Stanovshui organi-zacifa JJJJJ Iss društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL bo zborovalo v soboto, dne 2. dec. 1939., ob 9. uri v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. Dnevni red: 1. Otvoritev in dopisi. 2. Naši izseljenci. 3. Predavanje prof. I. Kolarja: Slovenski jezik v ljudski šoli. 4. Poročilo o predsedniškem zboru. 5. Slučajnosti. — Društvo vabi vse svoje člane in vse tiste, ki stoje še izven organizacije, da se zborovanja udeleže. Odbor. =_ JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO vabi na zborovanje, ki se bo vršilo 7. decembra 1939. ob 10. uri v ljudski šoli v Laškem. Dnevni red: 1. nadaljevanje občnega zbora: a) Blagajniško poročilo. b) Poročilo revizorjev. c) Določitev članarine in proračun za leto 1939./1940. — 2. Situacijsko poročilo. — 3. Predavanje tov. Kimovca o delu Učiteljskega pokreta v zvezi z našim delovnim programom. — 4. Delovni program naših zborovanj. — 5. Slučajnosti. — Tovariši, tovarišice! Odbor je upošteval upravičene želje onih, ki nimajo dobrih prometnih zvez, n. pr. iz Št. Ruperta, Jurkloštra in drugod ter je določil čas in kraj zborovanja tako, kot misli, da je najbolj prikladno vsem. Še druga želja je vodila odbor pri tej odločitvi, in sicer, da bi poglobil poznanstvo in tovarištvo med nami, kar je mogoče le v neprisilnem, družabnem razgovoru po oficielnem delu zborovanja. Zato se bomo še pred pričetkom zborovanja porazgovorili o prijavah za kosilo in o lokalu, ki bi bil primeren. Odbor je vodila najboljša misel, da vašim željam ugodi, zato pridite vsi polnoštevilno 7. decembra v Laško. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V CE- LJU bo zborovalo v ponedeljek, dne 4. decembra, s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v I. mestni ljudski šoli v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo tov. predsednika. 2. Dopisi. 3. Predavanje univ. prof. ministra dr. Andreja Gosarja: »Nova družba in šola«. 4. Poročilo tov. ge. Ivanke Zupančičeve o akciji za zimsko pomoč obmejni deci. 5. Zelje in predlogi. 6. Slučajnosti. — Pol ure pred tem bo istotam sestanek odseka učiteljic. — Do zborovanja naj se zaključi šolska akcija za zimsko pomoč obmejni deci v smislu sklepov oktobrskega zbo rovanja. — Društvena knjižnica bo poslovala in prosi za vrnitev knjig, nekaterih celo v minulem šolskem letu izposojenih. — Na decembrskih položnicah javite nove in izstopivše članstvo! — K polnoštevilni udeležbi iskreno vabi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI zboruje dne 2. dec. 1939. ob 9. uri v SokoLskem domu v Murski Soboti. Na dnevncm redu je tudi predavanje tov. Majhena Ladisl. Tovariši (-ce), pripravite snov za našo posvetovalnico. Zborovanje pričnemo točno. Obravnavala se bo važna snov. Posebno tov. upravitelje vabimo, da se udeleže z_orovanja polnoštevilno. Pridite vsi! Odbor. Dne 1. depembra bo seja upravnega odbora in obmejno šolskega odseka ob 15. uri v kavarni Krona (Vučak). Vabljeni so sledeči tov. člani obmejno šol. odseka: Kočar, Komac, Zamlič, Kuštrin Stane, Kiičan in Frahm. Hajnšek Franc, predsednik. Kramberger Jožko, tajnik. Poročlla Taka naj bodo poročila za sekcijo V smislu sklepa predsedniškega zbora priobčujemo celotno poročilo o občnem zboru JUU — sreskega društva Murska Sobota za vzgled, kakšna naj bodo poročila, ki jih društva pošiljajo sekciji. > ZAPISNIK rednega občnega zbora sreskega društva JUU Muska Sobota, ki se je vršil dne 7. oktobra v Murski Soboti, v mali dvorani Sokolskega doma ob navzočnosti 63 članov. A. iPodpredsednica otvori zhoroyftTije in imenuje za zapisnikarja tov. Vrečka in tovarišico Stariha Zora, za overovatelja Stajnka in Berdona. Pozdravi sreskega šolskega nadzornika g. Velnarja in vise navzoče, posebno novovsto pivša Tomažinovo in Vučaka. Čestita k poroki tovarišicama Štefki jRavbarjevi in Heleni Babičevi. Nadalje čestita tovarišema Weitu in Droču k premestitvi, ki sta bila dolgoletna člana uprave in nadzoirnega odbora. Izrazi vsem pozdrave premeščene tovarišice blagajničarke in tov. Pajtlerja, ki je pri vojakih. Dalje opozori, da so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora ter prečita pravila o volitvah. Izjavi, da bodo volitve na zahtevo ene sedmine članov tajne ter da se marajo kandidatne liste vloždti do 10. ure. B. 1. Poročilo predsednika. Današnji občni zbor se vrši v času, ko bijejo imperializmi strašni boj za nadvlado, ko je padla že druga slovanska država kot žrtev njihovih intercsov in izdajstva lastnih vrhnjih plasti, v času, ko prelivajo ljudske množice svo.jo najdragocenejšo kri, v času, ko se kolo zgodovine vrti z bliskovito naglico in piše usodo narodom. Naša država je obvarovana pred grozo-tami vojne in njenimi posledicami, ker držav-no vodstvo modro isledi vi^nkf'rn" V^^rd"blagopokojnega Viteškega kralja ZcdJnitelia.ki ie žrtvoval svoje dragoceno živlienie nain veliko manifestacijsko zborovanje dne štvih zato, ker smatrajo to za nekako modo, redno prihajajo na sestanke, ki se bodo vršili 14. maja 1938. Nočemo pretiravati, bilo jih morda tudi zato »enkrat pa mi le organizacija vedno eno uro pred zborovanjem. Dela je je nad 800 učiteljev iz sosednih društev, do- lahko prav pride«. Tovarišice tega ne sme biti. mnogo. Treba bo sestaviti stitistike o pre- čim je bilo naše društvo polnoštevilno zasto- Tudi naj ne stoje nekateri tovariši(-ce) še hrani in obdarovanju. Treba je pomagatj po- pano. To zborovanje je bilo največje zboro- ob strani. Vsi se moramo zavedati le enega, sebno materam v krajih kjer ni zdravnika vanje slovenskega učiteljstva in ponosni smo da si bomo pomagali samo z lastnimi močmi. Za vzgled je postavila ženski odsek tov dru- lahko, da ;so gosti odnesli iz Prekmurja — Naše društvo šteje danes skoraj dve tretjini štva Dol. Lendava. Vsa poročila je zbor brez najlepše vtise, s tem smo tudi ovrgli pri- najmlajših tovarišev(-ic) pripravnikov. Vsi ve- debate sprejel. devek »Jugoslovanska Slbirija«. Za manife- mo, da se vam godi najslabše. Pred vami „ stacijsko zborovanje se je odbor potrudil nu- dragi tovariši(-ce) je upokojitev še daleč, u* diti zborovalcem prav lepa predavanja, iz ka- zato je ravno vaša dolžnost, da se agilneje Volitve: terih so lahko spoznali psiho prekmurskega udejstvujete v organizaciji. S skupno močjo VrJiU c» ;_ +„*- i- n • ™ . ljudstva in razvoj slovenskega šolstva v Prek- in trdno voljo bomo dosegli, da se bodo vaši dvp i_°"hm« J* i u l l- Y!ozei» ?ta bili murju in naši slabi in gmotni in pravni položaji ' ^™^1 h.s>RV skrutmij so bili ime- Sej je imel odbor 23 in dye meddruštveni zboljšali, da bomo lahko živeli človeka do- S? il IiJa ™™' ?fUI"an. m. .Fa_lSek,* Re- odborovi seji, skupaj 25 sej. Dne 22. okto- stojno življenje. fn tozan r V oddanihJe fbil\61 &™ov, bra 1936. je bil izvoljen sledeči odbor, ki se Tovariši(-ce)! Naša organizacija je sta- _las_v 7a !?,' r / nosilko tov. kosovo 41 je konstituiral takole: Stubelj Mirko, pred- novska in nepolitična. Tu je mesto za vsake- „*"*' *Ł ",™go h.sto z nosilcem Titanom 16 sednik; Kos Leopoldina, podpredsednica; ga. Nima pa mesta v organizaciji oni tova- dobill' nrv«¦ h!?™"* S° blle P™?™1- Tako je Kramberg_F7ožko, tajnik; Blečic Nikica, bla- riš(-ca), ki se pregreši proti naši skupnosti datovd i,"™ .v upravnem odboru 5 man- gajničarka; Cjak Srečka, Pajtler Franc, Sed- in tovarištvu. Casi so zelo resni. Mi jugoslo- data .•' V " ™Jt.,ka> ,druSallsta Pa 2 man- mak Primož, odborniki. ' * vanski učitelji hočemo živeti, in to svobodno ie dohlifl nrv« fiVt ^' ™d™™e™ odboru ' V letu 1937. so nastale v odboru sledeče fiveti, kajti le tako bomo mogli vršiti svojo ka draga SVia 1 m_nH«f t *" r namest,nl: spremembe: Toy. štubelj Mirko, je podal kulturno misijo. Mi jugosloyanski učitelji ho- ^-d™_J.^Jg.* fJJ™d*** hw^emJ° Plh ostavko na predsedniSkome.taToy.Sed- ^™ pomagati zgraditi nov svet. Med nas &%k_ odseinčastno ra "sodiŽe Vsi Ti^oT mak Primož je podal ostayko radi odsluženja ^o bolj prodira zavest, da bomo to do- seki so bm izvoljeni iz prve liste ker ^fh vojaškega kadrskega roka. Na njuni mesti *?& sam<> s skupnim delom. In ta zavest nas druSa • -ostavii' P ' ker Jlh sta prišla v odbor tov. Antauer Evgcn in Mo- °° Prav gotovo vodila k boljši in srečnejši dic Olga. Konstituiral se je odbor na seji bodocnosti. Upravni odbor je sledeč: Hajnšek Franc, dne 14. decembra 1937. in je prevzel mesto . R1 . .v. „.. predsednik; Ko&-_e_p«ldiria, podpredsednica: predsednika tov. Antauer Evgen, ki je vodil c> Bla_aJmsko porocilo Kramberger_ Jožko, tajmk; Stajnko ¦'VtiČfiJF, diruštvo do svojega imenovanja za šolskega za poslovno leto 1938./1939 od 1 septembra d a?fjni_' Titan Jožko, Slpkar Rastislav in nadzornika Murska Sobota II. 1938. do 31. julija 1939. ^ajtler Franc pa odborniki. V letošnjem poslovnem letu je bil odbor j. Plačevanje članarine — dolg. Nadzorni odbor: Bauman Ivan predsed- ponovno okrnjen — odsla nam je tov. Blečič Plačali so v letu 1938./1939. člani 15.727,50 nik; Kočar Karel in Poredoš Štefan pa člana Nikica - vzorna blagajničarka ki je bila po din na članarini in din 3826,50 dolga, sku- Namestniki upravne__ odhnr* «>• KPm fcrSnfer^8"*" K'°*°v staro ^SihTe,1^!,'.!8* ^ » šc ^^'33Z3_Ł_%XiŁ_: Kretanje članstva v poslovnem letu 1936./39. n- Denaraega prometa je bilo diu 44.835,63. Namestniki nadzornega odbora: Mazi 1. sept. 1936. je imelo društyo . 81 članoy ?> ?T?k°V,din «"• " * ^ VenL Izstopilo jih je 8 „ b) lzdatkov din 22.901,63. c (Niso navedli vzroka.) Dohodki- T,™ r",,^-i • ~-j. . pSoeSnlVifU8eSreZe- * * „ '• Cj-Hna za !«„,„. . din 15.727,50 ^ = TS*tett«T?___ifir?1S_ rristopno jin je ¦ • • • • • »' » Clananna iz prejšnjih let . . „ 3 826 50 20 let. Stanje konec posloyne dobe , . 135 ,___ JULJsr.druStvoMaribord.br. " 8o!- Predavatelj je očrtal soc__Jno - kulturne Prirastek 54 članov Tuji računi „ 100,—r^me^_vPrekmjLirju, ko _b nast^itrsTufBo t. j. 67 %. Podpornega fonda vzeli . . . „ 2.200,—preu_OTeti prvT~-Tovenski učitelji. Storilo Resoluciie din 21934 SC Je.mn°g°. vendar prvi slovenski učitelj ni Kesolucije ( din _l.y_4,-mogel dvigniti kulturni nivo Prekmurja, ker Clanstvo je sprejelo sleaece resolucije: Izdatki: ni bil pripravljen na tukajšnje kulturne raz- a) Dosledno lzvajanje cisto stanovske knije. Sekciji članarina . din 16.074,— mere. Mnogo je temu kriva tudi Ljubljana, b) Stalnost na mestu. Upravni stroški . . „ 2.214,63 18.288,63ki Je zaradi nepoznanja razmer upoštevala c) Avtomatsko napredovanje v skupme, Upnikom plačali . „ 3.264,— Pri namestitvah samo politično pripadnost in vstevsi do V. skupme. — LJreditev na- Knjige in članarine . „ 152,— Ji ni bilo mar, če je bilo Prekmurje samo kapredovanj uciteljev-pnpravnikov. Razno 1.197,— 4.613—zenska kolonija za učiteljstvo Razumljivo je c) Enakopravnost poTocenih učiteljic z osta- —— torej bilo, da tak učitelj pač ni nudil Prek 4^ l1??-* •* i_ . Skupaj din 22-901-63 murcu drugega, kakor ABC, bodisi da ni ho- d) Ukmitev cehbata Aktiva- tel- včasih Pa tudi ni smel- Učitelji, ki so pa e) Premestitve po sluzbem potrebi naj se AKIlva; . _^_ z veseljem in ljubeznijo zagrabili za plug so izvajajo, ce narekuje res potreba, v na- Starega dolga je se iz prejsnnh let dm 2.071,25 imeli mnogo uspehov Ob koncu ie predava siprotnem se smatra kot kazen - in se Dolgaizposlovnedobe 1938./1939. „ 5.728,50 telj podal popotnico za nadal°_je d.lo v Pr.k naj pred izvedbo uvede disciplinsko po- Blagajna v denarju . . „ 38,75 murju: »Kmet pripravlja svojo zemljo za sestopanje. ^ Pn postm hramlmci cek. rac. . „200,50 ko, okopa in orje njivo. ker od dobro obde- f) Sluzbena ocena — kakrsno lmajo profe- Invtntar . . . „ 5.443,— lane zemije je odvisna žeteV Sedaj bo 20 let sorji srednjih šol (zadovoljuje — ne za- Skupaj din 13 482— ko Je Prvi slovenski učitelj' zaoral brazdo v , d(?y°!JuJe)j . . , ., , Pac. ,. ' Prekmurju. In če tu in tam ni uspela, je treba g) Ukimtev draginjskih razredov. Pasiva: spodvojeno silonadelo. Učiteljstvo naj h) Locitev prosvetne uprave od pohticne. JUU sekciji dolgujemo . . . din 2207,75 dvigne to zemljo na parobek njive ker ie ta • „ , Slovenska matica „ 89,- zemlja mastna. Učiteljstvo naj da prekmur- Kaj ie organizaaja dosegla: ^en,ce,cu. , * * *, - U1~ skemu Uudstvu ljubezen do domače grude 1. Ukinitev celibata, ki je jemal tovariši- ^dPlac.Ua na TcTlananni : *. * » 10°— Ijubezen do domovine in dinastije, ljubezea cam svobodno pravico izbirati zakonskega so- rodPorni tond JUU sres. drustva „ 2721,— do jezika, da lahko pomaga utrditi našo držadruga. Skupaj din 5244 75 vo v najtežjih trenutkih. Nudimo prekmur- 2. Napredovanje učiteljic ženskih roč- Cista imovina = din 8237,75 skemu ljudstvu in Prekmurju, temu klasičnenih del , , , mu delu ^lovenstva, kar moramo in moremo.« _ * . ..... .. Ker je bila tov. blagajničarka premeščena, 3. Da lmajo tovansice,^ ki s svojim mo- je poročilo podal tov. tajnik. Na vprašanje D. zem neuciteljem zmta loceno, pravico do tov. Stublja, koliko znaša socialni fond od- . stananne. govori tov. Kramberger, da znaša isti 2721 din Slucajnosh: 4. Da se učiteljstvo ne more prestavljati Tov. Hajnšek omenja kot član nadzornega 1. G. nadzornik Velnar Joža priporoča, po službeni potrebi ali pa p& kazni v druge odbora, da je tov. Grum stavil naše društvo da naj učiteljstvo posveča večjo pažnjo PJS. banovine. kot vzgled, kako se rešuje dolg. Mladino je treba zainteresirati za naše morje^ 5. Gospod minister prosvete je obljubil, ki je velike važnosti za državo da bodo tudi v tem proračunskem letu napre- c) Poročilo nadzoraega odbora 2. Tov. Hajnšek prosi šolske upravitelie dovah: v IX. skupino vsi pripravniki m vsaj poda tov. Bauman, ki je našel vse v redu in da bi vsaj nekatere stvari kupovali pri Uči- polovica učiteljev v višjo skupino. Napredo- da razrešnico. teljski tiskarni, ki daje pod istimi pogoji ka- vanje se bo vršilo po rangni hsti. Dalje je go- kor Banovinska zaloga; sai ie dobiček nam spod minister obljubil, da bo lahko napredo- . d) Proracun za poslovno leto 1939./1940. samim v prid ° hdJ Je a0Dlce^ nam val v V. skupino vsak učitelj, ki je preživel izkazuje primanjkljaj, ki se pa bo kril z za- 3. Slokar predlaga naj se vrši v ponede v VI. skupini 3 leta; obljubil je gosp. minister ostale članarine. Proračun za 1. 1939./1940. je ljek, 9. oktobra komemoracija za pokojnim tudi, da se bo učiteljstvu vrnila stalnost. sledeči: . Viteškim kraljem Aleksandrom I Zedinite- 1. 2 predsed. seji po 200 din __ din 400,— ljem Notranje društveno življenje. 2. 3 delegatje za banovinsko _ 4. Tajnik prečita pravkar dospelo pismo Notranje društveno življenje je bilo vpo- % ^k"PfcinP. P° *™ din * * — " oUU— sres. šol. nadzornika tov. Antauerja, v kate- slovni dobi precej mirno. Reči moram, da so ^ J aele8atJe za4Ła^no _ 19ftft rem pozdravlja zbor. bila zborovanja zelo dobro obiskana, kar pa . ^P?5C^° P°_*T °,™, • • — „ 1^0, Ker ni bilo nikakih nadaljnih predlogov, se tiče referatov so bili tudi na zadovoljivi *¦ 193^ f940 P _ 700— je bil° zborovanje zaključeno. višini. Zelo priporočliivo bi bilo, da se oglasi - _, ..*'.., * .* ' ,rX' ^ ... - ... zareferentevečtovarišicintov_rišev.Pr_sim ^- Knjige in clananne . . . = „ 600,- Overovatelja: Zapismkar: vas dalje, da se v društvu malo razgibljete, - Łodpore. ,.* * *,* * *.* ~ » f^{~ Slajnko Viktor s. r. Vrecko Miroslav s. r. da pokažke z debatami, da niste pasivni. Od- '* Predavatelj. za zborovanja = „ 450,- Berdan Drago s. r. bor vaših želj ne pozna dodofora, zato je treba Skupaj din 4150,— L. Kos, podpreds. Kramberger Jožko, tajnik. želje iznesti in se o njih porazgovoriti. Dohodki so: Hvalevredno moram omeniti, da je med 120 članov po 25 din . . =_ „ 3000,—nami zavest biti organiziran močneje ukore- p . ,. TTTJT___ ninjen, kot v ostalih društvih, saj ste to tudi ra_iv_ ain iij-j,lahko izbrali iz tajniškega poročila sekcijske- e)Poročila iz banovinske skupščine vga tajnika, saj ima nase drustvo najvecji pn- Ljubljani sta dala v kratkem tov Stanjkorastek clanstva v nasi sekciji. Viktor in Kramberger Jožko. Tovansi(-ce)! Vendar se pa se sem pa tja r, „ ... , ° , , _ , . .čujejo nespametne trditve, da je škoda biti . f) Porocilo zenskega odseka. Predsedmcačlan učiteljske organizacije. Vprašam vas dra- zenskega odseka tov. Mercunova poroca, dagi, kaj bi bilo z nami če bi bili neorganizira- ?dsek v preteklem letu ni bil prevec aktiven,ni? Gotovo bi se godilo z nami tako, kakor ker m bilo odziva s strani tovansic. Ker pase je godilo našim prednikom pred 100 leti. Jf odsek uzel? potreben vabi yse tovansice,Če so čutili potrebo biti organiziran že naši da se v bodoce polnostevilno odzovejo terpredniki — borci za učiteljsko samoosvobo- ditev, je zdaj še večja potreba za njo. Tova-rišice — organizaciji se imamo zahvaliti, dasmo danes to, kar smo, organizacija nam jeizbojevala marsikatere uspehe, ki bi jih ne dobili, če bi bili razbiti. Da pa organizacija ne more doseči vsega, je tudi razumljivo. Da bo organizacija lahko še več dosegla, jje v prvi vrsti naša dolžnost, da podprete s svojo aktiv- nostjo društveni odbor, ta sekcijo itd Mnogo ]ih je orgamziramh po nasih stanovskih dru- oltar miru in ki se mu zato kot mučeniškemu miirotvorcu ob pcti obletnici njegove smrti VUnjornri <ir s- pfv^hnini .spoštovanifir" '" \\Ya' Ie2nQ___S- Pozivam vas, da mu zakličemo trii_rat »Sliiva!« Zgodovinski mejnik v našcm notranje političnem življenju je sporazum med brati Srbi in Hrvati, katerega je izbojevala občudovanja vredna skupnost hrvabske^a naroda in ki mu mora biti zato podlaga demokracija, t. j. državljanska enakopravnost in svoboda vseh slojev v svrho izboljšanja splošnih življenjskih pogojev, kar je najboljši porok za trdnost in srečno bodočnost države. Mi učitelji, ki živimo med ljudstvom in neposredno čutimo utrip njegovega življenja, znamo ceniti ta korak k notranji konsolidaciji in se ga iskreno veselimo. Vemo, da v teh usodnih časih čakajo nas kot vzgojitelje še posebne naloge. Tuja propaganda, širjenje senzacionalnih sovražnih vesti, prišepetavanje, beganje ljudstva in ustvarjanje nezadovoljnasti — vse to se vrši tudi pri nas in ima namen slabiti narodovo samozavest in vero v državo. Mi vsi vemo, da ljudstvo temu ni nedostopno, da je v njem še vse polno fevdalne dedščine in da je to tu na meji še vse bolj nevarno. Učitelj je v mnogih naših vaseh edin intelektualec, edini izobražen svetovalec, saj marsikje ni zdravnika, ne zaščitne sestre, niti babice pa tudi ne duhovnika. Kakor je naše delo vedno spremljala ljubezen do naroda in države, smo tudi sedaj pripravljeni staviti vse silc v njuno obrambo. Pri našem odgovornem delu pa nam je zlasti v teh težkih časih potreben zdrav optimizem, notranje zadovoljstvo in duševni mir. Žal, pa nam vsega tega danes primanjkuje. Slovenskega učitelja so se v preteklosti posluževali koit važnega političnega faktorja vsi: od vaških mogotcev do političnih strank in režimov. za osebne in ozke strankarske interese. Številne so žrtve učiteljev, naš gmotni položaj se jc slabšal, izgubili smo stalnost na mestu in sigurnost v službi, lomili so se značaji, padal je naš ugled med Ijudstvom. Da bomo mogli vršiti aktualne naloge s potrebnim elanom in da nam bo uspch zagotovljen, nam je potrebna podpora onih, ki so nad nami in ki nosijo pred zgodovino še večjo odgovornost od nas. Boli kot kdaj koli nam je dandanes potrebna stalnost na mestu, izboljšanje gmotnega položaja, službene reparacije, stanovska neodvisnost in svoboda. Tako podprti se bomo z veseljem in z vsemi močmi predali izvenšolskemu delu v korist naroda in države, pa tudi v lastnem interesu, saj vemo, da bo naša stanovska borba rodila le tedaj uspehe, če bo ljudstvo z nami. Tovariši(-ce)! Ko vam danes podaja odbor račun o svojem delu tekom zadnje funkcijske dobe, se mi zdi potrebno, da poudarjam nekatere smernice, ki smo se jih v skladu z vodstvom organizacije držali pri svojem delu. Naša organizacijase je otresla jerobstva vseh strank in se je izrekla za depolitizacijo. Kajti učiteljski stan mora varovati neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraleliziral vse stvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter mogel braniti in zastopaiti interese stanu in šole napram vsakemu režimu. Vsakemu članu pa je v učiteljski organizaciji zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. To deklaracijsko lini.jo je čuvalo tudi naše društvo in se je borilo za svobodo stanu zavedajoč se, da le y• svobodi rastejo pravi prosvetni delavci, ki jih je naše PrekmuTJe tako zelo potrebno. V zvezi s tem se je odbor trudil aktivizirati članstvo pri društvenem delu, odpraviti pasivnost, poživiti zborovanja, pritegniti k sodelovanju vse. Ni se nam to posrečilo. Kriv je odbor, krivi ste vi tovarišK-ce). najboli pa so krive razmere, ki ustvarjajo nezaupanje, strahopetnost in zapečkarstvo. V zvezi z našim delom so nastali v društvu notranji pretresljaji in izmenjanje nekaterih funkcionarjev, kar pa društvu ni škodovalo in se ie tovariško likvidiralo, ne iz osebnih interesov, marveč izključno v korist društva in organizacije. To moram poudariti; ker se še vedno šepeta v zvezi s tem o nekem razčiščenju. Zato moram tudi izjaviti, da če teh stvari nismo ponovno razpravljali na zborovanjih, nismo to storili zaradi tega ker bi se bali razčiščenja, ampak zato, ker se zavedamo, da nam je potrebna skupnost ne pa razdor. Pripravljeni pa smo vam dati tozadevno pojasnilo, če kdo izmed članstva to želi. O delu vam bo podal podrobneje poročilo tov. tajnik, ki bo podal tudi situaci.jsko poročilo. Prej pa vam moram še povedati, da je odbor zelo okrnjen: nimamo predsednika, premeščena je po službeni potrebi tov. blagajničarka in tov. knjižničar Pajtler je pri vojakih. Tov. tajnik je prevzel tudi za ta čas blagajno, zato vam bo podal tudi blagajniško poročilo. 2. Tajniško poročilo. Tovariši (-ce)! V kratkih obrisih vam hočem podati tajniško poročilo, iz kateirega bo razvidno delo odbora v svoji poslovni dobi t. j. od 22. oktobra 1936. do 31. julija 1939. Društvo je prejelo v omenjeni dobi 343 dopisov, odposlalo pa 1111 dopisov; skupaj 1454 dopisov. Od odposlanih 1111 dopisov je bilo 56 intervencijskih dopisov, ki so jih poslalii tovariši (-ce) in 16 zaščitnih pot, od teh sedem radi nameravane premestitve po službeni potrebi iz meje v notranjost naše banovine. Društvo je v poslovni dobi zboirovalo sedemnajstkrat z 21 predavanji s povprečno udeležbo 75,45 % zborovalcev. Omeniti moram, da je sedanja uprava organizirala v Murskl Soboti dve skupni zborovanji t. j. 8. maja 1937., katerega so se udeležila JUU isreska društva: Ljutomer, Dol. Lendava, Ormož in Murska Sobota. Udeležba je bila 356 članov