. Potem
mu je ponudil še čisto
obleko in vedro vode,
žandarjem pa je vse sku-
paj lepo zamolčal. Poslej
razbojnik Guzaj ni več ro-
pal župnišč, spoznal je
namreč, da so duhovniki
dobri in da radi pomagajo
ljudem. Spominjam se,
da smo v času, ko sem še
hodil v šolo, uprizorili
igro o življenju razbojni-
ka Guzaja. Zelo živo in
doživeto smo učenci zai-
grali Guzaja, Barbko, pa
njegovo mater, prijatelje
in seveda tudi žandarje in
hudobno gostilničarko iz
Dobrne.«
Terezija Hrovat
Slavica Bračko
Stanislav Povalej
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
47
Kakor da bi ne bilo
na vsem svetu nobene druge in važnej-
še stvari! Grof Atterns postaja star in
otročji, posebna luč itak nikdar ni bil.
Kako je sploh prišel do glavarja ? Pro-
tekcija, ljuba protekcija...
Pri generalu je grof še slabše opravil.
Ko se je prijavil pri adjutantu, ga je ta
seveda vprašal, v kakšni zadevi želi go-
spod grof govoriti z gospodom genera-
lom. Povedal mu je, da v zadevi razboj-
nika Guzaja in da je stvar skrajno nuj-
na in resna. Adjutant je samo vprašujo-
če ponovil:
»V zadevi razbojnika?« Kakor da
sam sebi ne verjame, da je prav slišal.
Nič drugega ni rekel, samo skomizgnil
je z ramo in ga povabil, naj za trenutek
sede, gospod general je trenutno zapo-
slen, bo pa takoj na razpolago.
Potem je zginil in ga ni bilo več na-
zaj. Gospod grof je že precej časa s
svojimi koščenimi prsti bobnal po mi-
zi, ko so se nenadoma vrata odprla in
se je med njimi pokazal gospod general
in ga z roko povabil, naj vstopi. In po-
tem, naj sede.
»Gospod grof želi?«
Grof seje zagledal v dolgo vrsto odli-
kovanj, ki so krasila generalove prsi,
kar se je generalu zelo dobro zdelo.
Nato je začel pripovedovati, kaj se mu
je pripetilo.
»In kakšno zvezo ima to z menoj?« je
suho \'prašal general.
Da ga prosi pač za bataljon vojakov,
ki bi...
Še ni do konca povedal, kaj bi z nji-
mi, ko se je začel general na ves glas
smejati.
»Hahahaha, kaj takega se mi pa še ni
pripetilo! Vojaki naj love hudodelca!
In cel bataljon vojakov! Enega samega
ubogega hudiča! In kaj dela, če smem
vprašati, vaša žandarmerija? Kolikor
mi je znano, ima Avstrija za vzdrževa-
nje notranjega reda in varnosti orožniš-
tvo, to pa je podrejeno civilni upravni
oblasti?«
Grof mu je hotel povedati, kako je s
to stvarjo, da ni dovolj kreditov, orož-
ništvo da je itak noč in dan na nogah,
pa ga je general kar na kratko prekinil:
»Zelo obžalujem, gospod grof, toda
to ni v moji pristojnosti. Treba hi se
bilo za kredite pač pravočasno pobri-
gati! To, kar zahtevate od mene, je po-
polnoma nedopustno! Armadi je zau-
pana častna naloga, in dolžnost, da se
na suhem, v zraku in na vodi do zadnje
kaplje krvi bojuje za presvitlega cesar-
ja in očetnjavo, ne pa, da se po hostah
podi za razbojniki. In cel bataljon
povrh! Hahahaha! Mi smo vojaki, go-
spod grof, ne lovski psi!«
>'Aii, gospod general, vi ne veste...«
»Kaj ne vem, gospod grof? Nič mi ni
treba vedeti, meni ne! Poznam svojo
dolžnost! In da jo poznam in v redu
vršim, prosim, tu so moja odlikovanja,
ki pričajo! Njegovo veličanstvo, sam
cesar, mi jih je podelilo in je gotovo
vedelo, zakaj! Zelo obžalujem, gospod
grof, da moram vašo prošnjo odločno
zavrniti! Sami boste uvideli, daje vaša
zadeva izključno samo stvar civilne
oblasti. Nujno vam svetujem, da se
obrnete nanjo. Čast mi je bila, gospod
grof!«
General je vstal, to je pomenilo, da se
noče več razgovarjati.
Ko so se vrata za grofom že zaprla, je
še slišal, kako se general v sobi dere še
naprej:
»Kaj si ti gumpci civilni vse ne do-
mišljajo! Kako si pravzaprav predstav-
ljajo našo armado! Da jih bomo mi vo-
jaki reševali pred njihovo nesposob-
nostjo? Hahahahaha!«
Grofova pot v Gradec pa le ni bila
tako popolnoma brez vsakega uspeha.
V Brežice se je vrnil za spoznanje boga-
tejši. Pomagaj si sam, drugi ti ne bo
nihče! Kako si takle plesniv general
sploh predstavlja upravno službo? Se-
di lepo na varnem in toplem, ob enaj-
stih dopoldne pogleda malo v pisarno,
prodaja pol ure svojo sitnost, odide h
kosilu, popoldne na sprehod, zvečer v
kavarno ali teater, to bi znal vsak te-
pec! Kaj ga briga njega, če se nekje v
spodnještajerskem pragozdu potika
okrog neka pretkana baraba in uganja
z ljudmi svoje neslane burke. Haha, če
bi Guzaj tega starega osla takole dva-
krat oplazil po glavi, bi nemara prav
hitro drugače govoril! Pojma nima o
naši službi, samo s svojimi medaljami
se repenči. ti pa - pomagaj sam, če ti ni
kaj prav! Da o konjičkih sploh ne govo-
ri. Tako lep par sta bila. Kje sta le zdaj,
njegova konjička!
Grof je od besnosti škripal z zobmi.
In potem se je zamislil, kako si bo po-
magal. Ne bo odnehal, preden ga ne
dobi, tega hudiča prekletega. Mu že
pokaže, kdo je grof Attems! Ga bo do-
bil, da! Prej ali slej! Vislice, da! Taka
nesramnost! Uro hi utrpel, da. Denar
tudi! Dobro! A konjičkov, njegovih ko-
njičkov, ne! Nikdar! Zdaj gre za čast!
Bomo videli, da!
Čigavih konjičkov? Grofovih?
Ne bi bilo napak, če bi se stvar razči-
stila, kdo je pravzaprav po pravici in
postavi lastnik teh konjičkov:
Kozjanska graščina jih je v redu pro-
dala in v redu potrdila sprejem kupni-
ne, a nima zdaj ne konj ne denarja. Če
bi ne bila poslala s konji prav Guzaja,
bi bilo verjetno vse v redu.
Grof Attems je konja v redu kupil in
plačal in jih tudi nima.
Guzaj konj ni niti kupil niti plačal, pa
jih je imel in v redu prodal in dobil
denar zanju.
Ferjanca v Št. Petru pod Svetimi go-
rami sploh ne štejemo, pri njem so bili
konji samo čez noč.
Kupil in plačal in dobil jih je in vozi
se z njimi sedaj Hrvat.
Kdo je pravi lastnik?
Kakšno lepo pravdo bi naredil iz te
zmede in zablode kak star in spreten
advokat!
Med našimi ljudmi pa jih je včasih
bilo tudi ne ravno malo. ki so jim bila
zapletena pravna vprašanja zelo pri
srcu. Naj malo razmišljajo o tem zani-
mivem primeru!

NOVI TEONIK - STRAN 17
29. novembra praznujemo dan
republike. Na ta dan so ustanovi-
li novo Jugoslavijo. Letos praz-
nujemo 41. rojstni dan nove Ju-
goslavije. Novo Jugoslavijo so
ustanovili v mestu Jajce. V me-
stu Jajce je bilo 29. novembra
1943 drugo zasedanje AVNOJ.
Za praznik republike bomo
imeli proslavo. Peli bomo pesmi-
ce, ki smo se jih naučili.
MITJA KVAS, 3.r
OS Ivan Kovačič - Efenka
CELJE
Pripravljamo se na
praznik domovine
Pripravljamo se na praznik na-
še domovine in na sprejem cici-
banov v pionirje. Na proslavi bo-
do sodelovali krožki, pevski zbor
in folklora. Pionirčki ponavljajo
zaobljubo in himno. Za njih bo to
velika čast. Nato pa bomo zako-
rakali v praznične dni.
VIUMA KOTNIK, 7.a
OS 3. bataljon VDV
VITANJE
Bili smo na postaji
milice
v ponedeljek smo se odpeljali
s kolesi na postajo milice. Pred
zgradbo smo kolesa parkirali.
Malo smo počakali, prišel je tova-
riš miličrtik in nas prijazno spre-
jel.
Najprej smo si ogledali spreje-
mno pisarno in se pogovarjali z
dežurnim miličnikom, nato smo
šli po stopnicah navzdol in si
ogledali bunker. Zunaj smo si
ogledali avto z opremo. Tovariš
je iz avtomobila po radiu klical
dežurnega miličnika. Vključil je
tudi utripajočo luč s sireno. Vsi
smo se prestrašili. Videli smo tu-
di psa. Ko smo se mu približali,
se je najprej umaknil, nato pa je
začel lajati.
Z miličnikom smo se pogovar-
jali o varnosti na cesti, o promet-
nih znakih in obnašanju na cesti.
Obljubil nam je, da nas bo več-
krat opazoval, kako prečkamo
cesto in kako hodimo v šolo.
ZVONKO SAJTEGL, 8.r
OS Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Strahek iz iiuče
Nekega petka, ko sem bila v
Storah, smo se zmenili, da bomo
naredili strahka iz buče. Sandi je
rekel, da bo priskrbel bučo. Dru-
gi dan jo je res prinesel. Takoj
smo se lotili dela.
Spodaj smo bučo lepo odrezali,
da je nastala luknja. Nato smo jo
še izpraznili. Izprazniti jo je bilo
zelo težko. Bučnice je nesel Doro
domov sušit. Med tem časom
smo izrezali oči, nos in usta. Ko
se je Doro vrnil, je prinesel svoje
bučnice in rekel, da bo tiste ob-
držal. Odločili smo se, da jih bo-
mo pojedli zvečer. Ko je bil stra-
hek gotov, sem se spomnila, da
bi potreboval svečo. Hitro smo
zbral denar in medve z Niko sva
jo šli kupit.
Zvečer smo .svečo prižgali, jo
pritrdili na palico in palico poti-
snili v strahka. Sveča je obsijala
notranjost in strahek je oživel.
Palico smo naslonili na živo mejo
in mimoidoči so se prestrašili. Mi
smo pa ob ognju, bučnicah in
petju preživeli lep večer.
DIANA VEBER,
COŠ Fran Roš
«    . CELJE
Prvi sneg
Dolgo sem s hrepenenjem ča-
kala prvi sneg. Ko je začelo sneži-
ti, sem bila zelo vesela. Žalostna
pa sem bila, ker sem morala se-
deti v učilnici in gledati sneg
skozi okno.
Ko je bilo konec pouka, sem
vsa srečna odšla domov, odložila
torbo in se šla igrat na vrt. Nare-
dila sem velikega sneženega mo-
ža. Za nos sem mu dala koren-
ček, usta je imel iz gumbov, oči iz
plutastih zamaškov in na glavi
klobuk. Tudi lase sem mu nare-
dila, v rokah pa je držal metlo in
veselo pometal. Ko je bil snežak
gotov, sem šla v stanovanje in
hitro napisala nalogo, potem pa
sem spet odšla na sneg in se ve-
selila. LUCKA KOKOL, 3.C
OS Franjo Vrunč - Hudinja
CELJE
MoJa največja laž
Ljudje pravijo, da ima laž krat-
ke noge. Moj oči pa pravi, da je
laž umetnost.
Ker imam jaz dolge noge in se
na umetnost prav nič ne spoz-
nam, torej ,nimam z lažjo nič
skupnega. Še nikoli v življenju se
nisem zlagala, vedno sem govori-
la resnico, čeprav je bilo včasih
težko. Nisem se zlagala ne doma,
ne v šoli, ne prijateljem in sploh
nikomur. Res je, da so mi že več-
krat rekli, da lažem, ampak niso
imeli prav, ker sem vedno govo-
rila resnico. Kaj več o laži vam ne
bom govorila.
Gotovo mi boste vsi verjeli, da
je to, kar sem zdajle povedala,
moja največja laž.
NADJA KOS, 5.d
OS Bratje Dobrotinšek
VOJNIK
O knjigi
Na mizi leži knjiga Braneta Do-
linarja Detektivi na jeklenih ko-
njičkih. Kolikokrat sem jo že pre-
brala. Pa še mnogo drugih, ki le-
že na moji knjižni polici.
Menda mi ni treba posebej
omenjati, da rada in veliko be-
rem. Zakaj?
Rada se smejem. Ce ne gre dru-
gače, pokličem v spomin Pipija
in Boba ter ostale genije. Ali Pi-
ko Nogavičko. Ali pa Branka Čo-
piča in njegove junake.
Včasih pomislim, da se nekoč
sploh ne bomo znali več smejati.
Hura za humoristične knjige!
Samo za te?
Ne, niso mi simpatični le bur-
keži.
Sreča, da ne grizem nohtov.
Zaradi Koprivove Jagode in
Stropnikove Jelke bi si pogrizla
vse. Kako me je skrbelo zanju!
Kdo ve, kaj čaka mene! Letos?
Prihodnje leto? Seveda ta vpra-
šanja ne pomenijo, da ne nosim v
sebi skrivnosti že sedaj.
Zaradi takih in podobnih pro-
blemov sva tudi s Petrom iz Sre-
čanja z Mihaelo dobro »sodelo-
vala«.
Drugače je bilo s Petrom iz
Rdeče pesti. Hudo.
Trpim, ko berem o otrocih, po-
stavljenih v nevarnost, pred so-
vražne obraze, pred puške...
Kdaj pisateljem ne bo več tre-
ba pisati o vojnah? Kdaj ne več o
lakoti, o revščini otrok, o otroš-
tvu, ki ni otroštvo? So besede
Hudabivške Mete njenim samo-
rastnikom res že davna prete-
klost? Ozri se v svet...
Mhm, preteklost!
Med letošnjimi počitnicami
sem se lotila Finžgarjeve povesti
o naših slavnih dedih. Pred kakš-
nim letom se mi je zdela nezani-
miva, tokrat pa se nise mogla od-
trgati od nje. Nekaj podobnega
se mi je zgodilo ob knjigi Lastov-
ke čez ocean.
Tako, vidite, se nikoli ne dolgo-
časim. Ob branju ali po njem re-
sno razmišljam, se razburjam,
besnim., smejim ali jočem .. Po-
gosto o tem kaj napišem. Tudi
pesmi. V sedmem razredu ven-
darle približno vem, kako to gre.
A ne mislite, da poznam samo
Prešerna, Jenka ali Gregorčiča, o
katerih se učimo v šoli. Kje pa!
Ko je bil pri nas Tone Pavček,
sem se z njim rokovala. Pomisli-
te! In pred njim recitirala njego-
vo posem.
Rada imam tega Pavčka.
Imeti rad... imeti rad ... NE-
KOGA MORAŠ IMETI RAD!
Ampak o Minattiju kdaj dru-
gič.
Janez Menart.
Se znate tisto: »Ce bil bi Janez,
kar sem in sem bil, bi ženskam
vsa mazala rekviriral, zrcala pa za
jezo jim pustil.•<
Ali ne bi bilo zanimivo?!
Ali nisem zaradi ljubezni do
knjig tudi jaz bolj zanimiva, kot
bi bila sicer?
Ampak to odmislim.
Mar ni čudovit občutek, da veš
o življenju malce več, da bolj ra-
zumeš ljudi, da z branjem odkri-
vaš samega sebe?
MOJCA SANDA, 7.c
OS Miroslav Sirca
PETROVCE
Cestitice najmlajšim pionirjem
Dan republike, 29. november, je tudi dan, koprvošolčkiiz
cicibanov postanejo pionirji. Tudi danes stena šolah pripra-
vili proslave, pionirske konference in pogostili svoje naj-
mlajše, ki so danes po slovesni zaobljubi prejeli rdeče rutice
in modre kapice, simbol slovenskih pionirjev.
Vsem, ki ste postali pionirji se s čestitkami pridružujemo
tudi mi.
(Fotografijo je prispeval novinarski krožek OS STRA-
NICE).
Pionirji fotografirajo
FOTOGRAFIJO nam je tokrat poslal Metod Podkrižnik iz
osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja. Pravzaprav
smo v redakcijo prejeli kar paket fotografij, ki bi vsaka zase
lahko konkurirala za objavo, pa nam prostor žal dovoljuje ob-
javo le ene. Paket, katerega smo čakali in dočakali. Velenjčanom
je očiten napredek vsekakor dodal njihov mentor, foto klub
Zrno, ki bdi nad obetavnimi pionirji iz osnovne šole Anton
Aškerc. Prav bi bilo, da bi si podobno mentorstvo poiskale tudi
ostale osnovne šole oziroma, da bi dobro podkovali mentorje
svojih foto krožkov. Odobor za foto dejavnost pri ZKO Slovenije
je že naredil korak v zvezi s tem in vabi vse mentorje da se
udeležijo seminarja, ki bo 22. decembra v Gorenji vasi. V kolikor
še niste prejeli obvestila na vašo šolo, se pozanimajte na občin-
ski ali republiški ZKO in z udeležbo na foto seminarju, dodajte,
kamenček k vzgoji mladih foto radovednežev.
NAGRADO, kot vsakič, poklanja Fotolik, ki bo za fotoama-
terje spomladi tudi pripravil informacijski foto tečaj.
NEKAJ BESED O OBJAVLJENI FOTOGRAFIJI. Vedno go-
vorimo, da se moramo objektu snemanja čimbolj približati,
tokrat pa se bom v Metodovem primeru m.alce ugriznil za jezik.
Likovno kompozicijo nam zariše izstopajoča mreža, ki nas pope-
lje v svet starke. »Le kdo mi piše« je naslov fotografije, ki nam
tudi veliko pove. Slika je pravilno eksponirana in izdelana na
lepem mat papirju. Skratka, lastnosti, ki so značilne za obetav-.
nega umetnika. Saj je fotografija tudi del umetnosti!
Urednik fotografije]
ZIMA JE TU - ZAČENJA SE
SMUČARSKA SEZONA
Med številnimi aranžmaji smo za vas izbrali
tri ekskluzivne ponudbe:
- BOVEC - apartma Kaninska vas
- KRANJSKA GORA - hotel Larix
- ISOLA 2000 (FRANCIJA)
Nepozabna smuka v Maritimskih Alpah z
ogledom mondenih krajev Ažurne obale:
NICA, MONACO, MONTE CARLO
PO IZREDNO UGODENIH CENAHl „ .  . _ .
Ste že razmišljali, lije boste preživeli
NOVOLETNE PRAZNIKE?
ČAS JE, DA SE ODLOČITE!
V naših poslovalnicah vas čakajo novoletni
programi. Izbirate lahko med 2, 3, 4 ali 5-
dnevnimi aranžmaji, z lastnim ali
organiziranim prevozom.
- SILVESTROVANJE V NEZNANO
odhod 31.12.1984 CENA: 4.500
- HOTEL KIMEN NA CRESU
odhod 30. 12. 1984 cena: 6.8001
- CRIKVENIŠKO - VINODOLSKA RIVIERA     i
odhod 29. 12. 1984 cena od 5.300 do 6.500^
Doplačilo za avtobusni prevoz 1.500
- ISTRA - UMAG. POREČ, VRSAR, PULA.
MEDULIN
odhod 28. 12. 1984    cene od 6.600 do 9.100
Doplačilo za avtobusni prevoz 1.750 do
Umaga, 1.800 do Poreča in 1.850 do Vrsarja.
- OŠTRELJ smučišče pri Bosanskem
Petrovcu
silvestrovanje in odlična smuka
odhod 28. 12. 1984 cena: 13.500
- BANJA KISELJAK (pri Sarajevu)
odhod 29. 12. 1984 cena: 9.600
- MUNCHEN 2 dni cena: 12.900
»DOM IN OBRT«
odhod 7. 12. 1984
- MUNCHEN 1 dan cena: 3.900
JAPONSKA RAZSTAVA IZ ŠOGUNSKEGA
OBDOBJA
odhodi: 8. 12. in 15. 12. 1984
intervju
Zdaj poznate že vest in anketo, tokrat pa vam predstav-
ljamo še intervju. Najbrž veste, da je to članek, nap|(jen v
obliki vprašanj in odgovorov. Poznamo več vrst intervjuja.
Enega imenujemo KLASIČNI INTERVJU, to je tak, pri
katerem v uvodu na kratko predstavimo sogovornika in
temo pogovora, nato pa izmenjaje nizamo vprašanja in
odgovore. Kadar obravnavamo temo posebnega pomena,
novinar priskrbi vprašanja sogovorniku vnaprej, ta pa po-
tem ravnotako odgovori s pismenimi odgovori, ki se v
časopisu objavijo dobesedno. Druga vrsta intervjua je
KOMBINIRANI INTERVJU, ki ga imenujemo tudi IN-
TERVJU-PORTRET ali INTERVJU-REPORTAZA. V
tem primeru pisec članka poleg vprašanj in odgovorov
niza tudi svoje vtise o sogovornikovi osebno.sti, opisuje
recimo njegove rekacije na vprašanja, gestikulacijo (gibe
rok in obraza) in podobno. Opisuje lahko tudi ambient, v
katerem je tekel pogovor.
Z intervjujem lahko predstavimo sogovornika kot oseb-
nost, njegovo delo, zanimiv konjiček in podobno, lahko pa
skozi njegove odgovore predstavljamo kakšno drugo
temo, ki jo sogovornik dobro pozna.
PRIMER: Z mentorico dopisniškega krožka Metko Volk
se lahko pogovarjamo o njenem delu z otroci, lahko pa
nam ona predstavi dopisniški krožek, ki ga vodi. Naša
sogovornica je v obeh primerih ista, tema razgovora pa je
različna, zato je različna tudi INFORMACIJA. V prvem
primeru bo bralec spoznal Metko Volk, v drugem pa dopi-
sniški krožek.
NALOGA: Ali se bo intervju s predsednico vlade o
gospodarskih prizadevanjih v prihodnjem letu kaj razliko-
val od intervjuja, v katerem predstavljamo akademskega
slikarja? Kakšna vrsta intervjuja bi bila v posameznih
primerih najbolj primerna?
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanica
Tokrat spet uganka za tiste, ki znajo dobro napeti
možgane. Pomisli:
Koliko znaša polovica desetih desetin
dveh polovic?
Na prvi pogled zapleteno, v resnici pa prav lahko,
kajne? Brž napiši odgovor na dopisnico in jo pošlji na
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V
našem uredništvu mora biti najkasneje v torek, 4. de-
cembra. Takrat bomo namreč žrebali nagrajenca to-
varne AERO.
V prejšnji številki ste morali razvozljati rebus. Prva
sličica je predstavljala KRI, na drugi pa je V črki I zlog
CA. Pravilna rešitev rebusa je torej : KRIVICA. Na-
grado pa bo dobil: 2iga Podpečan, Mislinja 66, 62382
Mislinja.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMDER 1984
Hokejsko moštvo celjske CINKARNE v sezoni 1984/85 (stojijo z leve) Mitja Sodja, Aleš
Ostrožnik, Bojan Kerkoš, Peter Zupane, Mitja Tovornik, Robert Žolek, Miran Strašek,
Leander Žlof in Ignac Filipovič, spredaj Robert Šturbej, Rade Komadina, Milan Bernjak
Dušan Marčec, Tomaž Lepša (trener), Andrej Perčič, Bojan Bernjak in Tomaž Felicijan.
Foto: TONE TAVČAR
Odlično proti Crveni zvezdi
Na drsališču v Mestnem
parku se je v soboto ponov-
no zbralo preko 1500 gledal-
cev, ki jim ni bilo žal, da so
si prišli ogledati prvenstve-
no srečanje med mlado eki-
po Cinkarne in vodečo
vrsto Crvene zvezde iz Beo-
grada.
Gostje, ki so letos prema-
gali v gosteh že Olimpijo in
Jesenice, so bili tudi tokrat
boljši in so zmagali s 7:3 (3:1,
2:1, 2:1). Toda povedati mo-
ramo takoj uvodoma, da so
Celjani z odprto, hitro in
agresivno igro povedli v prvi
minuti in držali ta rezultat
vse do sredine prve tretjine.
Zaradi nepazljivosti neizku-
šenih branilcev so gostje po-
tem povedli 3:1. V drugi tret-
jini pa so pri rezultatu 2:3
imeli Celjani priložnost za še
bolj ugoden rezultat. Skrat-
ka, igra celjskega moštva je
bila zelo dobra, posebno pa
so se odlikovali v vratih Ko-
madina, kot branlec Filipo-
vič ter trije napadalci Lepša,
Bulatovič in Zlof, ki so tudi
dosegli tri zadetke. Slabih
mest tokrat v ekipi ni bilo.
V soboto gostuje v Celju
zagrebški Medveščak. To
srečanje odloča o končnem
vrstnem redu v predtekmo-
vanju. V preostalih dveh tek-
mah 5. decembra na Jeseni-
cah in 8. decembra v Celju
proti Partizanu pa bodo Ce-
ljani poizkušali doseči čim-
boljši rezultat. Za končnico
prvenstva potrebujejo celj-
ski hokejisti sedmo mesto.
Ta jim daje še možnosti za
podvig - obstanek v ligi.
Predsednik sekcije za hokej
pri HDK CINKARNA Zvone
Dežnak nam je na tekmi po-
vedal:
»V končnici prvenstva pri-
čakujemo pomoč Vojka
Bratca, Vinka Lesjaka in Mi-
lana Vertovška, ki naj bi
okrepili ekipo in v šestih tek-
mah proti Medveščaku, Par-
tizanu in Vojvodini priborili
celjski ekipi čimboljšo uvr-
stitev.«
J.KUZMA
Bioudicovi nagrajenci
Najvišja driižbena priznanja za ustvarjalno delo in do-
sežke na področju telesne kulture so letos podelili v Novi
gorici. S celjskega območja so jih prejeli:
Bloudkovo nagrado alpinist Franček Knez iz Rimskih
Toplic, Bloudkove plakete pa: atletski klub Velenje, kra-
jevna skupnost Prebold, strelska družina Kovinar Store,
Alojz Bole iz Šmartnega ob Paki, Meta Cafuta iz Celja,
Edvard Centrih iz Titovega Velenja, Anatolij Goričan iz
Celja in Slavka Marinček prav tako iz Celja. Čestitamo.
Kalfo obvarovati
in obdelati biser?
Celjski športniki smo vsako
leto imeli državne reprezen-
tante. Vsaka štiri leta smo
spremljali olimpijce iz mesta
ob Savinji na prizorišča let-
nih in včasih tudi zimskih
olimpijskih iger (letos žal sa-
mo preko člana Crvenke, sicer
Celjana, Rolanda Pušnika). Za
prihodnje letne olimpijske
igre imamo zaenkrat enega
resnega kandidata, ki je že na
spisku selektorjev - Marka
Urankarja, dvigalca uteži,
člana Partizana Celje mesto.
Ta mladi, 17 letni tekmova-
lec, ki ga trenira oče Jože
Urankar, udeleženec olimpij-
skih iger v Miinclienu 1972, je
ponovno potrdil svojo nadarje-
nost.
Toda takšen tekmovalec, ta-
lent in biser, mora ob tehnični
vzgoji in vadbi imeti tudi osta-
le pogoje za razvoj. V prvi vrsti
so to pogoji za prehrano, paziti
mora na standardno težo, do-
bro in pravilno prehrano. In
takšna prhrana je danes draga.
Skromni oče Jože in tekmova-
lec Marko ta problem ne ome-
njata kot najhujšega, toda prej
ko slej se bo pojavil, ko bomo
morali tudi v Celju rešiti pro-
blem . prehrane vrhunskih
športnikov.
Znano je, da večji klubi v
Sloveniji, predvsem Olimpija,
ki ima največjo tradicijo v dvi-
ganju uteži pri nas, že odprto
in dobronamerno ponuja Mar-
ku Urankarju v Ljubljani ugo-
dne pogoje za razvoj do olim-
pijskega leta 1988. Nudi mu
dobro prehrano, hranarino in
pogoje za vadbo, ki bi lahko
bili v Celju ali Ljublani, kakor
tudi pogoje trenerju. V Ljub-
ljani se namreč zavedajo, da
ima Slovenija v tem športu
znova neobdelan biser, ki lah-
ko ob primerni podpori in raz-
voju ter pomoči »zasveti« s
pravim sijajem.
Upamo, da bomo našli do-
volj moči in ta biser razvijali v
naši sredini, da ne bomo čez
štiri leta znova omenjali, da
imamo Celjani olimpijca, ki pa
bo odšel v Seul kot član druge-
ga kluba.
J. KUZMA
Marjan Fabjan
telimovalec
sezone
Po uspehu na mednarod-
nem turnirju na Dunaju, ko je
član judo kluba Ivo Reya Mar-
jan Fabjan osvojil odlično
tretje mesto, je ob povratku v
domovino doživel še eno pri-
jetno presenečenje kajti
Izbran je bil za najbolj uspeš-
nega tekmovalca tekmovalne
sezone 1984 v vseh kategori-
jah In seveda tudi v svoji.
V končanem moštvenem
tekmovanju je MarjanFabjan
kot edini tekmovalec dosegel v
enajstih nastopih enajst zmag
in s tem osvojil najvišje prizna-
nje pri nas - črni judo pas, ki
ga podarja ob vsakem zaklju-
čku prvenstva uredništvo
Sportskih novosti.
Omeniti velja, da je bil Marjan
Fabjan najboljši v svoji kate-
goriji do 78 kg, Štefan Cuk pa
najboljši v kategoriji do 65 kg.
Štefan Cuk je nastopil devet-
krat, osemkrat zmagal in en-
krat izgubil medtem ko dva-
krat ni nastopil zaradi poškod-
be. Kot tretji najboljši celjski
tekmovEilec je na lestvici Stan-
ko Anderle s šestimi zmagami
in s tem med najboljšimi v tež-
ki kategoriji nad 95 kg.
J.KUZMA
Štirje porazi
Icošaricarjev
StirI košarkarske ekipe
s celjskega območja v naj-
višjih tekmovalnih raz-
redih so tokrat ostale brez
točk.
Libela je v 1. B zvezni
ligi gostovala v Banja Luki
in izgubila visoko 108:88 z
Borcem, V celjski ekipi so
težave s kvalitetnimi igral-
ci, saj jih igra samo po šest,
kar je premalo za zahtevno
ligaško tekmovanje. Po 8.
kolu je Libela s šestimi toč-
kami na desetem mestu, v
prihodnjem kolu pa igra
doma z zadnjeuvrščenim
Servo Mihalj iz Zrenjanina.
Ženska ekipa Rogaške je v
II. zvezni ligi doživela te-
sen poraz proti zadnjeuvr-
ščeni ekipi Kozale na Reki
76:74. Na lestvici je po 6.
kolu peta, v 7. pa igra doma
proti Marles - Braniku, ki
je trenutno drugi.
V moški republiški ligi
je konjiški Comet doživel
poraz v Ljubljani proti Slo-
vanu 96:84, na lestvici je še-
sti, v 6. kolu pa igra doma
proti trenutno vodeči ekipi
Tirna MTT iz Maribora, ki
jo vodi nekdanji Celjan
Zmago Sagadin.
V ženski republiški ligi
je Metka iz Celja po uvodni
zmagi doživela že drugi po-
raz, tokrat v Novem mestu
72:57. Na lestvici je sedma,
v 4. kolu pa igra doma s
Salonitom, ki je osmi.   -pv
Sailovsice novice
Včeraj se je na Bledu začelo republiško ekipno šahovsko
prvenstvo na katerem sodelujejo tudi šahisti Celja. Lani so bili
republiški prvaki šahisti Žalca, ki pa kot bivši drugoligaši letos
ne sodelujejo. Celjani so odšli na Bled v nepopolni postavi in se
bodo dejansko borili za obstanek namesto za najvišji naslov.
Turnirski sistem, prveiistvo bo končano v nedeljo, menda ne
odgovarja celjski ekipi.
Ob 90. letnici EMA je na turnirju posameznikov v šahu
zmagal Gazvoda pred Pertinačem In Dordevičem.
Na turnirju štirih najboljših celjskih sindikalnih šahovskih
ekip ob 90. letnici EMO so imeli največ uspeha šahisti Ingrada
pred EMO, Cinkarno in Kovinotehno.
Najboljši celjski šahisti so opravili deveti ali predzadnji
letošnji hitropotezni turnir za pokal Celja. Tokrat je bil naj-
boljši Fran Pešec, ki je zmagal s sedmimi točkami pred Studom
in Pertinačem, ki sta bila za pol točke slabša. Sledijo Stankovič,
Bervar, Durkovič in ostali.
2e po devetih turnirjih pa je znan najboljši letošnji hitropo-
tezni šahist Celja. To je Božo Stucl, ki je na devetih turnirjih
šestkrat zmagal in trikrat osvojil drugo mesto. Skupaj je zbral 51
točk. Sledijo: Marjan Crepan (Žalec) 37, Stane Pertinač 34,
Janko Bervar 30, Tomaž Mikac (vsi Celje) 13 točk.
J.KUZMA
NA KRATKO
Atleti Kladivarja
najboljši v Sloveniji
Atletska zveza Slovenije je
proglasila kot najboljši atletski
kolektiv v Sloveniji za letošnjo
sezono AD Kladivar. V šestih
upo.števanih kategorijah je zbral
41,5 točke več kot drugi Maribor.
Velenjčani so se uvrstili na četrto
mesto. Takšna uvrstitev Kladi-
varja je pričakovana, saj je pred
tem že bil proglašen za najboljši
kolektiv v Jugoslaviji.
Trenerji na Dobrni
Skoraj 70 atletskih trenerjev
Slovenije in Hrvaške se je zbra-
lo na (^^dnevnem seminarju na
Dobrni. Obravnavali so kot glav-
no temo problematiko športnih
poškodb, ki jih lahko uspešno
zdravijo in odpravljajo prav na
Dobrni. Sodelovala sta tudi zvez-
na selektorja moške ter ženske
reprezentance Dane Korica in
Ivica Matijevič.
Tri prva mesta
v Zagorju je bilo odprto prven-
stvo Slovenije v semi contactu v
počastitev Dneva republike. Med
13 slovenskimi in tremi hrva-
škimi klubi je nastopilo tudi de-
set članov Društva za borilne
veščine Slavko Slander iz Celja.
Osvojili so tri prva in eno drugo
mesto ter tako bili najuspešnej-
ši udeleženci prvenstva. Zma-
gali so Hasan Ibrič, Boštjan
Kranjec in Jani ^piljak, med-
tem ko je Stane Špiljak osvojil
drugo mesto.
Ibrič na svetovnem
prvenstvu
Člani Društva za borilne ve-
ščine Slavko Šlander iz Celja
Hasan Ibrič je sodeloval na od-
prtem svetovnem prvenstvu v
semi contactu v Koblenzu v ZR
Nemčiji ter v kategoriji »moj-
strov borilnih športov« osvojil
odlično šesto mesto. To je za mla-
dega športnika lep uspeh.
Šempeter pred
Topoišico
v 2alcu je bilo območno pr-
venstvo v odbojki za mladinke,
kjer je nastopilo pet ekip. Zma-
gal je Šempeter pred Kajuh To-
polšica, Celjem, Ljubnim in Bra-
slovčami. Ob tej priložnosti je de-
lalo izpit za sodnika odbojke de-
vet kandidatov, sedem pa je bilo
uspešnih.
GREGOR CULK
Invalidi teiimovaii v
2alcu
Komisija za šport in rekreaci-
jo pri Društvu invalidov Žalec
je pripravila v počastitev Dne-
va republike več tekmovanj,
kjer je nastopilo 160 tekmoval-
cev iz Koroške, in celjskega ob-
močja. V kegljanju je bil Žalec
tretji in Celje četrto, v streljanju z
zračno puško so zmagali pred-
stavniki Titovega Velenja (Mar-
ko Bauman, Jože Koren, Milan
Burger in Jože Detlban), v šahu
pa je bila ekipa Žalca tretja.
Telcmovanje v Vinslii
gori
Pripravili so drugi hitropo-
tezni turnir, kjer je nastopilo
šest ekip. Prva tri mesta so osvo-
jile ekipe iz Titovega Velenja
REK, Gorenje in šahovski klub,
četrta pa je bila ekipa Vrbja pri
Žalcu.
JOZE GROBELNIK
Kegijavliam Aera ne
gre najbolje
V kvalifikacijah za vstop v
enotno republiško kegljaško li-
go Slovenije sodelujejo štiri
ekipe, ki so opravile že tudi dva
nastopa. Na Ravnah je bil Aero
Celje tretji, v Mariboru pa drugi.
Aero pričakuje največ od zadnjih
dveh nastopov, ki jih bo opravil v
Trbovljah (6. decembra) in Celju
(8. decembra). V prvih dveh na-
stopih so Aero zastopale: Pod-
brežnik (najboljša v Mariboru z
odličnim rezultatom 454), Spilar,
M. Seško. Zimšek, Grobelnik,
Petak, Hudournik in Nežmah.
ZDENKA ZIMSEK
Med mladinci
Dravinja in Usnjar
Šoštanj
v dveh področnih nogomet-
nih mladinskih ligah so končali
jesenski   del   tekmovanja.   V
obeh ligah tekmujejo številna
moštva našega območja. Tako je
v skupini »C« naslov jesenskega
prvaka osvojila Dravinja iz Slo-
venskih Konjic, Elkroj iz Mozirja
je osmi in Steklar enajsti. V sku-
pini "D" pa vodijo mladi nogo-
metaši Usnjara iz Šoštanja za kar
pet točk, pred Partizanom Žalec,
ki je tretji, Kladivar je sedmi. Ru-
dar iz Titovega Velenja deveti in
Šmartno deseto.
J. K.
Četrti v igri z
zvenečo žogo
Celjski invalidi so na 13. pr-
venstvu Slovenije v igri z zve-
nečo žogo, ki Je bilo v Celju,
med sedmimi ekipami osvojili
zelo dobro četrto mesto. Zmaga-
la je ekipa Murske Sobote. Celj-
ski igralec Spolenak pa je bil z 21
zadetki tretji najboljši strelec.
Povedli Grofija in
Zlatarna
Na letošnjem občinskem ho-
kejskem   prvenstvu   sodeluje
šest ekip. Odigrali so že tri kola.
Največ uspeha so v uvodnih sre-
čanjih imeli igralci Grofije, ki so
zmagali v vseh srečanjih.
Vrstni red po treh kolih je na-
slednji: Grofija 6 (24:7), Kovino-
tehna 4(19:12), Zlatarne 4(25:11),
Opekarna 2 (7:15), Železarna in
Rek brez točke.
Rezultati prvih treh kol: Žele-
zarna - Opekarna 3:4, Kovinote-
hna - Grofija 3:8, Zlatarna - Rek
12:1, Rek - Grofija 2:11, Kovino-
tehna - Zlatarne 9:3, Železarna -
Rek 5:2, Opekarna - Grofija 2:5.
Mali nogomet v
Lašicem
Končan Je Jesenski del tekmo-
vanja v občinski ligi mali nogo-
met. V A ligi je nastopilo 12
ekip, Jesenski prvak pa Je posta-
la ekipa Partizan papirnica (Ra-
deče) 19 točk, sledijo Cosmos
(Rim, Toplice) 17, Rečica (La-
ško) 17, Disco 40 (Radeče) 16 itd.
V B ligi je nastopilo 11 ekip,
Jesenski prvak pa Je postal Rod
18, sledijo Kolnpobi 15, Vrhovo
14, Jagnenica 14, Breza 8 itd.
SLAVKO GORISEK
Stelciar jesenski
prvalc
v območni članski nogometni
ligi - vzhod so odigrali zadnje
kolo. Vse tri ekipe celjskega ob-
močja so se uvrstile v zgornjo po-
lovico lestvice. Presenečenje je
pripravil Steklar iz Rogaške Sla-
tine, ki je postal jesenski prvak
(11 8 03 29:13 16), Elkroj iz Mozir-
ja je tretji (11 6 2 3 18:16 15) in
Dravinja (Slovenske Konjice)
sedma (11 4 2 4 13:15 10).
Rezultati zadnjega jesenskega
kola: Nafta - ELKROJ 4:2, DRA-
VINJA - Pekre 1:0 in Partizan
(Slov. gradeč) - STEKLAR 2:1.
TV
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
a) TOZD CENTER
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
OTROK IN MLADINE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83.
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
ENO SPECIALIZACIJO IZ ŠOLSKE
HIGIENE
b) TOZD ZDRAVSTVENI DOM
RADEČE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl.
Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobra-
ževanju in štipendiranju ZC Celje
ENO SPECIALIZACIJO IZ
MEDICINE, DELA, PROMETA IN
ŠPORTA
Pogoji pod a in b:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
- opravljen strokovni izpit
- dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
dejavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili v 8 dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
28. NOVEMBER
NOVI TEDNIK - STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• Prejšnji torek si je na
železniški postaji dajal du-
'ška Silvester S. Miličniki so
•ga pridržali do iztreznitve,
ker pa ima na vesti še nekaj
lumparij, so ga predali so-
dniku za prekrške.
• »Ce ne zlepa, pa
zgrda,« si je mislil Jože Z.
in se kar s pestmi lotil
uslužbenke na Samouprav-
ni stanovanjski skupnost).
Ta je pred nasilnežem po-
begnila in poklicala milič-
nike, ki pa so Jožeta morali
pobrati s pločnika. Razbo-
ritež se je namreč tako pre-
strašil, da je skočil skozi
okno v prvem nadstropju,
navsezadnje pa je pristal v
bolnišnici.
• V soboto dopoldan je
zavrela kri Andreju B. iz
Teharja. Nič čudnega, ko
pa je bilo v njej precej alko-
hola. Besni Andrej je s se-
kiro razbil vrata stanovanja
in grozil sorodniku. Umiril
se je šele v prostoru za iz-
treznitve, čaka pa ga tudi
sodnik za prekrške.
• Jurij S. z Lave, je pre-
pozno ugotovil, da tisti, ki
je odpeljal njegov traktor,
m bil sin, kot je sprva mi-
slil, ampak neznanec, ki se
mu ni ljubilo pešačiti do
Hudinje. Tam je Jurij po
vztrajnem iskanju tudi od-
kril pogrešano vozilo.
• V nedeljo je bil v resta-
vraciji Hudinja silno pogu-
men Andija Š. iz Celja. Ra-
zbijal je vse, kar mu je priš-
lo pod roke, med drugim je
uničil tudi registrsko bla-
gajno. Ko pa so uslužbenci
poklicali miličnike, ga je
hrabrost minila in je jadrno
pobegnil.
' • Ivan V., Vlado S., Du-
šan V. in Srečko M., vsi iz
Celja, so imeli velike oči, a
so delali račune brez krč-
marja. Pri celjskem Emu so
jih namreč presenetili mi-
ličniki, potem ko so si na-
prtili kar celo tono litega
železa. Ilegalno, seveda.
N.K.
Nepoboljšljivi goljuf
Višje sodišče v Celju je
delno ugodilo pritožbi obto-
ženca in njegovega zagovor-
nika in 41-letneniu Ivanu
Kotniku iz Zadobrove zni-
žalo kazen s sedmih let in
treh mesecev zapora na 4 le-
ta in 6 mesecev zapora. Ivan
Kotnik je bil obsojen za na-
daljevano kaznivo dejanje
goljufije in veliko tatvino.
Višje sodišče je menilo, da
so na prvi stopnji pravilno
ugotovili dejansko stanje in
uporabili materialno pravo,
v skladu z zakonom pa so
upoštevali, da je spremenje-
ni kazenski zakon milejši za
obtoženca, zato so mu kazen
znižali.
Ivan Kotnik, ki je bil pre-
cej časa brez zaposlitve in je
bil že prej petkrat obsojen
zaradi goljufij, se je v letu
1982 odločil, da bo ponovno
zašel na kriva pota. Tako si je
kar štirikrat sposodil skupaj
100.000 dinarjev od Jožeta
K., nato pa mu je iz spalnice
ukradel še 40.000 dinarjev.
Trikrat si je sposodil denar
od Milana P. in ga oškodoval
za 26.000 dinarjev, za večje
zneske pa je ogoljufal še
Stanko M. in Marico R. Vse
skupaj si je v goljufijah pri-
dobil za nekaj več kot
290.000 dinarjev premoženj-
ske koristi.
Obtoženec je priznal le ti-
sta kazniva dejanja, za katera
je imelo sodišče na razpola-
go pismene ali kakšne druge
neposredne dokaze.
Sicer pa je bil Kotnik v
vseh primerih zelo prevejan,
žrtve pa je premamil s pre-
pričljivim govorjenjem. Naj-
pogosteje sej predstavljal
kot obrtnik z buldožerji in
tovornjaki, kot monter cen-
tralne kurjave ,FMO, kot de-
lavec zaposlen v Merxu, kot
PTT delavec in podobno. S
spretnim govorjenjem je
žrtve preslepil, da je pošten
človek.
Denarja, ki si ga je sposo-
dil, pa seveda ni vrnil oziro-
ma ga sploh ni nameraval vr-
niti.
Sodišče je pri odmeri kaz-
ni Kotniku upoštevalo kot
olajševalno okoliščino, da je
delno priznal kazniva deja-
nja, ki jih je storil, in da je
oče mladoletnega otroka,
kot oteževalno okoliščino pa
so upoštevali, da je bil že
večkrat kaznovan in da gre v
tem primeru za trdovratnega
storilca, ki ga prejšnje zapor-
ne kazni niso spametovale.
Kotniku, zoper katerega
teče tudi drug kazenski po-
stopek pri mariborskem so-
dišču, so v izrečeno kazen
všteli čas, ki ga je prebil v
priporu (od 1. decembra lani,
ko so ga prijeli), sodišče pa je
tudi odločilo, da mora oško-
dovancem vrniti zneske, za
katere jih je ogoljufal.
S. Srot
Miličnik
okreva
V prejšnji številki smo
poročali o dogodku v
Klancu nad Dobrno, ko
je 20-letni Marjan Jurko
streljal v pomočnika ko-
mandirja vojniške po-
staje milice Vinka Ko-
driča.
Kodrič je vodil patru-
ljo, ki je morala preveriti,
če Jurko res skriva orož-
je. Ko je pozvonil in vsto-
pil, pa je Jurko brez opo-
zorila ustrelil in miličnika
huje ranil. Tovariša v pa-
trulji sta pomagala Kodri-
ču in poskrbela da so ga
takoj prepeljali v celjsko
bolnišnico, od koder so
sporočili, da je Vinko Ko-
drič že toiko okreval, da
je lahko v nedeljo zapu-
stil bolnišnico.
Iztirili vagoni
Za približno pet milijonov dinarjev škode je nastalo, ko so v
Zidanem mostu na progi Zagreb-Maribor iztirili vagoni-ci-
steme napolnjeni z ogljikovodikom. Do iztirjenja je prišlo v
nedeljo, nekaj pred peto uro, železničarji pa so uspeli progo
usposobiti že do 8. ure. Promet je bil sicer tudi še kasneje
nekoliko oviran, vendar vlaki zaradi tega niso imeli zamud.
Čeprav sta se dve cisterni prevrnili na bok, k sreči ni prišlo do
izliva ogljikovodika, vendar pa so bili gasilci pripravljeni za vsak
primer. Vzroke nesreče še raziskujejo, najverjetneje pa so va-
goni iztirili zaradi poškodovane kretnice.
Vandali, ki so v petek ponoči oziroma v soboto zjutraj razbijali
šipe, hodili po avtomobilih in premetavali kante na poti z Go-
lovca proti središču mesta, so naredili precejšnjo škodo. Kljub
temu, da so povzročali tudi precejšen hrup, nihče izmed obča-
nov ni opozoril miličnikov, da bi lahko posredovali in pravoča-
sno prijeli razgrajače.
Pretesno preliitevanfe ^
Na .Sloveniki« blizu motela v Tepanju je prišlo do prometne
nesreče, ker je voznik osebnega avtomobila Silvester Rozman iz
Spodnjih Laž pretesno prehiteval drug osebni avtomobil, ki ga
je vozil Roman Domik iz Sežane. Pri tem je oba zaneslo v levo s
ceste, pri čemer so se lažje rapili voznik Dornik in sopotnici v
njegovem avtomobilu, škode pa je za približno 300.000 dinarjev.'
O poneverbi - izvedenec
Obravnavo proti Ivanu Drametu so preložili
Obravnavo proti 52-letne-
mu Ivanu Drametu iz
Strmca pri Laškem so pre-
ložili, da bo lahko izvede-
nec finančno-knjigovodske
stroke opravil še dodatne
preglede poslovanja.
Ivan Drame se na sodišču
zagovarja zaradi kaznivega
dejanja grabeža, ki naj bi ga
storil s poneverbo kot poslo-
vodja bencinske črpalke
INA v Laškem. Od decem-
bra leta 1972 do konca sep-
tembra leta 1980, ko so ga
prijeli, naj bi si postopoma
prilastil približno 3,7 milijo-
nov dinarjev.
V preiskavi je Drame
sprva nekaj priznal, kasneje
pa zagovor spremenil in za-
nikal, da bi jemal denar od
dnevnih iztržkov na črpalki
v Laškem. Zanikal je tudi na
sojenju prejšnji teden, ko je
pred senat prišel z napisa-
nim zagovorom.
Ker senat v dosedanjem
postopku sojenja ni mogel
povsem razjasniti Drameto-
vega poslovanja na bencin-
ski črpalki in tudi ne, v kakš-
nem obsegu naj bi obtoženec
izvršil kaznivo dejanje, so od
izvedenca   finančno-knjigo-
vodske stroke zahtevali, da
opravi še dodatne preglede
poslovanja pri matični orga-
nizaciji INA v Zagrebu. Ker
je to precej obsežno delo ozi-
roma teh pregledov ne bo
mogoče opraviti tako kmalu,
se bo kazenski postopek pro-
ti Drametu, ki traja že pri-
bližno štiri leta, še podaljšal.
Obravnavo naj bi namreč na-
daljevali šele v začetku pri-
hodnjega leta.
S. S.
Zastrupitev
v osnovni
šoli
Sanitarni inšpektor in
strokovnjaki Zavoda za
socialno medicino in hi-
gieno še raziskujejo vzro-
ke za zastrupitev s hrano,
do katere je prišlo prejš-
nji teden v osnovni šoli
Borisa Vinterja v Zrečah.
Hude želodčne težave je
imelo 157 otrok, tri pa so
morali odpeljati v bolniš-
kovinotehna
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Kalfo deluje alkohol na čiovelta
Ste se že kdaj vprašali, kako deluje alkohol na člove-
kov organizem? Vsakdo bi vedel našteti vsaj nekaj učin-
kov, predvsem prijetnih in koristnih, o škodljivih pa le
redki upamo govoriti.
Kaj je alkohol? V zvezi z ždkoholizmom omenjamo le
etilni alkohol, ki je brezbarvna tekočina, ki hitro hlapi in
je vnetljiva. Ima značilen vonj in okus. Ime alkohol je
arabskega izvora.
Alhohol je v alkoholnih pijačah v različnih koncentra-
cijah, najmanj ga je v pivu, več v vinu in največ - do 55
odstotkov, v žganih pijačah. Preradi pozabljamo, da je
nekaj alkohola tudi v takoimenovanem brezalkoholnem
pivu in v zavretem moštu. Obe pijači sta pripomogli k
marsikateri recidivi oziroma ponovnem pitju alkoholnih
pijač.
Človek zaužije alkohol pretežno skozi usta, torej ga
spije. Nekaj alkohola se vsrka v kri že skozi ustno sluz-
nico, približno 20 odstotkov ga vsrka sluznica želodca,
preostali del pa sluznica dvanajstnika in debelega čre-
vesja. S krvjo potuje alkohol po vsem telesu, koncentra-
cija Eilkohola v tkivih je v sorazmerju s koncentracijo
alkohola v krvi. Slednjo lahko izmerimo, se pravi, da s
posebno preiskavo lahko ugotovimo, koliko gramov al-
kohola je v enem litru krvi. To so »promili«, ki m.orajo
pri poklicnih voznikih biti »nič«, pri voznikih amaterjih
pa 0,5.
Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od vrste in
količine popitih alkoholnih pijač, od človekove telesne
teže od tega ali je pred in med pitjem kaj jedel, od
hitrosti pitja, pa tudi od zdravstvenega stanja organov,
ki sodelujejo pri presnavljanju alkohola. Vedeti mo-
ramo, da občutek pijanosti ni odvisen samo od koncen-
tracije alkohola v krvi; nekdo se bo z 0,5 promile počutil
pijan in nesposoben za vožnjo, spet drugi bo sedel za
volan, prepričan, da se mu »nič ne pozna.«
Delovanje alkohola se neposredno odraža na možga-
nih in povzroča alkoholno pijanost. Ta je lahko v za-
četku prijetna, po večjih količinah alkohola pa pride do
hude pijanosti oziroma do zastrupitve z alkoholom, ki se
včasih konča s smrtjo. Marsikoga dan po pretiranem
uživanju alkohola boli glava, drugi imajo prebavne mot-
nje, tretji pa mučijo občutki krivde ali ženini očitki.
Ce človek preneha piti alkohol se počasi strezni. Alko-
hol deloma izdihamo skozi pljuča. Čeprav se ga na ta
način izloči le 1 odstotek, je to dovolj, da pozeleni balon-
ček alkotesta. Približno 10 odstotkov alkohola se v ne-
spremenjeni obliki izloči s sečem in skozi kožo, ostalo
količino morajo predelati jetra. Jetra lahko predelajo
približno 7 gramov čistega alkohola na uro in tega pro-
cesa z nobenim sredstvom (ali zdravilom) ne moremo
pospešiti. Tako lahko izračunamo, da se v 24 urah pre-
snovi približno 170 gramov alkohola, kar ga ostane, se
pač presnavlja naslednji dan. Pijanost lahko traja torej
več kot en dan, kar mora vedeti predvsem tisti (npr.
šoferji), ki na delovnem mestu ne smejo biti pod vpli-
vom alkohola. Procesa treznjenja ne moremo pospešiti.
Iz povedanega lahko sklepamo, da bomo po lahki pija-
nosti popolnoma trezni šele čez šest do osem ur.
Torej, preden se odločimo, da bomo pili alkohol, pre-
mislimo o tem, kdaj moramo na vsak način spet biti
trezni. Spijmo le toliko, da bo organizem imel čas za
»predelavo« alkohola - mi pa možnost, da vestno in
varno opravimo svoje delo.
DR. ZDENKA CEBASEK-TRAVNIK
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1984
28. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Podobnost
v Šmartnem ob Paki
imajo Gledališče pod
kozolcem - tako se ime-
nuje njihova gledališka
skupina.
V Šentjurju pa bi zares
morali imeti šolo pod
marelo!
ŠKODA, DA DOMOVINA NIMA VEČ ROJSTNIH DNI!
PRAZNIKOV BREZ DELA VEČ BI DOBILI,
VSE PROSTE DNI BI SKUPAJ ZDRUŽILI -
SAJ PRI NAS SE BREZ DELA NAJLEPŠE ŽIVI!
Razumevanje
v Celju slavimo letos
60-letnico esperanta.
Pa se kljub temu še
vedno pogosto tako sla-
bo razumemo med sabo.
NEKAJ STRUPENEGA SE SPET ŠIRI OD CIN-
KARNE.
BO PO EKONOMSKI IN EKOLOŠKI PO-
TREBNA ŠE KAKŠNA DRUGAČNA SANA-
CIJA?!
Pomovina, ti si Icalcor zdravje! Še dobro, da je talco. Kako
bi bilo, če bi reldi, domovina, ti si kakor naše zdravstvo!
Mlekarna
v Arji vasi smo končno le uradno
odprli našo veliko regijsko mlekarno.
Tako je zdaj konec poskusnega obra-
tovanja.
Občani pa bodo še vendarle vedno
poskušali, če je mleko dobro ali ne!
Skrb
Domu in družini moramo posvetiti
še več pozornosti! Tako bo manj kaz-
nivih dejanj, manj socialnih proble-
mov, manj deliktov med mladimi.
V Šmarju so prve korake v skrbi za
dom že naredili.
Temeljni organizaciji DOM so izrekli
ukrep družbenega varstva.
Mesec antialkoholični zdaj je minil:
narod lahko ga spet zdaj bo pil.
Merodajni pa spet čiste vesti:
kdor hoče, gostilno takoj zdaj dobi!
Ne le dober glas, tudi dobro pero seže daleč. Sodelavec
bodečega NT /e za tole karikaturo dobil v Kanadi tretjo
nagrado.
Gasilska društva v cellskl občini
Piše: Franio Mauer
v tem času so kupili tudi nekaj cevnega
materiala, prirejali razne verižne vaje, se
udeleževali raznih tekmovanj in drugih pri-
reditev.
2e dolgo je tlela v gasilcih želja, da bi
leseni del podrli ter postavili novega. To so
uresničili v letu 1972, ko so v maju podrli ta
del ter do avgusta spravili gasilski dom pod
streho. Se isto leto so dokončali notranje
prostore. To leto so v društvo dobili prve
gumirane cevi, 150 m C in 120 m B ter dru-
go osebno opremo.
Leta 1974 so slovesno prevzeli novo mo-
torno brizgalno s pripadajočim orodjem.
Vsa leta so gasilski dom znotraj in zunaj
dograjevali ter ga leta 1975 slovesno izročili
svojemu namenu Opravili so preko 9000 ur
prostovoljnega dela, saj so bila vsa dela
razen fasade opravljena udarniško. Mate-
rial za zidavo so dobili iz starih hiš v Storah,
odstopila jim ga je Železarna. Les za ostreš-
je so darovali kmetje od Šentjanža do Vrb-
nega.
Leta 1976 so zopet slavili. Prevzeli so nov
gasilski avtomobil, katerega so zelo pogre-
šali.
Leta 1982 so prevzeli novo motorno briz-
galno 800 lit. Ob tej priložnosti so predali
svojenu namenu tudi avtomobil Land-Ro-
ver, katerega so kupili že leta 1977 in ga s
prostovoljnim delom svojih članov obnovi-
li za gasilske namene.
Leta 1983 so postavili pred gasilskim do-
mom barako, ki jim služi za razne priredi-
tve ter shrambo miz in klopi.
V teh letih -pa niso imeli samo tu navede-
nih uspehov, ampak so se tudi redno stro-
kovno usposabljali z vajami m sodelovali
na raznih tekmovanjih v občini in zunaj
nje. Med prvimi so imeli v svojem sestavu
žensko desetino, prav tako pa tudi številne
pionirske in mladinske desetine. Gasilci so
bili tudi na tečajih za gasilske strojnike,
nižje častnike, za gasilske častnike ter so-
dnike gasilskih športnih veščin.
Na tekmovanjih so dosegli lepe rezultate,
saj so na občinskih tekmovanjih, kakor tu-
di na področnih tekmovanjih zasedla prva
mesta. Med najboljšimi so bili tudi na tek-
movanjih zunaj občine.
Društvo šteje 96 članov, od tega 61 čla-
nov, 17 članic, 9 mladincev in 19 pionirjev.
Po strokovnosti je 7 gasilskih častnikov, 2
nižja gasilska častnika in 8 gasilskih stroj-
nikov.
Gasilsko druStvo Socka
v naselju Creskova je v aprilu 1931 dve-
ma posestnikoma požar popolnoma upepe-
lil vsa poslopja. To je bil tudi povod za
ustanovitev gasilskega društva Socka.
Takoj po požaru je bil kmet Jožef Majcen
iz Zlateč pobudnik za ustanovitev gasilske-
ga društva. 2e v začetku maja 1931 so skli-
cali ustanovni občni zbor m izvolili vod-
stvo. Med člani so bili povečini kmetje.
Ker je bilo društvo brez denarja so pričeli
zbirati prispevke. Začetek je bil težak, mi-
nilo jc nekaj časa, predno je prišlo nekaj
dinarjev v društveno blagajno. Njihov trud
ni bil zaman, društvo je zaživelo.
V letih 1933-1935 so prišli v društvo tudi
mlajši člani, ki so si do takrat po večerih
krajšali čas s pesmijo na vasi.
Lastniki gradu Socka so gasilskemu
društvu dali na razpolago hmeljske sušilni-
ce, kjer so uredili oder ter s številnimi igra-
mi razveseljevali krajane, izkupiček pa na-
menili za n.^.bavo motorne brizgalne.
Do leta 1938 so zbrali toliko denarja, da so
lahko kupili novo motorno brizgalno Ro-
senbaurr 600 lit. To je bil velik dogodek za
društvo. V gradu so dobili tudi malo sobi-
co, ki je služila za orodjarno, a za sušenje
cevi so uporabljali podstrešje Ob prevze-
mu motorne brizgalne so kupili tudi nove
uniforme.
Dva gasilca sta v Celju opravila strojniški
tečaj, nakar se je operativno delo v društvu
povečalo. Imeli so redne gasilske vaje, pa
tudi kultumo-prosvetno delo niso zanema-
rili. Načrtovali so gradnjo gasilskega doma,
vendar jim je leto 1941 in okupacija to one-
mogočila.
Med okupacijo je bilo gasilno orodje pri
posestniku Feliksu Podbevšku. V tem času
so postavili tudi lesen stolp za sušenje cevi.
Leta 1945 je bilo gasilsko društvo na novo
registrirano in delo v njem je še lepše zaži-
velo.
Vključili so se v akcijo za obnovo domo-
vine in pričeli z vso vnemo zbirati les in
drugo za gradnjo gasilskega doma. Prvotne
načrte gradnj|e doma so povečali na
8 X 14 m. Gasilski dom so dogradili leta
1952 in tako pridobili potrebne prostore.
Mlajši člani so pristopili v društvo, žen-
ska desetina pa je dosegla na tekmovanjih
vidne uspehe.
V letu 1970 je društvo prejelo novo alar-
mno sireno. Gasilci so sodelovali pri dveh
požarih. Društvo je kupito 95 m konoplje-
nih C cevi.
Leta 1971 je društvo proslavilo svojo 40-
letnico. Ob tej priložnosti so prevzeli novo
motorno brizgalno Tomos, kompletno s se-
salnimi cevmi. Ob 100-letnici gasilstva v
Celju so bili 3 gasilci odlikovani.
Na vaških vodovodih so montirali še 4
hidrante, tako jih imajo skupaj 6.
Od OGZ Celje so prejeli prvih 120 m gu-
miranih C cevi, sami pa so si kupili še
120 m konopljenih C cevi.
V letu, 1972 so po vaseh k trem hidran-
tom opremili ročnike in primemo količino
cevi. Le dober mesec za tem je strela zaneti-
la požar v naselju, kjer je bil opremljen
hidrant in krajani so do prihoda gasilcev
zelo uspešno branili sosedna poslopja.
V društvo so vključili tudi pionirsko de-
setino in z njo pridno vadili. Na tekmova-
nju na Dobrni je leta 1972 dosegla 2. mesto.
Končno so za člane kupili tudi 10 svečanih
uniform.
Za strokovno usposabljanje članstva so v
februarju in marcu 1973 izvedli tečaj za iz-
prašane gasilce, katerega je obiskovalo 11
članov in tri članice.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Člani gasilskega društva Socka ob 50-letnici 1981. leta.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1984
28. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Tozd Jama Preioge
Tozd Jama Pesje
Tozd Jama Skale
Tozd Jamska
mehanizacija
Tozd Jamski transport
Tozd Jamske gradnje
Tozd Priprawe
Tozd Kiasimica
Tozd Zunanja dejavnost
Tozd Gradbena
dejavnost
Tozd iVIizarska dejavnost
Tozd izoliraževanje
DS Zračenje
DS Kopainica
DSSS
Čestita vsem delovnim
ljudem in občanom
velenjske občine ter ostalim
porabnikom premoga ob
Dnevu republike, 29.
novembru z željo po dosegu
še večjih delovnih dosežkov!
Z novo klasirnico, ki smo jo
začeli graditi ter sporednimi
objekti, stopamo v novo
obdobje, ko bomo lahko
nakopali v enem letu toliko
premoga, kot ga bomo vsi
skupaj za naše dobro
počutje in delo potrebovali!
SREČNO!
Sloves Klanjškove mesnice se širi prel€ meja
Mesnica in delilcatesa
Mirlto Klanjšel( iz Šent-
jurja jz dneva v dan
uspešneje posluje. Pro-
met je tako velik, da mo-
ra pogosto tudi lastnik
stopiti za prodajni pult.
Na dan obišče mesnico
povprečno 300 do 500
kupcev, proda pa pri-
bližno tono vseh vrst me-
sa. Zato Mirko Klanjšek
že razmišlja o razširitvi,
ker zaradi velikega pov-
praševanja sedanje
zmogljivosti ne zadostu-
jejo več.
Za večanje zmogljivosti
pa Klanjšek nima veliko
možnosti,  ker  se  nima
kam širiti. Odločil se je,
da bo odkupil manjšo
obrtno delavnico, ki je
poleg mesnice, to pa je tu-
di vse, kar lahko zaenkrat
stori. Z novim prostorom
bo pridobil 32 kvadratnih
metrov, tako da bo skup-
na kvadratura znašala že
skoraj 250 kvadratnih
metrov. Povečal pa bo tu-
di hladilne zmogljivosti
in uredil predelavo.
Zaradi premajhnih
zmogljivosti, je moral
Klanjšek pred kratkim
odkloniti donosno po-
nudbo. Nemec, ki je bil
na obisku v Šentjurju, ga
je namreč skušal nagovo-
riti, da bi začel izvažati v
Nemčijo domače kranj-
ske klobase. Klanjšek bi
moral za začetek dnevno
izdelati 500 kilogramov
kranjskih klobas in jih
pripeljati vsako jutro do
Brnika. Za nadaljnjo pot
pa bi poskrbel ponudnik,
ki je lastnik dvanajstih
hotelov, ki so razprostra-
njeni   po   vsej   zahodni
Nemčiji, vse do Frankfur-
ta. Klanjšek bo o ponudbi
ponovno razmislil, ko bo
dobil na razpolago dodat-
ni prostor.
Domače kranjske klo-
base in pečenice, ki jih je
začel Klanjšek izdelovati
pred kratkim pa gredo ze-
lo dobro v prodajo tudi v
Šentjurju. Zgodi se tudi,
da jih včasih, zaradi pre-
velikega povpraševanja,
zmanjka. Drugače pa je
Klanjškova mesnica izre-
dno dobro založena, saj
mu ne zmanjka niti teleti-
ne niti svinjine, čeprav se
marsikje čuti pomanjka-
nje tega mesa.
Mirko
Klanjšek
se
pridružuje
čestitkam
ob
prazniku
republike.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1884
aorenje: kakovost, inovacije, izvoz
Prenovljeno, programsko
prečiščeno in z novimi medse-
1 ojnimi odnosi obogateno Go-
.>.;nje, kot smotrno povezana
sestavina združenega dela, si
prizadeva kar najbolj odpreti
vsem.
Razumljivo je zato, da so na
zadnjem pregledu dosežkov in
ustvarjalnosti, poimenovali so
ga »Z izkušnjami in znanjem v
prihodnost«, posebej predsta-
vili smeri prihodnjega razvoja
tega poslovnega sistema. Pred-
stavniki poslovnih partnerjev
po nabavni in prodajni strani,
znanstvenih in raziskovalnih
institucij, bank in drugih so se
tako lahko kar najbolj podrob-
no seznanili tudi z njihovo pri-
čakovano vlogo pri skupnem
zagotavljanju pogojev za za-
nesljivejši prihodnji razvoj Go-
renja.
Pot na zahtevna
tržišča
14 proizvodnih delovnih or-
ganizacij Gorenja v Sloveniji,
na Hrvaškem in v Srbiji ure-
sničuje programe: Dom, zeleni
program, program procesne in
tehnološkew opreme ter pro-
gram notranje opreme.
Z naravnavanjem proiz-
vodnih programov po željah
oziroma potrebah potrošnikov
in naročnikov si Gorenje utira
pota na domače in najzahtev-
nejša tuja tržišča, s kooperacij-
skim sodelovanjem pa vse bolj
vpliva tudi na prestrukturira-
nje spremljajoče domače indu-
strije.
Nove generacije
proizvodov
Izvoz je že skoraj dve deset-
letji sestavni del in pomembna
komponenta razvoja poslovne-
ga sistema Gorenja, enega od
najpomembnejših gospodar-
skih dejavnikov pri nas.
Zato tudi ni naključje, da so
si zastavili nove, zahtevne na-
loge tudi pri osvajanju novih
generacij proizvodov, ki naj bi
omogočili na najzahtevnejših
zahodnoevropskih tržiščih
prehod v višje kakovostne in
cenovne razrede.
S posodobitvijo obstoječega
asortimana in s pospešenim
razvojem novih programskih'
smeri, posebej tudi procesne
in tehnološke opreme, pa bodo
uresničevali tudi nujno pre-
strukturiranje Gorenja.        ^
Pogoj - Icakovost
Smelo zastavljeni razvojni
načrti in Gorenjeva usmeritev
na najzahtevnejša svetovna tr-
žišča pa so uresničljivi ob
ustrezni kakovosti izdelkov, in
sicer kot sestavini kakovosti
razvoja, kakovosti komponent
in kakovosti same proizvod-
nje.
Kakovost dela mora torej po-
stati odlika__vseh poslovnih
partnerjev, kot aktivnih sou-
stvarjalcev proizvodnega in
prodajnega programa Gorenja,
ki bo povsem zadovoljeval po-
trebe vseh tržišč.
Z lastnimi silami
Ob številnih doseženih uspe-
hih v zadnjem času so pred de-
lavci Gorenja številne po-
membne naloge, katerih ure-
sničitev bo terjala nove napore
in odrekanja.
Se bolj .^elijo organizirati
proizvodnjo, v še večji meri bi
radi izkoristili obstoječe proiz-
vodne zmogljivosti, odpraviti
nameravajo ozka grla itd.
Pri uresničevanju teh in dru-
gih hotenj se bodo opirali zla-
sti na lastne sile, kot najzanes-
ljivejši pa tudi najzahtevnejši
osnovi za nadaljnji razvoj, in to
z združevanjem dela, sredstev
in znanja z vsemi, ki želijo za-
gotoviti stabilen nadaljnji raz-
voj tega velikega jugoslovan-
skega poslovnega sistema.
Pogoji za nov
razcvet
Delavci Gorenja so že veliko-
krat doslej, posebej pa še z zad-
njim pregledom dosežkov in
ustvarjalnosti, dokazali, da
ima Gorenje, seveda ob pomo-
či širše družbene skupnosti,
vse možnosti tako za uspešno
poslovanje kot za nov razcvet.
Sprotno izpopolnjevanje in
nenehno dopolnjevanje pro-
gramov, hkrati pa snovanje in
načrtovanje novih programov,
je v izdelkih izražena vizija Go-
renja. Največja prednost pri
uresničevanju vseh hotenj je
18.000 delavcev, ki vidijo v
ustvarjalnem, produktivnem
delu najbolj zanesljivo pot tudi
za uresničevanje svoje osebne
sreče skozi ustvarjalno, pro-
duktivno delo.
Delavci Gorenja Notranja
oprema bodo letošnji dan re-
publike obeležili s priložnost-
no slovesnostjo ob 10-letnici
odprtja Gorenjeve tovarne ke-
ramičnih ploščic. Ugotavljajo,
da so vseskozi doslej dobro de-
lali in gospodarili, vse bolj se
uveljavljajo tudi na zahtevnih
zahodnoevropskih tržiščih, za
zagotovitev kar najbolj zanes-
ljivega prihodnjega razvoja pa
zaključujejo prav zdaj priprave
na začetek posodobitve Gore-
njeve tovarne keramičnih plo-
ščic.
Gorenje si za leto 1985 za-
stavlja nadvse zahtevne nalo-
ge. Po prvih ocenah želijo fi-
zični obseg proizvodnje in
produktivnost povečati za
7%, konvertibilni izvoz pa kar
za 20%.
Geslo Gorenjevega leta
1985 bo torej:
KAKOVOST,
INOVACIJE,
IZVOZ!
Vsem delovnim ljudem sirom po Jugoslaviji
Čestitamo
za 29. november, rojstni dan socialistične,
samoupravne, neuvrščene Jugoslavije!
Delavci Gorenja
28. NOVEMBER 1984
NOVI TEONIK - STRAN 25
STC - Skladiščno transportni center Celje
Letos so ureOiU odprto deponijo na površini 7500 Itvadratnili metrov
Skladiščno transportni center Celje se letos
pri oceni devetmesečnega poslovanja lahko
pohvali z dobrimi poslovnimi in finančnimi
rezultati. Tako so imeli za 23 odstotkov večji
pretovor, za 16 odstotkov večje povprečne za-
loge, njihov skladiščni prostor oziroma kva-
dratni meter pa je bil za osem odstotkov bolj
obremenjen.
Pri tem so ustvarili za 47 odstotkov večji ce-
lotni prihodek, dohodek na zaposlenega pa so
povečali za 54 odstotkov. Ob oceni devetih in
celo desetih mesecev letos so ugotovili, da plan-
ske cilje v celoti in po posameznih postavkah
povprečno presegajo za 10 do 20 odstotkov.
Z vključno oktobrom 1984 in v primerjavi z
lanskim oktobrom so izvršili 2.114 vagonskih
operacij ali za dva odstotka več kot lani. Dobro
sodelujejo s celjskimi in ostalimi železničarji,
čeprav si želijo včasih več vagonov.
Pretežno mlad, 65 članski delovni kolektiv
Skladiščno transportnega centra Celje, po stro-
kovnih ocenah zelo dobro vzdržujejo svojo me-
hanizacijo, pa čeprav imajo, na primer, šest vili-
čarjev, ki so starejši od deset let in kar 11 vili-
čarjev, ki so starejši od sedem let. Letos so
kupili še en vagonski viličar ter obnovili vozni
park.
Predvsem pa so v Skladiščno transportnem
centru Celje zadovoljni, da so uspeli s svojo
naložbo v razširitev infrastrukture v hali B in z
ureditvijo odprte deponije na površini 7.500
kvadratnih metrov, od tega na površini 1.000
kvadratnih metrov z nadstrešnico. Hrati so ure-
dili in obnovili še staro razkladalno rampo in
pridobili novo.
Klima med največilmi v Jugoslaviji
Na področju Idima in prezračevainilt naprav za industrijsiie namene in potrebe ter za ladjedelništvo
Preko sozda IMP, kate-
rega članica je KLIMA
Celje, se je 750-članski
kolektiv uspešno vklju-
čil v izvozne posle v Ira-
ku, lani pa sklenil v po-
slovni povezavi s Smel-
tom iz Ljubljane dobro
kupčijo še v Libiji. Gre
za izdelavo opreme in
montažo preizkuševali-
šča motorjev v skupni
vrednosti 36 milijonov
deviznih dinarjev.
Zdaj je oprema že v Li-
biji, tudi montaža je že za-
ključena, delavci Klime
oziroma njenega tozda In-
dustrijska proizvodnja so
se izkazali tako pri kako-
vosti izdelave kot pri ro-
kih. Povsem razumljivo
je, da je bilo vloženega v
ta posel izjemno veliko
truda, prizadevnosti, tudi
sobotnega, nedeljskega
in v zadnjem času še noč-
nega dela, da so bili izpol-
njeni vsi poslovni pogoji
in roki. Vse to kaže, da so
v Klimi Celje sposobni iz-
delovati zahtevno opre-
mo in se držati pogodbe-
nih rokov.
Tudi sicer so v Klimi
Celje letos uspešno reše-
vali proizvodne proble-
me, predvsem pa uredili
nekatere proizvodne pro-
store in zmogljivosti, so
razširili; skratka, bolj za-
dihali, hkrati pa odpravili
ozko vhodno »grlo« v
proizvodne obrate. To je
šlo v veliki meri na račun
odkupljenega zemljišča
prejšnje lastnice IFA.
Tudi industrijska proiz-
vodnja je kljub zoženim
razmeram na naložbenem
področju, uspela zagotav-
ljati delo in zaposlitev, ce-
lo povečali so realizacijo
glede na letošnji plan v
desetih mesecih za 23 od-
stotkov in glede na lan-
sko 10-mesečno obdobje
za 60 odstotkov.
Prav tako so letos z
vključno oktobrom pove-
čali dohodek za 51, doho-
dek na zaposlenega celo-
za 56 odstotkov, pri tem
pa za poslovni sklad nsf-
menili za 70 odstotkov
več sredstev kot lani v de-
setih mesecih. Vse to ka-
že na uspešno poslovanje
Klime Celje, obeh njenih
tozdov, Intustrijska pro-
izvodnja in Montažna
proizvodnja ter delovne
skupnosti skupnih služb.
Kljub zoženim razme-
ram na naložbenem po-
dročju, pogumno načrtu-
jejo proizvodnjo in mon-
tažo klima in prezračeval-
nih naprav tudi v prihod-
njem letu, predvidevajo
celo določeno oživljanje,
pri čemer se zavedajo, da
bo dela zanje še veliko, še
posebej če upoštevajo, da
so s svojo proizvodnjo in
montažnimi ter drugimi
storitvami bistveno pose-
gli v nadomeščanje uvo-
za. Prav nadomeščanje
uvoza ima hkrati tudi
izvozno težo, čeprav se
Klimi Celje pri priznava-
nju te posebne izvozne te-
že računica v naši družbi
niti ne izide.
26. STRAN - NOVI TEDNIK

PRODAM
KRAVO simentalko mlado za na-
daljno rejo ali zakol prodam.
Repas Marjan, Klane 21, 632(M
Dobrna.
R 4, letnik 79, kovinsko modre bar-
ve, prevoženih 60.000 km, pro-
dam. Pur Miran, Polzela 209 c.
KUNCE, belgijske orjake in nem-
ške lisce prodam za nadaljnjo
rejo. Krožna pot 4, Vojnik.
SEDEŽNO GARNITURO in dva fo-
telja iz skaja, vitrino, vse dobro
ohranjeno, prodam. Erjavčeva
25.
STAREJŠO kravo simentalko pro-
dam. Kotnik Anton, Ljubečna 13
Škofja vas.
R 5 TL, prva reg. 76, prevoženih
100.000 km, prodam. Javornik,
Ljublanska 27.
FIAT 750 LE, letnik 82, prodam po
ugodni ceni. Ostale informacije
dobite na naslovu: Oblakova 3,
Celje, od 15. ure dalje.
250 kom modul opeke in Feroterm
FF 40 peč prodam za kredit. Div-
jak, tel: 36-116.
DKW F 102, letnik 64, V VOZNEM
STANJU, UGODNO RPODAM.
Ogled vsak dan po 15. uri. Hor-
vat Ferdo, Parižlje 8, 63314 Bra-
siovče.
CENTRALNO PEČ Feroterm FF 40
in trajno žareči kamin Rustik,
oba nova, prodam. Zidarič Kar-
men, Aškerčeva 3, Celje.
OPEL KADETT, letnik 76, prodam.
Voh Jože, Dobrteša vas 40 a,
Šempeter.
KUHINJSKO PEČ Kupersbusch
prodam. Tkalska 3, Celje, drugo
nadstropje.
BOBNE Amati - mali komplet, pro-
dam. Videč Marjan na št. 27-411
int 247.
OSLA in nov sod 1000 I prodam.
Bučer, Ponikva / Grobelno.
LADO 1200, letnik 71, prodam. In-
formacije po telefonu 24-398
med 12. In 13. uro.
ŠIVALNI STROJ USHA po ugodni
ceni prodam. Tel: 27-319 do 15.
ure.
126 P, letnik 78, registriran do sep-
tembra 85, ugodno prodam. Te-
lefon: (063) 701-250.
AVTO GS, letnik 76, prodam. Infor-
macije po tel: (63) 26-486 po 19.
uri.
PUJSKE, šest tednov stare, pro-
dam. Lorger Jožefa, Gornja vas
7, Šentvid pri Grotieinem.
OTROŠKO sobo, dobro ohranjeno,
prodam. Tel: 33-300, popoldan.
VESPO starejšo, poceni prodam.
Imformacije na tel: 25-287.
PRALNI STROJ GORENJE, rab-
ljen, prodam. Informacije 30.11.
na 25-810.
VVARTBURG caravan, letnik 83,
prodam. Inf. tel: (063) 28-615.
TRAJNO ŽAREČO peč Tobi Emo
Plamen, skoraj novo in peč za
centralno etažno ogrevanje
23.000 ccal prodam. Ogled mo-
žen Ulica frankolovskih žrtev 15,
Koštomaj, ali informacije na te-
lefvon: 31-331 po 17. uri.
HARMONIKO, 40 basno, klavirsko
prodam. Pekošak Božo, telefon:
36-922.
AVTOGUME, 4 kom 165/13, pro-
dam. Maček Mirko, Prebold 132.
GRADBENO BARAKO v Celju pro-
dam. Inf. tel: 33-205.
SANIO mini komponento steroo
2 X 20 W in projektpr prodam.
Tel: 785-143 od 17. do 19. ure.
HLEVSKI GNOJ prodam. Knez Ma-
rija, Bobno 19b.
ŠTIRI MESECE stare pujske za na-
daljnjo rejo ugodno prodam.
Prevolnik, Cesta v Laško 12, Ce-
lje, telefon 23-006 zvečer.
FIAT 132 GLS, v zelo dobrem sta-
nju in motor APN 6, nov, za 6 SM
In komplet aparat za avtogeno
varjenje, prodam. Ponudbe na-
Trupej Franc, Virštajn 8. Ogled
možen popoldan od 16. do 20.
ure.
MINI FARME kalifornijskih dežev-
nikov prodam. Inf. tel: 34-117.
KOZOLEC OKNAT 6 x 12 m in mo-
tokultivator IMT 505 L s frezo,
plugom, kosilnico, prodam. Le-
skovšek, Ojstriška vas 7, Tabor
v Savinjski dolini.
STAREJŠO hišo že v tretji fazi,
adaptirano, nov hlev, 1630 m*
zemljišča na lepi sončni legi,
6 km iz Laškega, prodam, šifra:
PO DOGOVORU.
NOV ŠVEDSKI gorilec za peč
»Bentone« prodam. Informacije
na tel: 714-974 popoldan.
LADO 1200, karambolirano, pro-
dam. Tel: 31-095 zvečer.
FIAT 500 Topolino prodam. Tel:
31-095 zvečer.
PRALNI STROJ GORENJE, pro-
dam. Inf. tel: 27-067 po 16. uri.
UVOŽEN štiripotni ročni mešalni
ventil 1», zastekljena okna
0,8 X 1,2 m, ter 1, 8 X 1. 2 m ma-
lo rabljeno peč za centralno
kurjavo Trika 40 KW, ter 15 vreč
apna, ugodno prodam. 3nf. na
tel: 36-686.
VINOGRAD na lepi sončni legi
prodam. Bobnar Franc, Pleto-
varje n. h., Dramlje.
GARAŽO v Celju, Trubarjeva ulica,
prodam. Tel: 25-718 popoldan.
TRAKTORSKI PLUG OLT 10 col,
traktorski varnostni lok, ter mo-
ped Tomos 4 brzinec s ščitom,
prodam. Stiplošek Franc, Vir-
štajn 60, Podčetrtek.
BREZE KOZE ugodno prodam. Na-
kup možen popoldane. JekI
Franc, Zadobrova 34, Škofja
vas.
HARMONIKO DELICiJA, klavirsko,
96 basov, tiova 3,5 M, prodam.
Informacije na telefon: 33-680
po 15 uri.
TV color Gorenje, prodam. Onič
Mirko, Cesta na Dobrovo 57,
Celje
MALO RABLJENO CENTRALNO
peč, 25 tisoč cal, kombinirano,
80 I bojier, prodam. Tel: 35-()d'.
BVT Telefunken Riz akvarel, star 3
leta, ekran 42, ohišje sive barve,
6 SM, prodam. Tel (063) 24-761
od 15 do 17. ure.
AVTORADIO Avtosonic stereo
40 W in zvočnike prodam Inf. na
tel: 24-211 int. 32 dopoldan.
SMUČI RC 05 z look vezmi in pan-
cerje SR 84, prodam. Inf. 30. no-
vembra na 25-810.
FREZO TV 95, novo, s kardanom
za traktor Tomo Vinkovič 18-21
KM, ugodno prodam. Strašek,
Ljubljanska 10, tel.: 27-411 int.
706.
LADO 1500, letnik 76, registriran
do 18. 8. 1985, ugodno prodam.
Informacije na tel.: 23-359.
ZAHODNONEMŠKE 100 kom
injekcijske igle 0,55 ■ 25 mm za
diabetike, prodam, šifra: DIA-
BETIK.
TRAKTOR STA VER 28 KM, tip 180,
prodam, Vengust, Stopče, Gro-
belno.
CEMENTOL za zimsko betonira-
nje, 5 cm stiropor, 5 kom radia-
torjev aluterm 600 mm, 450 kg
betonskega železa 0 10 mm,
suhe 5 cm plohe bor-smreka,
prodam. Krajnc Kai>N|) Slatina v
Rožni dolini, tel: 35-331 zvečer.
NOVO TRAJNOGOREČO peč za
etažno centralno ogrevanje tip
TVT 23, Boris Kidrič, prodam
Naslov: Kuhar Slavko, Dobriša
vas 43, Petrovče.
RENAULT 5 TL, prva reg. 76, pro-
dam. Markovič, Štore 129 inf.
tel.: (063) 32-106, zvečer.
ŠKODO 105 L, letnik 77, dobro
ohranjeno, prodam. Informacije
dopoldan na tel.: 853-418.
SPALNICO ugodno prodam. Šifra:
DECEMBER.
MLIN KLADIVAR ugodno prodam.
Jezovšek Alojz, Vrhe 51, Te-
harje.
ČRNO BELI TV sprejemnik Čaje-
vec, potreben popravila, ugo-
dno prodam. Močivnik, Zabuko-
vica 90.
OLJNI električni radiator OIsberg
(nemški 2 KW/220 V) prodam.
Tel.: (063) 710-998.
FORD ESCORT, neregistriran, pro-
dam. Mauh Karel, Pot v konjsko
17, Vojnik.
KRZNEN PLAŠČ »Karaku!« črn
48/50 ugodno prodam. Informa-
cije tel 23-245
PEČ ZACENTRALNO etažno ogre-
vanje 15.000 cca, rabljeno, ugo-
dno prodam. Rezar Blaž, Slance
14, 63221 Teharje.
R 4 TL, letnik 78, ugodno prodam.
Telefon: 35-455
Z101 prodam v voznem stanju, tel:
707-143.
ZASTAVO 1300 vozno, neregistri-
, rano prodam za 35.000 din. Inf.
tel: 226-72 popoldan.
GARSONIERO v Celju, ogrevano
na centralno kurjavo, prodam.
Inf. tel: (061) 571-274.
PRAŠIČA 130 kg, mesnatega, pro-
dam. Ogled v soboto in nedeljo
oz. med tednom po 17. uri razen
srede. Voh, Stranje 11 a,
Šmarje.
ZASTAVO 101, super. letnik 79,
prodam za 180.000 din. Tel:
(063) 735-218 od 16. do 21. ure.
TROBENTO sinfonik prodam, sko-
raj novo. Meznarič Franc, Kovi-
narska 16, Celje.
TAM 4500, dobro ohranjen, regi-
striran, prodam. Završnik Jože,
Prapreče 29, Vransko.
KASETOFON SHARP RT 10 pro-
dam. Inf. 36-381.
NOVE GUME in zračnice Barum
3,25-16 za MZ, kardan za trosi-
lec gnoja ali rotacijsko kosilni-
co, original brus za brušenje ko-
se za BCS in dobro ohranjen
prednji most za Opel Kadetta tip
B, ugodno prodam. Špes Stani-
slav, Vrbno 24, Šentjur.
KOSILNICO BCS, malo rabljneo,
prodam. Ipavčeva 18, Šentjur,
tel: (063) 741-825.
TRI in ŠTIRI VRSTNO harmoniko
prodam, Panič, Cesta na grad
48, Celje.
TOVORNI AVTO MAN 850 kiper z
vgrajeno pomočno prestavo v
zelo dobrem stanju prodam.
Ocvirk, Orešje 25, Sevnica.
HIŠO Z VRTOM, centralna, pro-
dam. Podgorje 12, Celje.
ENODRUŽINSKO HiŠO v neposre-
dni bližini Celja z vrtom prodam
za gotovino. Inf. pri Čekovin, Ža-
lec, Kajuhova 12 od 13. do 15.
ure.

NEKAJ AROV zemlje za postavi-
tev malega čebelnjaka kupim.
Vojnik, Šmartno, Gorica. Kumer
Franc, Pečovnik 51, tet: 26-941.
NOVO HIŠO v centru ali na Lavi,
kupim. Ponudbe pod šifro:
UGODNO.
DVOJNI KASETOFON kupim. Po-
nudbe na tel.: 36-915.
ODPADNI SVINEC, vse vrste in
količine, kupim. Pirešica 36/c,
Jošt.
STAREJŠO HIŠO ali hišo v začetni
gradnji v bližini Celja ali okolici
kupim ali zamenjam za nov vi-
kend. Tel.: 25-772.
STANOVANJA
MATI z otrokom išče stanovanje v
okolici Žalca ali Celja. Ponudbe
pod šifro: MATI.
IŠČEM ogrevano sobo v Celju s 1.
decembrom tel.: (066) 36-283 od
16. do 21. ure.
V ŽALCU ali okolici najamem gar-
soniero ali manjše stanovanje.
Tel.: (061) 819-108.
UPOKOJENKI nudimo brezplačno
stanovanje za pomoč v gospo-
dinjstvu starejše osebe. Šifra:
JEZERO.
IŠČEM ogrevano sot>o v Celju ali
bližnji okolici. Ponudbe pod po-
štena ali nekadilka ali po tel.:
21-072.
IŠČEM SOBO s samouporabo ko-
palnice. Sem pripravljena tudi
kaj pospraviti ali narediti. Po-
nudbe pod: PRIDNA in OSAM-
UENA.
MLAD PAR išče garsoniero v Celju
ali okolici. Šifra: PREDPLAČILO.
MLADA zakonca iščeta sobo in
kuhinjo y Celju al Šentjurju. Ši-
fra: POŠTENA PLAČNIKA.
MLAD PAR nujno potrebuje sobo s
souporabo kopalnice ali stano-
vanja v okolici Celja, Žalca ali
Prebolda. Plavčak, Podgrad 39,
Šentjur pri Celju.

IZGUBIL se je psiček, pudelj, bel s
črnimi progami. Nosi temnoze-
leno ovratnico. Najditelj Javi na
naslov: Šarlah, Nova vas 31 b,
Šentjur.
PODPISANA Zakojnšek Alenka,
Vodnikova 4 Žalec, obžalujem
besede, ki sem jih napisala dru-
žini Zakojnšek Rudiju in Ani, Vo-
dnikova 2 Žalec In se obvezu-
jem, da takih izjav več ne bom
pisala.
POIŠČITE V...
proclajnem centru hudi nja
Oglejte si bogato izbiro keramične posode v prodaj-
nem centru Hudinja. Znižana je za več kot 50 odstotkov.
Med bogato izbiro peči pa vam priporočajo Alp thermen,
ki jo dobite za nekaj več kot 70.345.00 din.
ko vi nOteh na   tozd tehnična trgovina
ŠiPAD-KOMERC
TOZD Veleprodaja pohištva
»Namještaj« Sarajevo
Komisija za delovne odnose
razpisuje
OBJAVO
za izpolnitev del in nalog za nedoločen čas in
sicer:
1. Namestnik šefa
Skladišča poliištva 898 v Celju - 1 delavec
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom,
morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje:
Pod 1.:
- Končana 1. stopnja Fakultete oziroma Višja šola
ekonomsko-komercialne smeri ali končana šola za
visokokvalificirane delavce v trgovini
- 4 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah pro-
daje pohištva ali drugega blaga.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
naslov:
»ŠIPAD KOF^ERC, OOUR Veleprodaja namještaja
»Namještaj« Sarajevo«, ul. Džemala Bijediča 185 z
oznako »Za komisijo« za delovne odnose. Razpis
velja 8 dni od dneva objave Nepopolnih in nepravo-
časnih prijav ne bomo upoštevali.
28. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 27
TV SPORED
NEDEUA, 2. 12.
3,45-14 40 in 15 15-22.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POROČILA, 9 05
ŽiV ŽAV, otroška matineja; 9.55 JACK HOLBORN, ponovitev mladinske nadalje-
vanke; 10 20 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.25 Sestriere, SVETOVNI POKAL V
SMUČANJU - SIJ^LOM (M), prenos 1. teka; 11 30/12.00 CEZ TRI GORE: Oktet
Gallus 12 00 KMETIJSKA ODDAJA;13 00 625, oddaja za stik z gledalci; 13.20
PROPAGANDNA ODDAJA, 13.25 Sestriere: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU -
SLALOM (M), prenos 2 teka (do 14.30/40); 15 30 POROČILA; 15.35 PJ V
ODBOJKI -STAVBAR MTT BOSNA, reportaža; 16.05 PRINC VALIANT, ameriški
film: 17 40 REPORTAŽA 2 NOGOMETNE TEKMF. JUSOSLAVIJA V AVSTRIJI:
REPREZENTANCA SLOVENIJE; 17.55 ŠPORTNA POROČILA; 18.10 TV KVIZ;
19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO
ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00 A.Marodič: RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, TV nadaljevanka; 20.50
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 ŠPORTNI PREGLED; 21.30 SLOVENCI V ZA-
MEJSTVU, 22.00 VARNOSTNI PAS, izobraževalni film; 22.15 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.10 TEST; 15.25 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.55 FILMI RICHARDA BUR-
TONA: PUŠČAVSKE PODGANE, ameriški film; 18.25 REPORTAŽA Z NOGO-
METNE TEKME HAJDUKŽEUEZNIČAR; 18.55 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 SVET V LETIH 1900-1939, dokumentarna serija; 20.50 VČERAJ, DANES,
JUTRI; 21.10 A.Berkesi: PRAGOVI, madžarska nadaljevanka (do 22 10)
PONEOEUEK, 3. 12.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Igre na snegu. Italijanščina, Predstavljamo vam,
Juraj Dalmatinac, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: TV berilo, Risanka, Angleščina,
Mali program. Risanka, Poklici, Zadnje minute (do 12.30); 17.05-23.00 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA; 17.20 POROČILA; 17.25 PEŠEC V AVTU, otroška
serija TVTitograd: 17.55 NEGA BOLNIKA NA DOMU, izobraževalna serija; 18,15
SPEKTER, izobraževalna oddaja; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18,40 PET
MINUT ZA REKREACIJO; 18.45 POP GODBA: Jani Kovačič (za JRT 1); 19.15
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
PAMET V ROKE, KO BOŠ V DRUGO USTVARJAL SVET - OPRE ROMA.
slovenski dokumentarni film; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 STUDIO 2;
22.40 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TEST; 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MESTO BASNI, otroška serija TV Skopje;
18.00 MITI IN LEGENDE; 18.15 NARAVA IN ČLOVEK, izobraževalna serija; 18.45
PLESNO-AEROBIČNA SKUPNA ANE ŽVORC IZ MARIBOflA; 19.00 INDIREKT-
oddaja o športu; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANOST; 20.55 ZAGREBŠKA
PANORAMA; 21.10 DINASTIJA, ameriška nadaljevanka; 22.00 GLASBA IZ ATE-
UEJA: George Gershvvin, ponovitev zabavnoglasbene oddaja (do 22.45)
TOREK, 4.12.
9.00 TV V ŠOLI: TV koledar. Krajevna skupnost. Ne pozabi: Bratje Horvat. Izbrali
srn za vas. Reka Gacka, Poročila; 10.35 TV V šOLI: Kemija povsod. Risanka.
Metropolitanski muzej. Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute
(do 12.30); 16.25-22.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.40 ŠOLSKA TV -
SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Idoja in fotostvarnost ZGODOVINA: Tolminski
krneči upor 1713; 17.35 POROČILA; 17.40 Z BESEDO IN SLIKO - J.Ribičič:
NANA, MALA OPICA, lutkovna serija, 17.55 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: Do-
lenjska; 18.25 POMURSKI OBZORNIK; 18.40 PISANI SVET: Lov-zelena bratov-
ščina; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20 00 J. Romains: NEKAJ UUDI DOBRE VOUE, francoska nadaljevanka; 20,55
PROPAGANDNA ODDAJA; 21,00 MEDNARODNA OBZORJA; 22.00 TV DNEVNIK
li
Oddajniki li. TV mreže:
17.10 TEST; 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MALI SVET; otroška oddaja: 18.15
BRANJE: 18.45 GLASBA IN PLES SKOZI STOLETJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
MORNAR, zabavna oddaja; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 SPOMINI: ..Virovi-
tlčki mostobran«, dok oddaja; 21.35 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.50 ČAS
JAZZA ( do 22.35)
SREDA, 5. 12.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Poštni nabiralnik. Kultura govora, Raziskujemo
preteklost. Računalniki. Poročila; 10.35 TV V šOLI: Življenjske skuposti. Ri-
sanka, Ob igrišču, Mali program, Risanka, Kocka, kockica. Zadnje minute (do
12.30); 17.00-23.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.15 POROČILA; 17,20
PROPAGANDNA ODDAJA; 17.25 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU- SMUK (Ž),
posnetek iz Val dlsera; 18.10 CICIBAN, DOBER DAN - Klovni so bolni od smeha:
Deska: 18.25 POSAVSKI OBZORNIK; 18.40 NEDOJEMUlVE SO VODNE POTI,
potopisna reportaža TV Novi Sad; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME:
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA. POČENO OGLEDALO,
angleški film; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK II; 22.00
OMIZJE
Četrtek, 6.12.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, K. Čapek: POTEPUŠKA BAJKA, Plazilci in ptiči.
Alge, Tehnične zanimivosti, Torus, Poročila (do 10.35); 10.55/11.00 Vai disere:
SVETOVNI POKAL V SMUČANJU-SMUK (M), prenos (do 12.00); 15.45-22.30
TELETEKST RTV UUBUANA;16.00 ŠOLSKA TV - SLIKARSTVO XX. STO-
LETJA: Ideja in fotostvarnost ZGODOVINA: Tolminski kmečki upor 1713; 16.55
POROČILA; 17.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 17.05 SVETOVNI POKAL V SMU-
ČANJU-SMUK (M), posnetek iz Val d'lsera; 17.50 A. Ingolič: MLADOST NA
STOPNICAH, mladinska nadaljevanka: 18.25 CEUSKI OBZORNIK; 18.40
OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA; 19 10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA OD-
DAJA; 21.05 J. ClavelI: ŠOGUN, ameriška nadaljevanka; 22.10 TV DNEVNIK II
PETEK, 7. 12.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Zgodba, Vesolje v igri, Nemšina, Marko Marulič,
Poročila, (do 1035); 10.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.55 Val disere: SVE-
TOVNI POKAL V SMUČANJU-SUPERVELESLALOM (M), prenos (do 12.30);
15.55-23.45 TELETEKST RTV LJUBUANA; 16.10 POROČILA; 16.15 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 16.20 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU-SUPERVELESLA-
LOM (M), posnetek iz Val disera; 17.20 JAZZ NA EKRANU: Roscoe Mitchell
Sound And Space Ensemble; 17.55 ZA MANO, MULCI, madžarska otroška
nadaljevanka; 18.25 OBZORNIK LJUBUANSEGA OBMOČJA; 18.40 ZDRA-
VILNE VODE: Dobrna, izobraževalna serija; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK;
19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55
VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Oktobrski
Obračun, dok. serija; 20.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.40 NE PREZRITE;
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 A. Jay-J. Lynn: DA, GOSPOD MINISTER,
angleška humoristična nanizanka; 21 30 TV DNEVNIK II; 21.45 MARATONEC,
ameriški film
SOBOTA, 8. 12.
8.05-14,30 in 15.0&-23.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 POROČILA; 8.25
CICIBAN, DOBER DAN - Klovni so bolni od smeha: Deska: 8.40 ZBIS-J Ribičič:
NANA, MALA OPICA, lutkovna serija; 8,55 PEŠEC V AVTU, otroška serija TV
Titograd; 9.25 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nada-
ljevanka; 9.50 PISANI SVET: Lov-zelena bratovščina; 10.20 PROPAGANDNA
ODD/VJA; 10.25 Val disere: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU-VELESLALOM
(M), prenos 1. teka; 11.30 ČUDEŽI NARAVE: Nakurujev zaklad, kanadska
poljudnoznanstvena serija; 11.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 11.55 Elm: SVE-
TOVNI POKAL V SMUČANJU-SUPERVELESLALOM (Ž), prenos; 13.20 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 13.'25 Val disere: SVETOVNI POKAL SSMUČANJU-VELE-
SLALOM (M), prenos 2. teka (do 14.30); 15.20 POROČILA; 15.25 VČERAJ ZA
JUTRI: Jesen rumena, ponovitev dok. oddaje; 16 00 SPOZNANO, NEZNANO -
ponovitev; 17.00 PJ V ROKOMETU - PROLETER : METALOPLASTIKA, prenos v
Odmoru,,.; 18.30 ČUDEŽI NARAVE, kanadska poljudnoznanstvena serija; 19.10
FltSANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
SMEJOČI SE POLICAJ (delovni nasI), ameriški film; 21.45 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.50 ZRCALO TEDNA; 22.10 30. FESTIVAL ZABAVNE GLASBE
ZAGREB 84, posnetek; 23.35 POROČILA; OPOMBA: NOGOMET - kvalifikacije
za SP - FRANCIJA : NDR, 14 45 PJ V HOKEJU - CZ : OLIMPIJA
RADiaCEUE
ČETRTEK, 19. 11.: NI SPOREDA
PETEK, 30. 11.: NI SPOREDA
SOBOTA, 1. 12.: 8.00 Poročila, 8 05 Dopoldne z vami, vmes ob
8 30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15
Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDEUA, 2.12.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Vedno lepe
melodije, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15
Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 14.30 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK/ 3. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne,
vmes ob 8,30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek
sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pre-
gled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 4. 12.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami. vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Za-
ključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.4fe Iz delovnih organiza-
cij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 5. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami. vmes ob
8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev.
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Iz
krajevnih skupnosti, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Ak-
tualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
PEKARNA LAŠKO p. o.
LAŠKO - Titova 24
Razpisna komisija za imenovanje
individualnega poslovodnega organa
razpisuje
po 46. in 48. členu statuta delovne organizacije
dela in opravila
individualnega poslovodnega
organa
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da je mojster pekovske stroke s končano poslo-
vodsko šolo;
- da ima 10 let prakse, od tega najmanj 5 let na
vodilnih delovnih mestih
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom
dosedanjega dela na gornji naslov z oznako »Za
razpisno komisijo« v roku 15 dni od dneva objave
tega razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po skiepu
zbora delavcev Pekarne Laško.
Komisija za delovna razmerja vabi k prijavi za oprav-
ljanje del in nalog
1. obratovodja v pekarni
- pogoj: končana poslovodska šola
2. pek
- pogoj: končana poklicna šola
Prijave sprejema Komisija za delovna razmerja Pe-
karne Laško v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo
kandidate obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju
prijav.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. I JUST CALLED TO SAY I LOVE YOU - STEVIE
VVONDER
2. CARELESS VVHISPER - GEORGE MICHAEL
3. BODI SREČNA ANDREJA - MARIJAN SMODE
4. BLUE JEAN    DAVID BOWIE
5. NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH - LAČNI FRANZ
6. NEVERENDING STORY - LIMAHL
7. SUZANA - THE ART GOMPANV
8. PARDONE MADAME - ČUDEŽNA POLJA
9. WAR SONG - CULTURE CLUB
10. NAŠ ATA - MLADI UPI
DomaČe melodije:
1. DANES NA VASI - RŽ
2. NA MNOGA LETA - TRIM
3. PESMICA ZATE - ALPSKI KVINTET
4. NA MOJO POT NE TROSI ROŽ RDEČIH - STANKA
KOVAČIČ
5. VALČEK ZA TISTE DNI - HERVOL
6. PREKO MORJA VETER VEJE - MARIJA AHAČIČ-
POLAK
7. Ml SLOVENCI - MUŽENIČ
8. PA MOJE ŽENKE GLAS - TONE KOZLEVČAR
9. TEBI, NAŠA MATI - HENČEK
10. TINGL TANGL POLKA - AVSENIK
KUPON
lestvica zabavnih melodij_^
izvajalec--
lestvica domačih melodij-
izvajalec_-
ime in priimek____-
naslov_—-_——__
Nagrajenca: Janez Kukovič, M. Zidanška 8 a, Šentjur
Marija Kovačič, Bernekerjeva 2, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo
v prodajalni MELODIJA.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika,
zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika), Srečko Srot (reportaža, kronika-kri-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedemk (Žalec, zamejstvo).
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev. Individualna letna
naročnina 940 dinarjev, polletna 470 dinarjev. Za tujino je letna
naročnina 1.850 dinarjev za delovne organizacije pa 1.040 di-
nanev. St. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana,
TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ROJSTVft
Celje:
Rodilo se je 36 dečkov in 21
deklic.

Celje:
Poročilo se je 9 parov, od
teh:   Savo  DURDEViC  in
Danica LIPNIK, oba iz Pri-
stave, Ignac BRGLEZ iz Ce-
lja in Milena ZIDANSEK iz
Avstralije.
Šmarje pri Jelšab:
Poročil se je en par.
SMRTI
Celje:
Umrli so: Albin K02UH,
30,   Prožinska   vas,   Ema
AMON, 63, Pristava pri Le-
sičnem, Erna PUNCUH, 42,
Sevnica, Antonija 2VAR, 90,
Celje. Anton MOHORKO,
77, Zahenberc, Avgust
BROMSE, 62, Dol pri Sevni-
ci, Franc OCVIRK, 64, Celje,
Alojz GUNZEK, 71, Šentjur
pri Celju, Franc KOREN, 76,
Frankolovo, Jožef KO-
LENC. 56, Podlog v Savinj-
ski dolini, Dominik GLO-
GOVSEK, 39, Vojnik, Matij-
ček KUZMAN, 23, Stenica,
Alojz SPEGLIC, 79, Arclin,
Marija MAJCEN, 68, Selce,
Ferdinand HRASTNIK, 75,
Vojnik.
Šmarje pri Jelšah:
Umrli so: Franc AN-
DRENŠEK, 36, Vodovno,
Anton JAVORNIK, 54, Pol-
žanske gorice. ^
kovinotehna
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE:
STEZE
POMISLILI
NA OBJAVO
VRADIUCEUE!
28. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1984
AVSTRIJSKE RAZGLEDNICE
Poskus objektivnega pristopa
Zgodovina je, pravijo, prepogosto
dekla politike, še pogosteje ponareje-
no okrasje gospodujočih v večnaro-
dnostnih državnih tvorbah. Propadli
imperiji so vir nostalgije in poskusov
k ponovnemu vzponu, kot je bilo du-
čejevo naslanjanje na slavo in moč
starega Rima.
V današnji Avstriji, republiki, eni
manjših, meščansko demokratičnih
držav, sicer prisegajo na svojo proti-
monarhistično naravnanost, pa jim je
vseeno toplo pri srcu, kadar se grejejo
v blišču nekdanje veličine.
Grad Grafenegg, kakšnih 70 km od-
daljen od Dunaja, sredi polj v obdo-
navski ravnini, nima svoje vojaške ali
politične zgodovine, je pa zato name-
njen, da služi zgodovini s svojimi 35
sobami, kabineti, saloni in dvoranami
kot razstavnimi prostori. Zgrajen je bil
približno do časa, ki je začetek leto:'nje
zares skrbno pripravljene razstave: ob-
dobje cesarja Franca Jožefa, oziroma
le prvi del tega obdobja, kajti drugi del
bo pripravljen čez tri leta.
Torej Franc Jožefovi cesarski časi
od 1848 do 1880?!
Hudo me je dajala radovednost, ka-
ko so zastavili ta prikaz zanimivega
zgodovinskega obdobja. Bo bahaštvo,
bo cmeravo oziranje v minulost, bo
oboje ali pa pogumno odgrinjanje zgo-
dovinske resnice, ki ji ne manjka pi-
snih dokumentov prav iz te dobe, ki je
izoblikovala najbolj učinkovito držav-
no upravo, saj se je sam cesar rad ime-
noval za prvega administratorja podo-
navskega imperija?
In res. Mlada zgodovinarka je skupi-
no, v kateri sem se podal na obhod,
presenetila kar po pi-vih stavkih v pro-
storu št. 1. V tem prostoru so pripravili
prikaz raznolikosti monarhije, ne sa-
mo po geografskem pejsažu, marveč
tudi po različnosti narodnostne sesta-
ve, kulture in gospodarske umserjeno-
sti in razvitosti. Tako je na trditev, da
je bila monarhija sicer kar imenitna
geografska zaokroženost z dobrimi
možnostmi gospodarskega razvoja,
naša vodička naredila zasuk, ko je re-
kla, da je monarhija od samega začet-
ka nosila v sebi klice razkroja ravno
zaradi nevskladljivih narodnostnih,
kulturno   in zgodovinskih korenin.
Drug tak primer je bil v prostoru 14,
ki je bil namenjen zunanji politiki. Ce-
sarja in njegove zunanje ministre ni
opisovala kot uspešneže. Narobe. Da
so bili slabe sreče, v svoji nespretnosti
prej kaj zgubili. Edino kar jim je padlo
na krožnik, kot pečen golob, je bilo
darilo Berlinskega kongresa, ki jim je
namenil Bosno in Hercegovino. In
zdaj posluh; aneksija je bila izpeljana
proti volji priključenega ljudstva, ki si
je veliko bolj želelo priključitve kralje-
vini Srbiji in kar je povzročilo mlado-
bosansko gibanje.
Ta zgodovinska pirueta gotovo ni bi-
la pogumno dejanje mlade zgodovi-
narke po lastni volji. Sodila je v kon-
cept odbora organizatorjev razstave, v
katerem so bili najvidnejši znanstveni-
ki, strokovnjaki za najrazličnejša po-
dročja, a seveda tudi politiki oziroma
predstavniki deželnih in vladnih insti-
tucij, ki so za ta prkaz morali kar pre-
cej odškrniti vrata blagajne.
Z ženo sva se vmes o čem potreb-
nem menila po naše. Večino okoli naju
to ni zanimalo, vendar pa je zviška in
srepo bolščala v naju, češ, seme odpa-
dniško. Zviška predvsem zato, ker je
bila babnica zares visoka s svojim
»landlarskim« klobukom, drugič pa
zato, ker se ni strinjala z razlago vodič-
ke, ves čas polglasno komentirala v
svoji ožji okolici in kazala nevoljo nad
takim prikazovanjem zgodovine.
S poskusom objektivnega zgodovi-
nopisja, oziroma prikazovanja, še ob
opisih posameznih vsebinskih ciklu-
sih razstave, za zdaj pa vendarle še
majhen dodatek.
Pri vhodu v grad so razporedili tudi
reklamne prospekte še drugih rastav.
Med temi tudi črno-rumeni prospekt o
Avstriji v usodnem letu 1914 s podna-
slovom - iz miru v vojno. Na prospek-
tu za razstavo v St. Poltnu je fotografi-
ja vojvodskega para tik pred atenta-
tom v Sarajevu. Torej. Grafenegg je
napor k objektivnosti, St. Polten pa
kot kaže spet prekriva prave vzroke za
svetovno vojno - s Sarajevom.
JURE KRASOVEC
Cas kolin
z mrzlimi dnevi je prišel tudi čas, ki je prašičem najbolj
nevaren, čas kolin. Čeprav so cene živih že precej visoke, si vsi,
ki to zmorejo in imajo nežnosti za to, privoščijo prašiča. Ce je
vzrejen doma in hranjen po starih receptih, prisegajo, da je meso
mnogo okusnejše kot tisto, ki ga kupujemo pri mesarju. Cene se
gibljejo od 210 do 230 dinarjev.
Na sliki: Ta je bil med prvimi žrtvami. T. TAVCAR
Zlata poroka Turnškovih
v nedeljo sta Franc in Marija Tumšek, doma iz Podvrha v
KS Braslovče, praznovala 50 let skupnega življenja. Oče Franc
se je rodil leta 1910 na domačiji, kjer živi še danes, mati Marija
je eno leto mlajša, primožila pa se je iz Sevnice.
Oba izhajata iz kmečkih družin in sta bila že kot otroka vajena
trdega dela, tako da jima to tudi pozneje ni delalo težav. Spoz-
nala sta se tako, da je Marija prišla kot petnajst letno dekle
obirati hmelj. Iz poznanstva sta vzklila prijateljstvo in ljubezen,
ki sta ju nekaj let pozneje povezala za vse življenje. V zakonu se
njima je rodilo sedem otrok, danes pa živijo še Franc. Marija in
Karli, ki skupaj z očetom gospodari na kmetiji.
Kot pravita jubilanta, sta s svojim življenjem zadovoljna, kljub
temu, da je bilo polno trdega dela in odrekanj, da sta preživela
vojno pod partizanskimi Dobrovljami in nikoli nista bila gluha
za potrebe partizanov. Imata dobre otroke, ki se med seboj in z
njima dobro razumejo in imajo radi. Zato si želita samo to, da bi
tako tudi ostalo in, da bi bil mir. Zelo vesela sta tudi asfaltne
ceste, ki pelje mimo domačije, ki je modernizirana, saj sta dolgo
let, kot pravita, me.šala blato in prah. Za njun praznik so se doma
zbrali vsi otroci in že devet vnukov.
TONE TAVCAR
Najdragocenejše zlato je domača pesem
v nedeljo so že dvanajstič priroma-
li v delavske Liboje na revijo naro-
dnih ansamblov ljubitelji domače za-
bavne glasbe. Čeprav je dvorana ob-
novljena in ima tudi več sedežev kot
prej, pa je še vedno za takšno prilož-
nost povsem premajhna. Vendar to
ljubi ne moti in v vročini ter na oz-
kih, neudobnih sedežih, vztrajajo tu-
di po več kot tri ure, kolikor je trajal
vsak izmed dveh koncertov.
Vito Muženič, vodja svojega znanega
ansambla (žal v Libojah zaradi smrtne-
ga slučaja v ansamblu ni nastopil, pri-
speval pa je dobro ozvočenje), je po
treznem premisleku povedal, da je to
možno storiti samo v Libojah. »Med 24
skupinami so bili morda samo dva ali
trije šibki in negotovi, kar je morda
tudi posledica treme. Vsi ostali so bili
takšni, da bi-lahko (in so tudi že) pobi-
rali odličja na festivalih v Ptuju ter
Steverjanu. Kvaliteta je bila brez mo-
rebitne vljudnosti do organizatorja in
ansamblov, resnično dobra.«
In kdo je bil za Vita Muženiča naju-
činkovitejši? "Veliko jih je bilo. Ven-
dar vseeno so mi bili najbolj všeč Šale-
ški fantje iz Titovega Velenja pod vod-
stvom Franca Zerdonerja. Ob vsem
imajo odlično pevko Eriko Potočnik.
Biser je.«
Posebnost XII. revije je bila tudi v
tem, da so vsi nastopajoči podpisali
sporazum o nastajanju in izvajanju re-
vije, ki bo tudi v bodoče ostala samo
prijateljsko srečanje narodnih ansam-
blov, ne pa kakršnokoli tekmovanje s
črnimi kuhinjami. Čeprav kljub prija-
vi ni prišel nobeden izmed ansamblov
iz tujine (Avstrija, Italija), pa je bila
revija vseeno dovolj pestra za vsako-
gar, ki ima rad to zvrst glasbe. Navdu-
šili so mladi Libojčani iz godbe na pi-
hala in dokazali, da je pri njih pravi
izvir dobrih glasbenikov. Franc Flere
iz Domžal se je prijavil sam za revijo,
kajti »rad bi nastopil pred
15. januarjem, ko odpotujem z alpini-
stično odpravo v Argentino. Eni bodo
plezali, drugi pa bomo širili slovensko
pesem.« Tudi na zaključku v jedilnici
Keramične industrije Liboje (pokrovi-
telj), ki slavi prihodnje leto 175 letnico
obstoja), se je cula samo njegova neu-
ničljiva harmonika in prijeten glas.
Posebnost sta predstavljala oče in
sin, oba Vikija Ašič. Zaigrala sta v due-
tu in lahko rečemo, da Viki st. dobiva
v Vikiju ml. resnično hudo konku-
renco.
Sceno je tudi tokrat zasnoval in ob
pomoči Marjana Oblaka izdelal Zdrav-
ko Cas. Ker je za stare instrumente,
nageljne, koruzo, klobuk in ostalo po-
treboval staro domačo lestev so mu jo
uslužni krajani takoj prinesli, vendar z
obrazložitvijo, da upajo, da v teh dneh,
ko bo lestev na odru, ne bo nihče umrl.
To lestev v Libojah namreč potrebuje-
jo za plezanje do prostora, kjer imajo
shranjene krste... Vse se je srečno
končalo in lestev je še vedno na odru!
Med nastopajočimi so bili tudi Hme-
ljarski instrumentalni kvintet iz Veli-
ke Pirešice, ki letos slavi deset letnico
obstoja ter dva jubilanta, ki sta nasto-
pila na vseh dosedanjih revijah Franci
Zeme iz Vojnika in Veseli hmeljarji iz'
Žalca. Pojavil se je tudi »nov« ansam-
bel iz Rogaške Slatine »Steklar«, ki je
bil pred tem ansambel Ivana Smeha
(ta ga vodi še zdaj), v ansamblu Toneta
Kudra pa se je kot pevec predstavil
tudi Braco Koren, sin znanega (Žal po-
kojnega) očeta Franca Korena, ki je
pel s Savinjskimi) iz Liboj.
Prijetna osvežitev je bil tudi nastop
Zveplometra Radia Celje ter vedno
bolj priljubljene male vokalne skupine
Frankolovčani. Sicer pa je vsak dal
svoj delež, da je tudi XII. revija uspela.
Ansambli prihajajo v Liboje zastonj,
kajti najdragocenejše zlato je domača
pesem. Ni bojazni, da ne bi bilo tako
tudi na XIII. reviji, ki bo predzadnjo
soboto ali nedeljo novembra 1985 v
Libojah. Z letošnjo revijo so se začele,
s prihodnjo pa se bodo končale števil-
ne prireditve, ki jih v Libojah priprav-
ljajo ob občinskem prazniku prihod-
"^^ TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
V šaljivi točki sta navdušila vse v
dvorani člana Žveplometra Radia
Celje Sandi Jekl in Dominika Poš-
Berkl
Na libojski reviji je tradicija, da vsi nastopajoči (letos jih je bilo 160) ob zaključku vsakega koncerta skupaj
zaieraio »Od Celia do italca*. Žal ie nder za vse oremaihen!