Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 17. februara 1935. Štev. 7. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Poslano i med tekstom Darüjem te tjeden svoje molitve, trplenje i delo: naj se poglobi nesebično bratstvo med Slovenci to i onostran Müre. Sküpščina razpüščena. Ob velikanskom navdüšenji prestolnice je regentski svet razpüsto sküpščino i razpisao nove volitve dne 5. maja. Beograd, 6. februarja. Dne 6. februára po seji ministrskoga sveta je bio novinarom sporočeni sledeči ukaz od razpüsta narodne sküpščine i od razpis novih volitev: V imeni Nj. Vel. krala Petra II., po milosti božoj i voli naroda, krala Jugoslavije, so kralovi namestniki na predlog ministra notrašnjih poslov i po zaslišanji ministrskoga sveta na temeni čl. 32 ustave i po §§ 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancov za narodno sküpščino sklenoli, ka se narodna skupščina, izvoljena 8. novembra 1931, razpüsti. Volitve narodnih poslancov za štiriletne sküpščin-sko dobo po čl. 54 ustave, se bodo izvršile po vsoj kralevini v nedelo, dne 5. maja, po predpisanom zakoni o volitvah narodnih poslancov za narodno sküpščino. Narodna skupščina, zvoljena 5. maja 1935. se sestane k rednomi zasedanji 3. junija 1935. Notrašnji minister mora te ukaz izvršiti Pavle l. r. Dr. Stankovič l. r. Dr. Ivo Perovič l. r. i podpisi ministrov. Zasedanje banskoga sveta v dravskoj banovini se je začnolo 4. februara. Na tom zasedanji se sestavin v glavnom banovinski proračun za 1. 1935—1936. Po pozdravnom govori banovoga namestnika g. dr. Pirkmajerá je banov namestnik prišeo na proračun, šteri se je povekšao za 3.5 milj. dinarov, tak ka znaša celotni proračun 97.5 milj. Din. Včasi po njegovom govori so se priglasiti k reči banovinski svétniki, šteri so naglašali v svojih govorih, ka trbe kmetom povekšati cene, štere dobi za svoje pridelke i ka trbe znižati obresti. Med temi so tüdi gg. iz náše krajine, kak g. Kühar, g. dr. Koder i g. Erjavec. G. Kühar je zahtevao za prekmurske občine več žandarov pri preganjaji ciganov i zahtevle za prekmurske lüdi več obmejnih legitimacij. Prav posebno se je pa zavzemao za nas Prekmurce ban. svetnik g. Skuhala, šteri je gučao od težkih gospodarskih razmer, štere vladajo v Prekmurji, ka povzročajo pomenjkanje penez, nezaposelnost i drügo. Žele tüdi, ka se železniška tarifa naj ne povikšavle na račun toga, če nega avtobusne konkurence. Prosi tüdi za posredüvanje izpunitve gimnazije v M. Soboti i za kmetijsko šolo v Prekmurji. G. Erjavec se pa zavzemle za potrebe dol.lendavskoga sreza. Od šum v našoj krajini pa so gučali vsi trije gg. Koder, Kühar i Erjavec. Velki govor predsednika vlade. Zavedajoč se svoje dužnosti i v želi kralevske vlade, ka od svojega dela vsikdar davle javnosti potrebna poročila tak da lehko z njenim zavüpanjom i z njenim sodelüvanjom za obrambo narodnih pravic i varnosti kraljevine na zvüna kak tüdi za vrejüvanje notranjepolitičnih odnošajov i za napredek celoküpnoga državnoga živlenja, sem izredno zadovolen, da vas lehko na te način obvestim od delovanje vlade, šteroj mam čast predsedovati. Ustave narodnoga predstavništva, to so narodna skupščina i deloma tüdi senat, se morajo po ustavi od 3. septembra 1931 Obnoviti šče to leto po normalnom i plodonosnom delovanji. Nihče teda nemre več gučati, ka je naša tri leta stara ustava močna zaslomba i Zdrava podlaga za pravilno razvijanje našega narodnoga i državnoga živlenja, ka je ona gnes po strašnih marseillskih dogodkih i po neizmernoj narodovoj žalosti za zgüblenim velkim kralom močna obramba proti vsem mogočim zablodam i zazavanjom. Priprave na volitve. Objavlene teh dveh najvišiših ustanov našega javnoga i državnoga živlenja v tom leti trbe pozdraviti, ar se bodo osvežile s punim zavüpanjom vseh narodnih slojov v vüpanji, ka bodo odgovarjale najboušemi razumevanji dužnosti do krala i do celoga Jugoslovanskoga naroda. Naša pozornost je bila v zadnjom časi obrnjena na naše mednarodno politično delüvanje. Ta velka diplomatska aktivnost je zdaj komaj v razvoji, njeni uspehi so šče ne popunoma gvüšni. Trbelo bo šče nikelko potrplenja, ka bomo od njih mogli povedati zadnjo reč i oceniti njihov pravi značaj. Vseedno pa je koristno, tüdi ob toj priliki pokažem glavne hipe toga delovanja v zvezi z našimi narodnimi i državnimi interesi. Težkoče razorožitve. V organizaciji mednarodnoga mira i varstva stojita dva problema v središči diplomatskoga delovanja: konvenciji od razorožitve i ohranitev neodvisnosti Avstrije. Oba problema sta za Evropo velke važnosti. Od razorožitve so dozdaj že leta i leta gučali na raznih konferencah v drüštvi Zveze narodov, pa so nikaj ne dosegnoli. Dendenišnji je težko računati s tem, ka bi se dosegeo kakši sporazum i ka bi se podpisala kakša razorožitvena pogodba. Ravno te dni se vnogo dela v Londoni na angleškom, ka bi se najšla pametna rešitev. Vse to potrjüje naše prepričanje, da de trbelo, za primer, ka bo ves trüd zabadav, iskati jamstev za varnoščo na drügoj osnovi. Ne pa trbe misliti, ka je sporazumlenje nemogoče, ar nam davlejo dozdajšnje izküšnje i Zdajšnji položaj Evrope vnogo vüpanja, ka se v kratkom vse obrne na bouše. Rimska priporočila. Kda gučimo od dobroga razvoja mednarodnih odnošajov, moramo na vsakši način zapisati dejstvo, štero predstavlajo v Rimi dne 7. januara t. 1. od Musolinija i Lavala podpisani sporazumi. Te sporazum pozdravlamo tüdi mi, ar se tiče tüdi nas i zato ščemo od bliže razložiti samo tisti sporazum, šteri se tiče nas. Zgorajšnja ministra priporačata v pogodbi, štero sta podpisala, vsem državam v Srednjoj Evropi, naj te med sebov sklenejo mednarodno pogodbo v drüštvi Zveze narodov, v šteroj se zavežejo, ka bodo spoštüvao neodvisnost i celoküpnost njihovih ozemelj, ka se nado vmešavam v notrašnje zadeve držav podpisnic i ka niti ne bodo probao spreminjavati politični i socijalni red na ozemlji šterekoli države podpisnice. Takše pogodbe naj bi podpisale Avstrija i vsi njeni sosidje, nadale Francija, Poljska i Romunija. Mala Zveza i Balkanski sporazum sta na svojih sestankih v Ljubljani i v Ženevi zavzela stališče, da smatrata pogodbe štere so se sklenole v Rimi za začetek dobre politike, štero trbe z iskrenostjov pozdraviti pod pogojom, ka trbe dobro čuvati narodove interese. Kralevska jugoslovenska vlada, štera je v dobrih zavezniških i prijatelskih odnošaji z Francijov ma dosta razlogov, ka v svojoj politiki preštudira vse mogočnosti, štere bi mogle šče bole vtrditi njeno varnost, ne da bi njoj pri tom trbelo žrtvovali samo eden narodni i državni interes. Zato lehko mirno gledamo na nadaljno razvijanje dozdajšnje politike, štera nam lehko prinese vnoge koristi, če bo šče spopunjena z ništernimi jamstvi za bodočnost. Za povzdigo narodnoga blagostanja smo odločili edno milijardo za javna dela. Za ta dela bo vlada najšla izredna sredstva, ne s tem, ka bo Zaprosila za posojilo, niti s tem ka bi natisnola nov papirnati penez. Ta šuma eno milijardo dinarov se potroši v dveh letih i se bo najšla s pomočjov srednjeročnih obveznic, štere se vložijo pri ništernih domačih i zvünešnjih bankah pod ugodnimi pogoji. Najvažnejše je pa pitanje davkov. Pitanje ne je v tom, kelko je država od lüdi jemala, nego v tom, kak je jemala. Zavolo toga je bilo potrebno, ka država včini nekaj, da se ništerne davčne pretiranosti znižajo i da se vpela kontrola nad pobira- njom davkov. To se je že nikelko včinolo, drügo pa šče pride na red.. Bole važno je, kak priti na pomoč kmetom ! Ne ka bi se smatralo, ka je že z včinjenimi ukrepi država izčrpala svoje delo, je vlada na najvišišoj seji sklenola, ka včini nekaj za kmete. Kralevska vlada ne smatra, da lehko moratorij, odgoditev plačüvanja i politika neaktivnosti pomagajo našemi kmeti. Prijateli kmeta ne so tisti, šteri njemi gučijo, naj ne plača, naj ne Zadosti svojim obveznostim, i njemi tak rüšijo kredit i onemogočajo njegov gospodarski razvoj. Kralevska vlada žele, da s primernimi ukrepi omogoči kmeti, da bo lehko zadostio svojim dužnostim. Poleg velkih javnih del, ge bodo našli delo siromaški lüdje našega naroda, bodo kmetje meli gotove davčne Plačilne olajšave, zlasti pri zemljarini, ravnotak ka se tiče obresti, štere morajo plačüvati na posojila. Za vse to je včinjeno vse potrebno i bo v najkračišem časi vse objavljeno. Pitanje kmetskih dugov ne je finančno nego gospodarsko. Z rešitvijov toga pitanja kralevska vlada ne bi štela pomagati ništernim, da pri tem vniči drüge. Njeni cio je da podigne ves narod. Dnes sprejeto dopolnilo i sprememba uredbe od zaščite kmeta je samo eden izmed ukrepov, šteri bodo omogočili, ka se pitanje ureditve i plačila kmetskih dugov začne rešavati na pozitivnoj podlagi. Dozdajšnje uredbe nikaj ne so včinole, da bi zdignole gospodarsko mrtvilo, propadanje, štero je zajelo vse stanove v našoj državi posebno našega kmeta. Bodi vola Tvoja. Vse na zemlji se spreminja, samo eden je nespremenlivi: večni Bog. Bog i boža vola sta stalno vednakiva. Boži zakoni se ne morejo spreminjati, kak se Bog ne spreminja. Tej valajo za vse lüdi: Adam bi se po njij morao ravnati, Adamova deca do denešnjega dneva. Tak bi moralo biti. Pa tak bi tüdi bilo, če bi lüdje meli pravoga Boga v svojem srci, če bi nam Bog vsikdar bio prvi, Če nikdar nikaj ne bi začenjali, ne da bi prle pomislili, kak de to Bogi po voli. Posebno tisti gospodje, šteri odločajo tü na zemli — oblastniki, tej bi mogli biti najbole bogaboječi. Potom bi vse zemelsko živlenje, državno, drüžinsko i vsakšega človeka posebi bilo blagoslovleno, mirno, zadovolno, keliko tű na zemli od zadovolnosti lehko govorimo. Če pa poglednemo nazaj v preteklost, vidimo, da lüdje nikdar neso se popunoma ravnali po večnij božij zakonaj. Neso se püstili od njij voditi, nego vsikdar so po svojoj pokvarjenoj naturi šteli kaj inači delati. I če šče gnjes den poglednemo okoli sebe i po sveti, vidimo, da se gnjesden ravno tak godi. Človeška nadütost se nešče nikomi pokoravati. Človek bi rad samo zapovedavao, drüge pod sebe spravo. Pa ne samo to. Tüdi Bog sam naj bi se takšim klanjao i se v po njij ravnao. Boža namestnika na zemli — sv. Cerkev, naj bi njim bila za deklo. Boži namestniki, dühovnik! — naj bi poslüšali takše posvetne nadüte glave, šteri se ščejo celo nad Boga postavlati. Naopak svet. Sto pa je stvoro svet? Što pa je stvoro človeka? Što pa je dao 10 božih zapovedi ? Za koga jih je dao, i zakaj jih je dao nam lüdem ? Da bi skoz vse veke meli zakone, po šterij naj bi se ravnali vsi lüdje do konca sveta. I ne jih je dao mogoče samo za nešterne, za menje vučene, ne-šolane lüdi, za siromake, nego za vse lüdi. Kern bole vučena glava, tem bole bi se mogla po njih ravnati. I če se ne ravna, vekšo odgovornost ma pred Bogom. Kak šte se bo Siromaški človek zaletavao v te večne, nespremenlive zakone i bi včasi šteo, da bi se kak inači glasili, zabadav. Nespametno delo. Vsikdar sam obredi, sam obleži v nesreči. Ešče vsikdar je tak bilo: što je šteo na kakšikoli način boži zakon omalovažüvati, vsikdar ga je te zakon vrgeo v nesrečo. Pa če ga je ne v zemelskom živlenji, ga vrže na drügom sveti. Zakon, boža vola pa ostane naprej i bo sploj vednáka. Če se bodo lüdje i narodi po njoj ravnali, bo mir na zemli. Če do lüdje hodili svoje poti, po svojoj glavi, obredijo. Kem dale vkraj od Boga zablodijo, v vekše nevole pridejo. Boža vola, ki se vsem lüdem glasi v düšnoj vesti, mora biti vodnica vsakšemi človeki posebi i vsem narodom. Zato je dužnost nas vseh, da za to skrbimo vsakši po svojoj moči: starišje da deco tak vzgajajo. To je glavno. Ar če bode mladina vzgojena v strahi božem, potom bo bodočnost tüdi v strahi božem, potem več ne bo mogeo priti brezverec i nam zapovedavati proti božoj voli. Vučitelje da v šoli deco včijo v bogabojaznosti, da vsakšo priliki ponücajo, da deteti vsadijo v srce bogobojaznost. Vsakšemi pa ostane najmočnejša šker, da sebe i lüdi pripelamo nazaj k Bogi: molitev. Radi molimo v očanaši: bodi vola tvoja, kak na nebi tak na zemli. 2 NOVINE 17. februara 1935. NEDELA. Nebesko kralestvo je sdodobno kvasi, ki ga je žena vzela i zamesila v tri merice mele, dokeč se je ne vse prekvasilo. V. Naj se zdigava, Gospod moja molitev. O. kak kadilo pred tvojim licom. Molimo, Daj, prosimo, Vsemogoči Bog, ka bomo mislili vsikdar na to, ka je pametno i v reči i činenji zvršavali to, ka ti je dopadlivo. Po Kristuši Gospodi našem. O. Amen. Nedela po Treh Králaj šesta. Evangelium sv. Mataja vu XIII. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je Králestvo nebeske) k muštarskomi zrni; štero je vzeo človik i posejao je vu svojo njivo: štero je toti najmenše med vsem semenjom; gda pa gori zraste, vekše je od vsega zelenjá i drevo bode, tak da ftice nebeske prihajajo i prebivajo na njegovi vejkaj. Drügo priliko je njim pravo : Spodobno je Králestvo nebesko k kvási, šteroga je vzela ženska i zmesila ga je vu tri drevenke mele, dokeč se je vse skvasilo. Eta je vse gučati Jezuš vu prilikaj vnožini; i brezi prilik je ne gučao njim: da bi se spunilo, ka je povejdano po proroki govoré-čem: odprem vu prilikaj vüsta moja, vö povem skrita od začétka svejta. * B e r i 1 o iz pisma svétoga apoštola Pavla Tesaloničanom (1 Tes. 1, 2—10). Bratje! Vsikdar zahvalüjemo Boga za vas vse, kda se vas spominamo v svojih molitvaj, ar se pred Bogom i našim Očom neprestano spominamo vaše delavne vere, požrtvü-valne lübezni i stanovitnega vüpanja v Gospoda našega Jezuša Kristuša. Znamo najmre, od Boga lübleni bratje, da ste izvoljeni; zakaj naš evangelium ne prišeo k vam samo v rečaj, nego tüdi v moči i v Sv. Dühi i popunoj gotovosti, kak znate, kakši smo mi bili med vami zavolo vas. I ví ste začnoli nasledüvati nas i Gospoda, kda ste navuk sprejeli v velkoj stiski z veseljom Svetoga Düha, tak da ste postali zgled vsem vernim v Macedoniji i Ahaji, nego po vseh krajih je Šla veša v Boga, tak da nam ne trbe od toga nikaj gučati. Sami najmre oznanjajo od nas, kak ste nas sprejeli i kak ste se spreobrnili k Bogi, da slüžite živomi i pravomi Bogi i pričaküjete iz nebes njegovoga Sina, ki ga je od mrtvih obüdo, Jezuša, ki nas rešüje prišestne jeze. * V berili denešnje nedele nam sv. apoštol predstavi edno svojih vzgledna cerkvenih občin. Apoštol hvali Boga i pohvali svoje vernike i se jih z veseljom spomina. To je njegovo veselje dühovnoga pastira, če se lejko Bogi zahvalüje, ar je njegova fara — cerkvena občina dobra; če lejko svoje vernike več hvali, kak kara. 1 zakaj se veseli sv. apoštol Paveo i zakaj hvali Boga? Zato, kak sam pravi: ..Znamo najmre, ka je evangelium ne prišeo k vam samo v reči, nego tüdi v moči i Sv. Dühi . . I ví ste začeli nasledüvati nas i Gospoda, kda ste navuk sprejeli v velkoj stiski z veseljom Sv. Düha, tak, ka ste postali vzgled vsem vernim v Macedoniji i Ahaji . . .“ Tesaloničani so sprejeli krščanski navuk globoko v svojo düšo. Gor-čično zrno je sklilo i razširilo svoje veje prek na soside v dalešnje kraje. Kvas je prekvaso nje i po njüvoj példi celo okolico. Zato je apoštol hvali, ár so pravi krščeniki v dühi i istini, ne pa po krstnom listi i po zvüneš-njosti. Samo takše pravo krščanstvo je zmožno širiti svojega düha po vsem sveti i živlenje kliti povsod, kam spadne seme krščanstva. Tesaloničanska verska občina naj bo tüdi nam pelda, ka tüdi mi sprejmemo krščanstvo, ne samo v reči nego v Sv. Dühi, nasledüvajoči G. Jezuša Kristuša; i ka bo naše vzgledno krščansko živlenje apoštol krščanstva po vsej okolici. Ka to postanemo, moremo razmiti sv. evangelium, priliko od kvasa i gorčičnoga zrna. Naimre krščanstvo i krščansko živlenje iz maloga raste, čednosti rastejo i se hra nijo i z sto i sto malij zatajüvanj i odpovedi, ne pa s kakšega velkoga alarma; kvas, düh nas more prekvási, ar ne je zadosta, ka bi reči krščanskoga navuka znali, nego njihov düh nas more prežeti. Novi ban dravske banovine. V imeni Ni. Vel. krala Petra II., na predlog predsednika vlade i zvünešnjega ministra i na podlagi čl. 86 ustave je imenüvani za bana dravske banovine dr. Dinko Puc, župan ljubljanski 80 letnica nadškofa dr. Bauera je bila v pondelek. Zagrebški škof so z močnov rokov, odločnov volov vodili Zagrebške škofijo i ne samo to nego vse katoličanske škofije v našoj državi. Bili so duga leta predsednik škofovskij konferenc i ešče dnes je sami vodijo, Mi Slovenci se jih tüdi moramo Spomniti ob toj priliki, ar bi tüdi pri nas vnogokaj inači, slabše bilo v verskom pogledi, če ne bi bilo odločnoga nadškofa dr. Antona Bauera. Naj jij Bog občuva šče naprej v dobro vseh katoličanov i vseh Jugoslovanov, na drügom sveti pa naj jim bogato poplača ves njüv trüd. Pisma naših z tüjine Contz les Bains, Francija. Velečastiti gospod uredniki Naznanjam Vam, da sem Vaše Novine, Mar. list z Ogračekom dobila. I Zednim sem Vam taki poslala naročnino 132 Din, nevem če ste peneze sprejeli ali nej? Častiti gospod urednik, morem priznati, da sem Vaše Novine tak vzlübila, da vsikdar, kda je poldne ob 12 vöri v nedelo Sprejmem je ne denem iz rok prvle, ka je morem prešteti. Mam jako dobroga gospodara, ki mi vsikdar pravi : püstite delo i nam povejte, ka vam pišejo iz domovine. V Novinaj sem štela članek, v šterom pišejo od naših Prekmurcov. Vest mi ne da mira, da moram par vrstic napisati. Krivična je trditev, da Prekmurci nej so snažni čisti. Krivico je napravo našemi lüdstvi tisti, šteri je to zapisao, ar ravno prekmurski Slovenci se odliküjejo med svetom v snažnost!. Poznam deklo iz Slov. krajine, ki je prišla esi v Francijo. Gospodinja je bila zanemarjena, deca zamazana, raztrgana brez vse olike. Gospodar je cele dneve sedo v krčmi za dom se je ne brigao. Z vsov močjov se je poprijela naša Slo- venka dela. Vsaki den nekaj, vsikdar več, tečas, ka je hiša bila vredi, Povsedi čistoča. Deca je nej več hodila Zamazana, raztrgana, kak jih je njüva lastna mati po cesti püstiía letati. Tüdi gospodar se je doma navado. Sam je pravo : srečen se počütim. Vse je prenovljeno v našoj hiši. Vsi so se čüdivali, da je skoro ne mogoče vervati, da je edno hižo vred postavila edna Slovenska Prekmurka, šteroj ide tüdi zahvala. Lejko bi nastela več takših primerov. Francozi lübijo Slovenske prekmurske delavce. Sama sem čüla praviti odličnoga gospoda: Prekmurci so pošteni, čisti i odkritoga značaja. Prekmurci postavimo se v bran za čast i dobro ime ! Z Bogom moj domači kraj, Bog te živi vekomaj t Pozdrav Vam častiti g. urednik. MICIKA BERTALANIČ iz Večeslavec (Francija). * St. Pierre de Varennes, Francija. Pozdravleni vsi v domovini 1 Bežijo dnevi za dnevami, pridejo celo leta, da se mi, ki smo v tüjini, premalo razgovarjamo v materinskom jeziki ino od domovine. Edina tolažba nam pride po Novinaj iz domovine, ki nam poročajo od živlenja v domovini. Velko je število novin, štere se tiskajo. Človek včasi premišlava, štere bi si naročo, celo v tüjini. Dragi moj, vsigdar si naroči novine, ki so najbližanje tvojemi domi, ki so krščanske ino štere vrejüjejo možje, šteri so že nekaj vidli ino küšali, pa znajo razsoditi dober i slab tisk. Večinoma se dnesdén izobrazi posameznik i narod ravno z čtenjom. Če bi vse pisatelske moči (vsa čast izjemam) bile verne svojemi narodi ino s tiskom skrbele za napredek svojega naroda v dobrom, bi človeča bodočnost kaj hitro stopila na boukšo stopnjo. Na žalost, vse novine ne so verne v dobrom, zato nej so verne svojemi narodi, nego rüšijo napredek svojega naroda. Zadosta nas je rastepeni po sveti, šteri samo po pismaj od naših dragih Novin iz domačega kraja zvedimo, ka se godi doma. Z velkov pazlivostjov vse preglednemo ino včasi celo po dvakrat čtemo. Vsi, ki smo v tüjini iz Slovenske krajine, smo lejko veseli, da živi med nami doma človek, ki se briga za svoj narod, ki nam je zvest, ki nam je ravno z vrejüvanjom naših lepih, zvestih i domačih „Novin“ Spravo dosta-dosta dobroga za naš narod. A narod se malo toga Zaveda i je celo včasih nezahvalen za njegovo dobroto. Na žalost, se včasi celo najde, ki šče razderati na nekakši način njegovo verno delo. Takši konec je navadno žalosten, ki dobro ščejo zatreti, ar navadno prvle sami zaprejo. Mi iz Slov. krajine smo veseli svojih zvestih starih „Novin“, zato Bog naj ohrani vrednika „Novin“, da bo še mogoči voditi duga leta »Novine", štere so zveste Slov. krajini. Vsem želem prijatelski Pozdrav v domovini pa napredek k boukšoj bodočnosti 1 Vsi, ki ste odebrani v slüžbaj za narod, bodite zvesti svojoj slüžbi ino narodi ne pa drügim 1 Vaša skrb naj bo za dobrobit naroda, ar znajte, da nas v srce zaboli, če zvedimo v tüjino ne-lepe reči od svoje domovine. Bodimo verni v svojoj slüžbi! Če smo verni, smo srečni. Nevernost je pogüblenje, ki vmarja. Zato pa: „Vernost povsedikˮ. — Rojak Slovenske krajine CAMPLIN ANTON. ■ti Pozdrave pošilajo iz Francije: Tivadar Barica iz Lipe svojim domačim, oči materi, bratji, vsem poznancom, törjanskomi plebanoši i dekani vlč. g. Jerič Ivani, g. kaplani, g. vredniki naših listov i celoj Slovenskoj krajini. Naznanja, da je povsed veselo i lepo, a najlepše doma. — Veronika Zadravec iz Lipe, Raj Magda iz Gomilic i Horvat Marija iz Bratonec g. vredniki Novin, vsem njihovim prijatelom, domačim, starišom i rodbini pa vsoj Slovenskoj krajini. — Škerget Marija iz Žižkov vsem lübim domačim, dühovnik! črensovske fare, posebno g. vredniki i celoj Slovenskoj krajini. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Cerkveni glasi. Razpisana je dolnjelendavska fara i to do 14. marca toga leta. Črensovci. Naša mladina ne mirüje. Vsakši večer čüjemo okoli Našega doma lepe fantovske pesmi. Znamenje, ka se nekaj pripravla. I resan. Kak smo zvedili, pripravla Prosvetno drüstvo jako lepo igro »Mlinarjev Janez", pri šteroj sodelüje mešani pevski zbor. Zanimanje pri lüdeh za to igro je jako velko i Vüpajmo, ka nas naša katoliška mladina pa ednok razveseli. Kak se čüje nastopijo že 24. februara v Beltincih i nato 3. marca v Črensovcih. Dužnost lüdi pa je, ka se punoštevilno vdeleži igre i s tem da pobüdo mladini. Igralcom, pevcom i režiseri pa kličemo, le korajžno naprej 1 Gomilica. V zadnjoj številki Novin smo poročali od smrti posestnika Markoja Štefana. Zdaj so pa že vmrli tüdi njüva dobra žena Manka, ki so bili že ob njüvoj smrti jako nevolni. Bog njima bodi bogat plačnik! Nedelica. Na Svečnico po večernici so nastopil! v šoli naši dečki i dekle z igrov »Pri kapelici". Igra je na Splošno dobro izpadla, posebno če pomislimo, da so bili igralci -prvič na Boljševizem je delo židovov v Rusiji. Židovje med bolševiki. Jako povčene so številke, štere nam odkrivajo, što je vodo rusko revolucionarno gibanje do 1917. leta. Za zgled nam je postavleni osrednji odbor socialdemokratične delavske stranke Rusije ZK, šteri je bio bolševiški. Vrhovni odbori bolševiške stranke so bili od 1903 — 1917. na strankinih kongresih etak Šesta vleni: 1903. devet odbornikov (4 Rusi, 1 židov, 2 ne-Rusa); 1905 pet odbornikov (4 Rusi, 1 židov); 1906 trije odborniki (2 Rusa, 1 židov); 1907 pet odbornikov (3 Rusi, 2 Židova); 1912. deset odbornikov (2 Rusa, 5 židovov, 3 nemški člani); 1917 pri aprilskoj konferenci devet odbornikov (4 Rusi, 3 Židovje, 2 nemška Člana); 1917 pri letnom kongresi 21 odbornikov (8 Rusov, 8 Židovov, 5 ne-Rusov.) Iz toga sledi, da so židovjemarksisti bili v vseh odborih jako močno zastopani, v odstotkaj so naraščali od 11 do 41%. „Carskoˮ revolucijo je tak pripravlala stranka, štera je bila do 60% v neruskih rokah. Prva revolucija marca 1917. Leta 1916. je bila Rusija v punom razpadanji. Nezmožnost vojaških voditelov, nemarnost vojnoga gospodarstva je povzročilo, ka so vojaki postanoli siti bojne i so silili domo. Lüdje so nazadnje ne meli hrane. Prišlo je do velkih nemirov, stavk, vdrli so v trgovine i spodobno. Vojaki so prestopili k upornikom i tak se je zrüšo 300 let stari carski prestol. Židovje so pozdravili revolucijo z veseljom, ar jim je odprla pot, ka si priborijo državlanske i politično ednakopravnost. Ne je ešče minolo mesec dni, je še začasna Vlada izdala uredbo od židovov, s šterov so postanoli ednákovredni državlanje slobodne Rusije. Židovje so zdaj z vsemi močmi podprli v revolucijo 1 Zanimivo je i ka bo ešče bole jasno pripomnimo, da sta bila v izvršilnom odbori delavskih i vojaških sovjetov samo dva delavca, i v izvršilnom odbori kmetskih sovjetov samo trije kmeti. Židov-marksist, tumač ruske vole. Kak hitro so dobili Židovje državlanske enakopravnost, so se porinoli v pozvanja, kama so dozdáj ne mogli priti. Židovje so prišli v senat, židov je vpostao vojaški povelnik mesta, dosta židovov je pa prišlo tüdi na županska mesta. Toda židovski razumski proletarijat je ne šo za svojimi voditeli, liki se je vrgeo popunoma v naroče bolševizma. Po vseh j industrijskih mestaj so se Židovje zbi| rali med bolševiki. Posebno so se po- javili tisti jezeri židovov, štere so carske vlade izgnale v „četrte osedlostiˮ na robe države i v Sibirijo. Puni ma-ščevalnosti so se pognali med revo-lucionarce i zavzeli vodilna mesta. Bolševiški židov Pasmanik piše v svojoj knigi „Ruska revolucija i Židovjeˮ „ka so se v revolucionarnih letaj i dale Židovje ne več borili za svoje narodno-židovske ideale, liki, ka so postanoli že pravi Predstavniki ruske moči, njeni zastopniki i tumači. Revolucija „Kmetov i delavcovˮ. Nad sto milijonov ruskoga prebivalstva je „predstavlalo i zastopaloˮ par zakletih novinarov. Revolucijo „kmetov i delavcovˮ so tak izražali i vodili pripadniki naroda, šteri je sam nikdar ne meo zemle, šteri se niti v Rusiji, niti indri nindri ne zanimao za zemlo i za njene obdelovalce, šteromi je bila zemla i usoda kmetskoga lüstva popunoma tüja. Tak daleč smo zatoprišli že leta 1917, ka si vüpa židovskomarksistični pisec s ponosom povdariti, ka so bili židovje „pozvani tumačje“ revolucije, štero je lekar napravilo 150 milijonov ruskih kmetov i delavcov ! V začetki avgusta leta 1917. pozovejo bolševiki strankin kongres. Predsedstvo je bilo sestavleno iz 11 članov, med njimi 6 židovov. Stranka je to število odbornikov povišala za polovico i med njimi je bila že skoro 17. februara 1935. NOVINE 3 odri. Samo za pevske točke bi pripojročali v prihodnje malo več priprave, i dvorana, ne ravno mala, je bila nabito puna. Igro je režirala naša gospopičina vučitelica Slava Serajnik. Bilo bi dobro, da se igra ponovi ! — Vmrli so pri nas Čeh Kata po domače Slivnjekova v 68 leti svoje starosti. Pokojna so bili že duga leta na pameti težko betežni. Bog jim bodi smileni. Lendava. Podrüžnica sadjarsko-ga i vrtnarskoga drüštva v Dolnjoj Lendavi vlüdno vabi vse svoje člane na svoj redni letni občni zbor, šteri se vrši v nedelo dne 17. februara 1935 predpoldne točno ob pol 10 vöri v osnovnoj šoli (prvo nadstropje). — Pred občnim zborom bode meo sreski kmetijski referent g. Lipovec predavanje od sadjarstva. Istočasno pa se vabijo tüdi drügi sadjarji, da se predavanja i zborovanja vdeležijo v kemvekšem števili. — Odbor. Bodonci. V noči 30. januara se je pokazao na gospodarskom poslopji Dervarič Mihala rdeči kokot. Zgorelo je zvün hiže vse. Žižki. Zbetežao je naš. goreči širiteo Stanko Ivan. Prepelali so ga v Ormož v špitao, gde je bio že opererani na slepiči i žalodci. Želemo njemi skorašnjo ozdravlenje. Velikodüšen dar. Vlč. g. Čontala Matija, misijonar v Ljubljani so nam poslali bogato naročnino Din 100 za naše liste. Mi se njim za dar prav lepo zahvalüjemo. Nesmiselnost. Kak blaženo bi lejko živeli pri Vnogi hižaj, či bi bilo smilenje med stariši i decov. Ali vnoga mati samo ma smilenje do svoje čeri, dokeč je ledična. Da jo pa oženi, taki jo zbriše iz srca, ne njoj je več Barica pa nej Katica liki nesnaga. Več je nemre trpeti. Lonce z nogov pošikavle pred njov. Jezik njoj vsikdar klepeče, kak mlinski pajtlin. Nebi rada pri tistom stoli jela, gde Čij pa zet. Pred možom jiva vsikdar ogrizavle, da s kem prvle jiva naj od hiže zgrizé. Zato se pa mladoga lüstva telko poteple po tom širokom sveti, ar vnogi starišje najmenšega veselja ne privoščijo svojim sinom i hčeram. Raj majo peneze shranjene v stari štrumflaj, kak pa bi kaj veseloga privoščili svojemi sini, hčeri, največkrát vnoga čij skuzna léže, Skuzna stane zavolo svoje rojstne materé. Kak žalostno je to. Lendava. V tork popoldnevi se je v tovarni perila „Jadranˮ ožarila edna stena, štera je bila iz lesa i se začelo preveč kaditi. Na kraj nesreče je pribežalo vnogo lüdi i so preprečili ogen. Sreča pa v nesreči je bila ta, ka se je to ne zgodilo večer, gda bi delavci odišli iz tovarne, ar bi lehko postao takši ogen, šteroga Lendavčari ne bi pomnili. Zato več pazke priporočamo! Kratke novosti. V Ameriki so na reki Colorado napravili velki bür. Letos 1. februara so spüstili v vodo 1340 ton ali 134.000 metrov žmetne železne dveri, štere so vodo zaprle. Voda se je začnola za bürom nabirati. Bür je dugi 180 km i voda ga bo napunila v trej letaj. Bür je koštao 385 milijonov dolarov. Delali so ga pa štiri i pol let. V Medvodah v Sloveniji se je zrüšo novi betonirani most. Letos so ga komaj napravili i gda so začnoli jemati vkraj rušt se je podro. Pri tom sta bila dva delavca težko ranjeniva. Gosli je napravo, kovač, Leder v Vukovari i to iz nücanih spic. Za to delo je ponücao 5000 spic. Delao je pa to 8 mesecov. V Mostari majo v ednih gredaj jablan, štera je od lanskoga leta že trikrat obrodila sad. Ravno v zadnjih dnevaj so pa pobrali zrela jaboka. Te dni je minolo sto let, kak so začnoli nücati revolve. Na Dravskom poli v Cirkovcih je ogen vničo 4 kmetije z vsemi polskimi pridelki i 12 glav živine. Škoda znaša 200,000 Din. V Italijanskom varaši Rim se je vršila te dni na odredbo ministrtrskoga predsednika tridnevna proslava na čast italijanskim materam. Zbralo se je 94 mater, štere nosijo prvenstvo v števili porodov, s svojov decov v sküpnom števili 916. Vsi so bili gostje vlade i Mussolini sam je matere sprijao i njim dao razna odlikovanja. Najmenše število dece, ki jih je mela štera od teh prvakinj je bilo osem, največ jih je pa bilo, štere so mele vsakša do 12 dece. Ta proslava je posnemanja vredna. Bivšega nemškoga casara Viljema II. kak pravijo je šteo zagiftati njegov kühar. V Berlini živi najstarejša doktorica, ki je stara 96 let. Za predsednika avstrijske republike ščejo, kak se čüje, v letošnjoj jeseni zvoliti nadvojvodo Evgena. Blüzi Osijeka je preplavala Dravo srna. Kda je prišla na drügi breg je bila tak zmantrana, ka je komaj stala na nogaj. Nato je včasi poginola. Zemla se je vdrla v rüdniki Podgorca pri sv. Lenarti na Štajerskom i do smrti podsüla ednoga rüdara. Železnico brez potačov ščejo graditi v Rusiji. Železniška proga bo pogloblena i bo mela obliko žleba. Vlak de se pa pelao s pomočjov kruglic. Rusoski inženeri pravijo, ka de te vlak vozo s hitrostjov 300 km na vöro. Strašen roparski vmor. V Stročoj vesi so najšli v nedelo zajtra bujtoga Vrhovnik Jakoba, njegovo ženo pa težko ranjeno. Pokojni je bio izobraženi, pošteni i skrbni človek. Ro- parje so njemi razbili glavo, ravno tak tüdi ženi, ki je pa ostala živa, samo oči nemre odpirati. Lüdje pravijo, ka je pokojni meo pri sebi preci penez, šteri je ves odnešeni, kak tüdi ves gvant iz omara. Žandarje so včasi začnoli preiskavo; roparov pa vseedno nemrejo najti. Okrajni načelnik dr. Farčnik je pozvao iz Maribora detektive. Zdravstvo. Dvorba pri betežniki. Jako velke važnosti za ozdravlenje je telovna dvorba pri betežniki. Betežen človek potrebüje ravno telko umivanja, kak zdrav. Betežnik more biti vsakše zajtro i večer dobro umit. Za umivanje betežnika potrebüjemo toplo vodo, žajfo, dve brisači dve krpi: edno za pranje glave i rok, drüga za pranje tela. Glava i roke se operejo prvle kak drügo telo. Telo se more oprati pod prtom, da se ne prehladi. Če so pa dnevi topli i se nam ne trbe bojati prehlajenja, odkrijemo samo tisti del tela, šteroga peremo. Vsakši del tela se mora sproti posüšiti. Spodanji del tela naj si betežnik, če more, sam zapere. Dajte njemi mokro nažajfano coto i brisačo, da se posüče. Gda je njegovo telo oprano, njemi očistimo nohte na rokaj i nogaj, počešemo vlase i preoblečemo v lepše perilo. Nočne prti se zamenijo z dnevnimi i betežnik naj si sam opere zobe, če more. Ženska naj v betegi ne leži samo v spalnoj robači. Po dnevi, gda pridejo obiski, naj ma šče nekaj drügoga na sebi, čeravno njoj je ne hladno. Samo v najžmetnejših slučajih naj ma betežnik na sebi samo eden komad obleke, ar njemi je ovači perilo samo na nevolo. Naše mamice so mele za slüčaj betega lepe bele reklece, zdaj pa ženska nema ne lepo belih platnenih jopic, ne moderno barvastih i se vendar da to napraviti z tak malimi stroški. Že z pol metra platna se da napraviti takši reklin, Šteri bode duga leta slüžo vsem ženskim članom v drüžini v betegi. Ešče v vekšoj zadregi je žena, gda zbeteža mož. Ka si naj obleče on v posteli. Tüdi mož mora meti nekaj oblečeno prek robače. Lehko ma v posteli sveter, šteri pa mora biti svetle farbe. Kak smešno i žalostno je viditi na kmetih, gda pride zdravnik ali dühovnik v hižo. Ženske se oblečejo v obleke i mož pa dobi ešče prek robače čaren nedelski kaput. Blüzi postele naj ma ešče betežnik domače črevle. Hrana za betežnika mora biti izbrana i oküsno pripravlena. Pridenite k recepti šče nekelko vaše lübezni i bo mogoče betežnik zavolo te vaše lübezni rajši sego po jeli. Kmetska žena sküha krumple i zelje, strosi v skledo i zabeli. Tak dela den za dnevom vse svoje živlenje. Ali je v toj hrani kaj njene lübezni? Lübezen bi bila, če bi napravila zelje ino krumple ednok tak, drugoč drügače, če bi pomisiila ino se Potrüdila, kak svojemi moževi, gda pride domov skem bole podvori. Betežniki trbe hrano šče posebno lepo ponüditi, da se njemi vübüdi tek. Paziti moramo na to, da betežnik ne dobi nikaj takšega, ka bi bilo težko prebavlivo. Vročina i mirno ležanje zavira prebavo, zaprtje pa poslabša betežnikovo stanje. Če betežnik nema tek, ga ne silite ; gda njemi bode bolše, bo že sam zaproso za jestvino. Betežnomi človeki se ponüdi več vrst hrane, samo od vsakše malo. Servirano naj bo vsikdar na čistom podstavki, v najlepših posodah i s škerjov. Kmečka gospodinja prinese vsega toga zadosta k hiši, gda se primoži, zadosta ma perila, kühinjske posode i škeri. Toda vse to leži v omari zamazano i zarjavelo. Ona teh stvari nepotrebne, ar jo Vtraga, ka bi ponüvala i čistila. Betežnik v hiši, pa bodisi v siromaškoj ali bogatoj, je gledalo ženske. Če v takših prilikah i v sili, ženska ne da od sebe najbolši, ka ma, te nega v njej lübezni. Pridemo v kmetsko ali delavsko hižo, vse je zanemarjeno, zamazano, po tleh ležijo olüpki krumpiča i ogrizki sada, na njih pa stotine müh. Jaj betežniki v takšoj hiži. Ali za vso to zanemarjenost i zamazanost se lüdje izgovarjajo s siromaštvom. V poletnom časi je kmetskoj ženi nekelko težje skrbeti za red i čistost v hiži, 'ar mora poleg polskoga dela opravlati ešče gospodinjstvo, za štero ma navadno jako malo časa. Toda pospraviti temelito i očistiti bi morala konči ednok na tjeden. Neodpüstlivo pa je za njo, daje v hiši isti nered tüdi v zimskom časi, gda gospodinja nema dosta drügoga dela, kak sedeti pri peči. Žalostno je, ka ravno kmétska žena ne zna napraviti kakše bolše jedi z malimi stroški. Ve dostakrat ne ve skühati ¼ mesa, meti mora celo kilo ali pa bar ½, ka se njoj zdi vredno kűhati župo. Meti mora ½ kg mesa, da betežnik dobi eden tanjer župe, med tem ka bi lehko kühala ¼ kg mesa pa mela župo za v betežnika za 2 dni, če je hladno. Če je pa toplo, pa se da kűhati samo osminka mesa, gde so razmere takše, da se od toga nemre hraniti cela drüžina. Včasih zakolejo kokoš z namenom, ka bode samo za betežnika. V ednom ali dvema dnevoma te kokoši nindri nega, pojeli so jo drügi, betežnik je dobo samo par žlic župe, poslüšati pa mora vočimetanje, kelko je košta te beteg v hiši. Okusno se da pripraviti hrana iz Polovica židovov (40%)» Kongres bolševikov je vstanovo posebne odbore za izvedbe revolucije i polastitev državne oblasti. Usodepuni 23. oktober 1917. Dneva 23. oktobra je te vozkejši izvršilni odbor prišeo vküp k usedepunoj seji, gda je spadnola odločitev i gda je bilo izdano povelje za revolucijo. Z osmimi glasovi proti dvema je bio sprejeti sklep za takojšnji vdar. Na toj seji je bio eden pravi Rus i eden pol-Rus, sedem židovov, dva ne-Rusa. Več kak polovica toga odbora, šteri je dao zapoved za krvavo revolucijo, je bila židovov-marksistov. Predstavnik 150 milijonov slovanskih Rusov pa je bio samo — eden! Na istoj seji so izvolili tüdi člane „Politbirojaˮ, generalnoga štaba revolucije, šteri ma nalogo „izpelati upor i ga uspešno končati. Polit-biroˮ, šteri je bolševiško revolucijo dejansko izpelao, je šteo tak ednoga pravoga i ednoga pol-Rusa, štiri židovov i ednoga ne- Rusa. Večino v toj najvišišoj revolucionarnoj ustanovi majo v državo 130 milijonov Slovanov židovje-marksisti. Za vrhovno vodstvo vojaških operacij je bio postavleni „Vrhovni vojaški revolucionarni odborˮ. Šteo je vsega vküp 18 članov. Od teh je bilo: sedem pravih i eden pol-Rus, šest židovov i dva ne-Rusa. „Vrhovno vojaško povelstvoˮ so pa sestavlali: eden Rus, dva Židova i dva ne-Rusa. Slovanska revolucija — kakša laž. Kak smo vidili so bili Židovje povsed na površji. Bolševiško revolucijo sta izvedla „Politbiro“ i vojni revolucionarni odbor, šteriva sta mela, kak je razvidno iz že navedenoga, vsega vküper 10 možov. Te deset je melo v svojih rokaj vrhovno politično i vojaško vodstvo, gda se je izpelala oktoberska revolucija 1. 1917. Što so bili tej možje ? Lenin (židov po materi, štera se je pisala Blank), Stalin (Geor gijec), Trocki (židov), Sokolnikov (židov), Bubnov (Rus), Zinovjev (židov), Kamenev (židov), Svedlov (židov), Uricki (židov), Džerdžinski (Polák). Bolševiško revolucijo, štera je bila usodna za 130 milijonov slovanskih Rusov, so tak izvedli i nosijo za njo odgovornost eden Rus, eden pol-židov, šest židovov, eden Georgijec i eden Polák ! Tri dni po tom je preminola stara Rusija v ognji i vuličnih bojih. Šest židovov izmed desetih revolucionarov je slovansko Rusijo „osrečilo“ z bolševizmom. Židov povsod. Lenin se naslanja na nje. Revolucijo 1917. leta 28. oktobra je napovedalo deset možov, ki so bili kotrige „Politbiroje“ i „Vrhovnoga vojnoga povelstvaˮ. Z med teh 10 možov je bio samo eden Rus, eden na pol židov, 6 židovov i dva ne-Rusa. Nad 130. milijoni Slovanov so tak začeli vladati Židovje sebi na hasek. Lenin, ki je začeo bolševiško revolucijo se je poslüžo samo židovov. Gda se je 1. 1917. povračao v Rusijo iz Švice skoz Nemčijo i Švedsko, je več kak polovica njegovih sprevodnikov bila židovska. Iz bele Rusije od Bal-tika, pač od mej ruske države, je Spravo v notrašnjost Rusije vse židove. Tej prle pregnani Židovje so Zaseli vsa mesta v upravi i postali so uradniki slovanskih Rusov. Sam Lenin je priznao, da brez židovov ne bi mogo izvršiti bolševiške revolucije. V kratkom časi so Židovje spodrinoli vse domače slovansko rusko uradništvo iz vseh mest, štera so bila količkaj važna za vodstvo države. Nadmoč židovov v bolševiškoj državnoj upravi je postala tak velika, da so se je sami Židovje prestrašili. Po celoj državi se je namre začeo kotati močen val proti židovskoga prta na teliko, da sam židov Trocki priznava na 326. strani svoje knige, da zato ne šteo sprejeti komisarijata (ministrstva) za notrašnje zadeve, da ne bi s tem sovražniki dao v roke orožja, ar je on židov. A Lenin je bio na teliko zasleplen, da ne samo ka ne pretrgao zveze z židovi, nego podpisao je odredbo proti vsem tistim, ki bi židove preganjali, ta odredba določa, da se tisti morejo iztrebiti, ki bi židove preganjali. Židovje so se pa vrgli tüdi na samo bolševiško stranko. Lenin, naj po revoluciji nastalo bolševiško državo čuva, je v stranki nastavo židovske odbore zvane: „Jevsekcijaˮ. Na te način so vsi židovje, ki jih je bilo 5 miljonov v Rusiji, pristopili v komunistično stranko i začeli agitirati za njo. Židov Larin piše v svojoj knigi „Židovje i antisemitizem (proti židovsko gibanje) v sovjetskoj Rusijiˮ, štera je izišla 1929. v Moskvi, sledeče: „Židovje po deželi so bili predstraža bolševikov pri nastavlenji komunističnih odsekov i so cele pokrajine pod vodstvom židovov i pod njihovim pritiskom prešle v tabor komunistične stranke. Vse, ka je znalo šteti i pisati, je najšlo zaposlitev v sovjetske uradaj, vsi židovski mali trgovci i trgovci s starinami so prišli v državne trgovinske slüžbe, vsi mali židovski verižniki s penezi so zaseli bolševiške banke i posojilnice. Pali drügi so stopili kak prvi v rdečo vojsko i med policijo i v njima postali zapovedniki. Če je le količkaj mogo, je židov postao po varašaj i varašičaj komisar i je k sebi potegno svoj židovski rod, svoje židovske poznance i prijatele, pa je ž njimi začeo „delati nad vbo- 4 NOVINE 17. februara 1935. vseh drügih domačih pridelkov, samo malo več zanimanja i vole nam trbe, stroškov pa zavolo toga nemamo nikaj več. (Zdravje) Tintni svinčnik, če nam pride kakši falaček v želodec, napravi navadno mozole. Srčne bolečine, če jih što več let od časa do časa čüti i če ne je kadilec niti prijatel alkohola, so ne jako nevarne. Te majo ali nervozno podlago ali so pa v zvezi z delovanjem črev. Dobro vrastvo so baldriánove kaplike. Najbolše je pitati doktora za tanač. Če nemreš spati te pij kamiljčni tej eli baldrijanov eli pa tej iz pomarančnih cvetov. Baldrijanov tej ne kühamo, nego ga pripravimo v mrzloj vodi. Kelko lehko s tremi prsti prijmeš, telko vzemi baldrijanovih korenine i jih deni v pol drügo kupico mrzle vode i jih püsti tam dvanajset vür: včasi malo pomešaj i nazadnje precedi i pij. Krči v litkaj. Tej krči se radi javijo ponoči. Najbolše vrastvo je če spiješ večer pol litra do 1 liter teja, šteri pa more biti jako vroči. Če pa krči li ne henjajo, te pa probaj v Ognoti nogo proti koleni, te krči friško henjajo. Krči pridejo, če ješ samo edne file hrano, kak na priliko puter, kisi-lak, belice itd., zato, če krči nastopijo, friško premeni hrano. PREKOSNICE. Vu varaši na ednom velkom sprevodi pita eden gospod Sostarskoga Vajenca: „Ti, što je mro?ˮ Vajenec: „Tisti, ki v mrtvaškom drevi leži.ˮ Šolarje so nekaj božnoga napravili. Pa nieden je nej šteo ovaditi. Vučiteo je vsakšega posebi kaštigao s plüskami. Gda do zadnjega pride, njemi lepo pravi: „Če poveš, što je büo, ti nikaj ne včinim.ˮ— „Prosim jas sam bio.ˮ Nedolžni so biti bilij, krivec pa nej. Profesor modroslovja sedi pod ednim drevom, pa opazi na drevi ednoga vrabla, nedeleč v štali pa kravo, kak je preživala. Profesor si premišlavle, ka na sveti nega pravice. Vra-beo, ta mala stvar, ma nezmerno slobodnost i mesto v zraki, ta velka krava pa se more v hlevi zdržavati. Kak si profesor to premišlavle, njemi nekša malenkost spadne na nous. Te je profesor modroslovja zkrikno na glas. „Dobro je vse vrejeno na sveti. Ka bi se zgodilo zdaj z menom, či bi krava bila gor na drevi i na mene spadnola ?ˮ Števek je obprvim pri spovedi. Gda je že grehe svoje povedao, ga spovednik pita, če se ešče na koj spomniš, či si nej kaj pozabo. „Prosim, eden velki greh ešče mam.ˮ „No, hajdi vö žnjim!ˮ — „Prepovedane dnij sam gostüvanje slüžo.ˮ Šteo je povedati, ka v adventi na ednom gostüvanji bio. Ka delajo različnih držav lüdje, či njim müha spadne v čašo pive ? Španjolc vö odide z krčme. Francoz: preklinja prle, pa po tom odide vö. Anglež: drügo pivo prosi. Nemec: vö lüčij müho, i spije pivo. Rus: z mühov vred spije. Kitajec: prle müho požre, pa te pije pivo. V ednoj je notariuš opravlao smrtjakove posle. Posestnik pita školnika: „Či gospod notariuš merjejo, što de gvišen, ka so resan mrtvi?ˮ Školnik pravi posestniki: „Več de nas ta šlo, pa nešterni med nami glasno skričiˮ: „Tü so okrajni glavar. Či je na to ne obüdijo, te so resan mrtvi.ˮ Gospodarstvo. Poprijeti betegi pri živini. Z mirnov vestjov lejko trdimo, ka sta na celom sveti samo dve državi, šterivi se ne bojita toga carinskoga zida: to je tista blažena bolševiška Rusija, kde je raj ne zemli i v Ažiji velka Japonska država. Rusija lehko postavi k nam falejše žito, kak je naše domače, če je kakšté velka carina. To pa zato, ka ruskim kmetom vse žito pobere i oda za vsako ceno, samo da ona pride do penez, štere nüca za svoje priganjače, čiravno, ka leto za letom po 10 jezere i več siromaški Rusov od glada pomerje. Japonska pa pošila po celom sveti svoje industrijsko blago po tak slaboj ceni, ka tüdi lejko premaga vsakšo carino i to zato, ka njeni delavci delajo za tak malo plačo, da ne zadostüje za najsirmaškejše živlenje. — Tomi blagi pravijo, ka je Japonski ali ruski dumping. Zdaj pa presodite dobri čtevci sami, če je to v istini raj na zemli za siromaško delavno lüstvo. To je kratka razlaga k carinam, štere terejo ravno kmeta. Pri trgovski pogodbaj med posameznimi državami, pa šče posebno pri prevažanji živine se jako pazi na to, ka se ne bi s pripelanov živinov preneso kakši poprijeti betegi. Kak se pa to opazi, ka mi ščemo prek meje prepelali betežno živino, se meje za izvoz naše živine zaprejo, cene spadnejo, živina pa stoji v štali i poleg toga zgübimo trg, to je nemajo v našo živino zavüpanje i küpüjejo v tisti poledelskih državaj, štere pošilajo sa- mo zdravo živino v drüge države. Pri tom je pa pá najbole vdarjeni naš Siromaški kmet Če se dobro spominam se je 1. 1932. prineseo poprijeti beteg iz Romunije i Bolgarije v našo državo i to parklevka i slinavka. Ar so pa kmetje tajili, se je te beteg tak razširo, ka je v kratkom bilo ⅓ države zaprte. Živine v tistom deli države več mesecov ne smeo níšče odati. Izvoz je bio stavleni i država je mela menše dohodke, kmetovalci pa tüdi velko škodo, ka je debela živina za odati mogla v štali mesece čakati na odajo. Če bi se pa prvi znaki slinavke Prijavni oblasti, ne bi bilo te velke nesreče. I samo pri tom betegi je Statistika pokazala nad 150 milijonov Din. škode. Če pa pogledamo vse betege, šteri nam leto za letom vničavlejo našo govejo živino, svinje i küre, nam napravijo samo vsako leto več miljard škode i vse to samo po našoj lehkomiselnosti. Če se ščemo proti tem velkim škodam braniti, te moremo poznati povzročitele tej poprijetih betegov. Te betege povzročajo razne klice, zvane bacili, to je najmenje razvite živalice, štere so tak male, ka je mi z našimi očmi ne vidimo. Zato mamo posebne priprave, šterim pravimo mikroskop. S tem se vsaka reč povekša po jezerokrat i še več. I če mi en milimeter razdelimo na jezero delov i od tej jezero delov vzememo 2 ali 6 delov, te smo najšli velikost bacila i te si lejko prestavlamo, kak male živalce so to i vendar kak velko škodo napravijo. Dosta povzročitelov poprijetih betegov je pa tak malih, ka jih dozdaj niti z najbolšim mikroskopom nemremo viditi. Ništerne od tej so mirne, drüge se pa giblejo z jako malimi vlasmi. Ništerne živejo tüdi v zraki, drüge pa zraka ne prenašajo. Če te pridejo na zrak, se spremenijo i so tak dugo mirne, dokeč pa ne pridejo v prostor, šteri je brezzračen. Ništerne živejo v drobovji živine i čakajo na kakšo malo rano i te začnejo svoje strašno delo. Množijo se tak, da pridejo v krv i majo zadosta primerne hrane. Ta klica se na dobroj rani razpolovi i z edne nastaneta dve. Za pol vüre nastanejo štiri, za edno vüro osem i tak naprej, Vsake pol vüre z edne klice nastaneta dve. To pa samo pri primernoj toploti, kak jo ma živina, to je 38° Celzija. Te klice majo tüdi različno obliko. Ništerne se množijo tak, ka z edne zrasté drüga, z drüge tretja i zgleda tak kak drevo z vejom. Zanimivo je gledati, pravi nemški veterinar Heret, kak se klice bojüjejo v krvi žive živine. Če pride takša klica v krv— krv ma bela telesca i rdeča telesca — se njoj včasi približa belo krvno telo i se ovije okoli klice i jo prime s svojimi rokicami tak, ka klica včasi pogine. Pri bole čemerni klicaj vidimo, ka belo felesce podleže. Pri drügoj pa klica sama napadne, če se samo dotekne krvi. Če pa pride več takši vsilivi klic v krv, nastane pravi boj. Na živini pa ne opazimo nikše spremembe, dokeč te klice ne zmagajo. Po zmagi pa živina dobi vročino f beteg je gotov. S tem, da mi Znamo, kak napadajo te klice i kde Živijo, se množijo i pod kakšimi ugodnostnimi pogoji, nam je že dana precejšnja možnost, ka se proti njim lehko borimo. Mamo že jako dosta vrastev proti tem betegom i celo takšim klicam, štere nemremo viditi niti z mikroskopom. To pa na takši način dobimo, ka razni vučenjaki cepijo miši, podgane i morske svinje i da so že na tej sprobali zdravlenje, potem začnejo prenašati cepivo na živino. Svinjska küga. Te je nalezlivi beteg, šteri leto za letom, posebno v zadnjem časi vniči svinje po celi vasej i celi okrajaj. Ne pozna ne zime, ne leta. Napada pa samo svinje. Znaki svinjske küge so: svinja se ešče večer naje, zajtra pa že postane nekša žalostna. Hodi po mali s stegnjenim repom, šteroga sem pa ta zasükavle, pa ga pali stegne. Zima jo steple. Ide k kopanji pa malo je, raj pa pije. Dosta polega. Odihavle pa navadno. Za par dni potom opazimo, ka je drislava. Pri hoji se v zadnjem tali meče i jako žmetno hodi. Dostakrat vö meče. Oči se njoj skuzijo i postane krmežlava. Ne dugo po tistom, kak je postala drislava, se njej pokažejo na črevi, med nogami i pod repom modro rdečkaste ali črnkaste pike v velikosti grajščeka. Med tem časom friško hüjša i večkrat tüdi kašla. Prvle, kak se pa pokažejo zvünešnje pike, so že vse svinje pri hiži betežne. Če človek stopi v takši svinjaj je vse tiho i vse leži, niti edna svinja se ne oglasi. Včasi se to vleče cele tjedne, včasi pa vse friško pobere. Jako redke so svinje, štere od küge ozdravijo. Kem bolšega plemena so svinje, tem več ji pogine. (Dale.) Pošta. Vsem. G. urednik so naglo zbetežali i ležijo v ljubljanskoj bolnici. Zato Potrpite, ar v vsem vsem mi nemoremo dati odgovora. - Uprava. — Vrban Jožef, Chateau du Calre, Francija. Din 44.25 sprejeli. To se je računa za 1. 1935. Za 1. 1935 bi te ešče mogli plačati Din 55.75. Knižico smo Vam poslali. — Časar Štefan, Moriville, Francija. Naslov popravili. Ne de na veke stala. Kmet pride k zidarskomi majstri i pravi: Gospod majster, hiža, štero ste mi včeraj zgotovila se je že podrla. Zidarski majster: Ka mislite, da de na veke stala! ? Dva turista od voditela brzojavno dva somara (osla) prosita. Voditeo nazaj brzojavi: „Či vidva prideta, dva somara ta tü.“ KROF-OTECENI ŠINJEK! je obolenje ščitne žleze, štera se more pravočasno Vráčiti, ar se ovak delo te važne kotrige v njenom deli, kak Obramba proti čeméri vse bole prepreči, i zavolo toga lejko nastopijo slabi, a na gošči i nevarni pojavi. Zdravniška znanost je povedala, da so soli, štere vsebüjejo jod, pri raznih formaj krofa posebno dobroga delovanja; Mnogi betežniki so napravili s porabov našega jako prostoga HIŽNOGA PITNO G A ZDRAVLENJA hiter, Čisto neškodlivi vpliv na beteg. Vsaki, ki bolüje na krofi, ma otečeni šinjek, otečene žleze, naj prosi našo knigico, štero ČISTO BREZPLAČNO pošlemo. Edna karta zadostüje. - Poštno zbirališče: GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKÖLLN Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 95. gimi Rusi. Larine priznava v svojoj knigi, da je židovov vsikdar več na vodilni mestaj i da celo v Petrogradi, v glavnom mesti Rusije je v Sovjeti največ židovov. Celo rusko bolševiško revolucijo so napravili i gor držali Židovje, ne pa Slovanski ruski narod, to iz dozdaj povedanoga vsaki more zarazmeti. Kak je židov — marksist zadavo slovansko Rusijo. Gda se je bolševiška oblast vtaborila v Rusiji, je dobila sovjet narodnih komisarov, (Sovnarkom), ka je pomenilo pri njih teliko, kak pri nas vlada. Njihova oblast pa je bila samo navždezna, a dejansko se je pa morala podvrči Zentralnomi Komiteji (vrhovnomi osrednjemi odbori), v šterom so bili sami Židovje. Povsedi so sedeli na glavnih mestaj Židovje. Zato je tüdi ne čüdno, gda so šli 2. dec. 1917. voditelje mirovnih odposlanstev v Litovski Breše odavat Rusijo, ka so bili sami Židovje. Ta židovska mirovna delegacija je Nemcom odala slovansko Rusijo, gda je podpisala sramoten mir v Litovskem Brešči. Lenin je odločo, ka se je vsa Sovjetska moč osredotočila v slovitoj trojki, štera je bila nekše vrste diktatorska oblast nad komunističnov strankov i s tem tüdi nad bolševiškov vladov, ali kak jo imenüjejo „Sovnar- Novina izhajajao vsaki četrtek komˮ. V toj trojki so bili: Lenin(po-židov), Stalin, (Georgijec) i Sverdlov (židov). Tak je bila najvišiša bolševiška oblast v rokah diktatorske trojke, v šteroj je ne bilo nanč ednoga Rusa. Ka bi pa leži obvladao komunistično stranko, se je Lenin domislo, ka ma vrhovni strankin odbor ZK preveč članov. Zato je zebrao samo nekaj članov, šteri so bili od zdaj člani „Politbirojaˮ. „Politbiroˮ je postao nekše vrste zgoščeni možgan komunistične stranke i s tem postao dejansko vrhovna državna oblast. Podvrčti so se njemi mogli vsi komisarje. V „Politbirojiˮ je bilo poleg Lenina ešče 5 članov. Njegova moč je vsikdar bole rasla. Pod Leninom so bile državne postojanke izklüčno v židovskih rokaj. V vodstvi državne oblasti — predsednik „Osrednjega izvršilnoga odbora sovjetovˮ je bio židov Sverdlov. Pripadao je trojki, štera je tak diktatorsko vladala v bolševiškoj Rusiji. On nosi v prvoj vrsti odgovornost za vmor carske drüžine, ve je on v Jekaterinburgi podpisao njeno smrtno obsodbo. On je bio strašen, šteroga se je vse bojalo. Dale. Preselo sem se Martina hš. 195. — Rous Štefan Poverjenik. Vzajemne zavarovalniceˮ v Ljubljani. 3—3 Banka Baruch 15, Rue Lafavette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico. 24—13 za prišestno nedeljo — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.