PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 847.	CHICAGO, ILL., 6. DECEMBRA (December 6), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
"-■ ■ ..... ..
—- -1—
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. r ■ ■ --
POGLAVJE O ČASOPISJU.
Širiti in utrjevati socialistično časopisje je naša najvažnejša naloga.
Ameriška socialistična stranka ima kakih petnajst angleških tednikov, en dnevnik in en mesečnik, ter približno enako število listov, ki so glasila narodnostnih federacij, pridruženih socialistični stranki. Vsega skupaj ima kakih petdeset listov, angleških in drugih, ki so v posesti stranke kot celote, njenih lokalnih organizacij, narodnostnih federacij in tiskovnih družb, ki jih kontrolirajo socialisti. Razun teh je nekaj unij sikih in drugih glasil, ki podpirajo našo stranko v volilnih kampanjah. Dasi ima socialistična stranka izmed vseh delavskih skupin v tej deželi najjačje časopisje, je vendar prešibko, premalo razširjeno ,da bi predstavljalo resnično agitatorično moč.
Veliki kapitalistični dnevniki, tedniki in mesečniki imajo od sto tisoč do par miljonov cirkulacije. Nekateri kapitalistični listi imajo več naročnikov kakor vsa delavska glasila skupaj, če se odšteje tista glasila unij, ki so obli-gatna za članstvo.
Kapitalistični listi so poceni; čitateljem nudijo raznovrstno gradivo, največ seveda šunda in opisovanja škandalov. Milj one ameriških delavcev ne čita ničesar drugega kakor kapitalistične liste in magazine. Socializem poznajo samo iz teh listov. Delavsko gibanje vidijo v taki luči, v kakoršni ga jim to časopisje predstavlja. In temu se ne more odpomoči drugače, kakor da tisti, ki se zavedajo važnosti tiska, delujejo z vsemi močmi za razširjenje in utrjevanje socialističnega časopisja.
Kapitalistični listi imajo čitatelje — ne samo po nekaj tisoč, ampak na stotisoče in miljo-ne. Kapitalistični listi delajo dobiček, ki ga jim ne prinaša naročnina, ampak drago plačani oglasi.
Socialistični listi so odvisni od naročnine in podpore. Noben socialističen list ne bi mogel izhajati, ako bi bil navezan samo na dohodke od naročnine in oglasov, razun mihvauškega socialističnega dnevnika, ki je že toliko razširjen, da so trgovine prisiljene oglašati v njemu.
Sodrugi v Californiji so se borili par let, predno so postavili svoje glasilo "The Oakland World" na trdnejšo podlago. Kupili so tiskarno
in plačali ves dolg ter pridobili listu nekaj tisoč novih naročnikov. Toda še vedno jih nima toliko, da bi se z naročnino pokrivali izdatki. Premagali pa so s trdim delom največje težave; tisoče dolarjev so prispevali, da so si obvarovali svoje glasilo.
V New Yorku so socialisti prepustili svoj dnevnik "The New York Call" krojaškim unijam v veri, da ga bodo one v stanju bolj razširiti, ker imajo več gmotnih sredstev na razpolago kot socialistične organizacije. Unije so potrošile v tem poizkusu okoli sto tisoč dolarjev in ker so videle, da dela njihov dnevnik preveliko izgubo, so ga po šestih tednih, od kar so ga vzele v svoje roke, prenehale izdajati. Ako bi vztrajale, bi napravile z njim okoli sedem sto tisoč dolarjev izgube na leto.
Delavstvo v New Yorku ni seglo po novem dnevniku, dasi je skušal konkurirati velikim kapitalističnim dnevnikom. Povečal je obseg, prinašal novice, karikature, športne vesti itd. Ker pa ni dobil dovolj novih čitateljev, tudi oglasov ni dobil, naročnina na angleški dnevnik pa ne plača niti razpošiljalnih stroškov.
Newyorški socialisti delajo priprave za obnovitev svojega dnevnika. Preje pa bodo pričeli izdajati velik tednik, ki bo po urejevanju in vsebini eden najboljših socialističnih tednikov na svetu. Naročnikov ne bo iskal samo 'v New Yorku, ampak po vseh Zed. državah. Odbor, ki dela na pripravah za ustanovitev tega lista, je naj-prvo naredil načrt, in potem šel pred so druge z apelom, naj novi list podpro s finančnimi prispevki. In newyorski sodrugi so obljubili prispevati, nekateri mesečno, drugi tedensko, vsakdo po svojih močeh. S tem je rešena gmotna stran lista.
Ako hočemo našo stranko temeljito poja-čati, moramo razširiti njeno časopisje. Širjenje pamfletov, shodi, predavanja in podobni načini so dobra agitatorična in vzgojevalna sredstva. Toda listi prihajajo ljudem redno v roke. In radi tega je časopisje najvažnejše in najizdat-nejše propagandistično in vzgojevalno sredstvo. Socialisti se morajo tega zavedati in vsi agitirati za razširjenje svojega tiska.

Ako bi imeli socialistični listi par miljonov naročnikov, bi imela socialistična stranka kakih sto tisoč AKTIVNIH članov in par miljonov pristašev, ki bi socialistično mislili vse dneve v letu, ne pa samo na volilne dneve. Kapitalisti predstavljajo politično silo, ker imajo svoje časopisje razširjeno med ljudstvom. In mi bomo sila, kadar bomo razširili svoje časopisje.
Kar velja za socialistično stranko v splošnem, velja za k nji pridružene narodnostne federacije. Ako bi imel "Proletarec" deset tisoč naročnikov, bi s svojo agitacijo za socialistično organizacijo pripomogel, da bi imela J. S. Z. par tisoč članov. Tistih sodrugov, ki bi se zavedali te resnice in agitirali za razširjenje svojega glasila, je veliko premalo.
So drugi in somišljeniki, delujte kolikor največ morete, da se naše časopisje razširi! Agitirajte med ameriškimi delavci, da se naroče na angleške socialistične liste. In predvsem agitirajte med svojimi rojaki, da se naroče na "Proletarca"!
Vprašanje priznanja ruske sovjetske vlade.
Zadnje čase se vedno bolj množe vesti, da bo Francija priznala rusko sovjetska vlado. Pogajanja se vrše že več mesecev.
Iz Rima poročajo, da je Mussolinijeva vlada pripravljena priznati sovjetski režim. "The New York Times" poroča iz Rima, da se je glede priznanja Rusije vršila med komunističnimi poslanci in Mussolinijem v parlamentu viharna debata, v kateri sta se končno obe struji sporazumeli. Komunistični poslanec Bombacci, do-sedaj velik nasprotnik fašizma, je na koncu debate po zatrdilu poročevalca omenjenega lista med drugim dejal: "Veličastno italijansko revolucijo in glorijozno rusko revolucijo lahko najboljše kronamo s tem, da se stvori med ljudstvi obeh držav trdna zveza v interesu Italije in Rusije."
Mussolini pa je baje odgovoril: "Med Italijo in Rusijo vladajo sedaj najboljši odnošaji. V italijanskem grškem sporu, za časa okupacije otoka Krfa po italijanskih četah, je bilo rusko časopisje edino na svetu, ki je stalo na strani Italije. Italijanska vlada nima nobenega ugovora proti priznanju sedanjega ruskega režima . . ."
Čudno je samo to, da jo tako dolgo ne priznajo. Ako vladajo med Mussolinijevo vlado in rusko vlado res tako dobri odnošaji kakor trdi Mussolini, čemu jo ne prizna?
t^
"Proletarec" se je v teku dveh let zelo razširil. Kje so tisti, ki so tako vztrajno pripovedovali, da bo "vsak čas propadel?"

SEMINTJA.
Fordovi nasveti. — Radiotelefom in vere. — "Evangelistinja" Christabel Pankhurst. — Began je nemirnih duhov. — Dve sliki Lloyd Georga. — Papeževa država. — Nemško ljudstvo plačuje.
Henry Ford je dejal, da bilo med deželami manj sovraštva, ako bi človeštvo govorilo samo en jezik. Njegova želja je, da naj bi postala angleščina tisti jezik, v katerem bi ljudstva občevala med seboj, ker ga že sedaj govori največ ljudi. V svojem selišču Ford Dearborn si je zgradil veliko radio-telefonsko postajo, s katere je svetu razkladal svoje misli. Fordov govor je bil naslovljen Angliji, kamor je njegov glas, poslan po zračnih valovih, dospel v peti minutah.
* * *
Ako bi se nenadoma dogodilo, da bi človeštvo znalo samo en jezik in pozabilo vse druge, bi to ne izpremenilo ljudi. Morda bi bil napredek olajšan, morda tudi ne. Dežele, v katerih prevladuje angleščina, ne žive vse v prisrčnem prijateljstvu. V Zed. državah jih je mnogo, ki hujskajo proti Angliji, in v Angliji nič manj, ki vidijo nevarnost za bodočnost Velike Britanije v naraščajočem vplivu ameriškega kapitalizma. Bavarci in Prusi so oboji Nemci, pa vendar ne žive v prijateljstvu. Srbi in Hrvati govore en jezik, katerega se oboji poslužujejo v blatenju drug drugega. Loči jih vera in stare tradicije. Slovencev je dober miljon in ves miljon ljudi je zaposlen v medsebojnem prepl ru.
* * *
Tekom svetovne vojne je Henry Ford na ložil na ladijo, katero je najel, skupino promi nentnih pacifistov in šel mirit evropske narode Predno je ladja dospela na evropsko obrežje so se Fordovi pacifisti med seboj tako sprli, da jih ni bilo več mogoče pomiriti. Vsi so govorili angleški jezik. Ta "mirovna" ekspedicij ga je stala nad miljon dolarjev — miljon dolarjev vrženih proč.
* * *
Ako bi kdo pred leti dejal, da bo nekoč človek sposoben pošiljati svoj glas po zraku na razdalje tisoče milj, bi ga zaprli v blaznico, ako pa bi delal eksperimente v brezžičnem brzojav-Ijanju, bi ga vrgli na grmado. Danes se vere poslužujejo tudi radio-telefona za širjenje svojih naukov. V par sto letih se je človek nekoli ko vendar počlovečil. Toda brutalni instinkti ga imajo še vedno v oblasti. Pot do prave civili zacije je še dolga.
* * *
Miss Christabel Pankhurst, ki je pred le
postala poznana vsemu svetu radi svojega energičnega boja za žensko volilno pravico v Angliji, je prišla v Zedinjene države propagirati krščanstvo. V borbi za pravice angleškega ženstva je bila preganjana, mnogokrat vržena v ječo, na-padana v časopisju, smešen a, dokler ni prišla svetovna vojna. Tedaj je Miss Pankhurst vpo-slila svoje agitatorične zmožnosti za stvar zaveznikov v boju proti Nemčiji. In med tem je
angleško ženstvo dobilo volilno pravico.
* * ★
Zavezniki so zmagali, angleško ženstvo je zmagalo, in Sylviji Pankhurst se je zazdelo, da je na svetu še vedno nekaj narobe. Postala je komunistinja in se pričela enako energično boriti za komunistično internacionalo, dokler se ji ni zazdela premalo radikalna; odstopila je s svojimi pristaši od moskovske internacionale in pričela organizirati četrto internacionalo. Končno je spoznala: Jezusovi nauki bodo rešili človeštvo! Danes je Miss Pankhurst evangelisti-nja. V Chicagi je pridigala v Moodyjevem ta-bcrnaklu. Do pet tisoč ljudi — kolikor jih gre
v prostoren tabernakel — jo je poslušalo.
* * *
Čudni so ti ekstremni duhovi. Sylvija je bila voditeljica sufražetk, nato je postald šovi-nistinja in se navduševala za vojno, potem je prišla h komunistom in sedaj se je lotila enakega posla, kakoršnega opravlja Billy Sunday. Mussolini je šel iz enega ekstrema v drugega, tajnik francoske komunistične stranke je s svojimi pristaši odstopil od moskovske internacionale, in nekateri voditelji komunistične stranke v Sloveniji so postali organizatorji buržvaz-nih srbskih strank. Svet je vzrujen, zbegan, majhni ljudje pa mislijo, da bi bilo vse mirno in
bratsko, če bi človeštvo govorilo en sam jezik.
* * *
V Angliji se vrši Ijuta volilna borba za državnoborske volitve. V boju so tri glavne stranke: konservativna, liberalna in delavska. Koalicijo liberalnih struj vodi Lloyd George, ki na volilnih shodih napada kapitaliste, propagira socialne zakone, mednarodno bratstvo, priznanje Rusije in revizijo versaillske mirovne pogodbe v prilog Nemčije. Lloyd George je pomagal kovati versaillski "mir". V letih, ko je bil ministerski predsednik, bi lahko priznal sovjetski režim v Rusiji, pomagal angldšlkemu delavstvu in uvajal socialne reforme. Toda Lloyd George je lisjak in ve, kako se vodijo volilne kampanje, ako se hoče apelirati na delavske glasove.
* * +
Španska kraljevska dvojica je bila v Rimu, kjer je obiskala kralja in se poklonila svetemu očetu, diktator Primo-Rivera pa je konferiral z diktatorjem Mussolini jem. Listi poročajo, da pomeni ta obisk "zbližanje Španije in Italije". Obe državi kujeti novo zvezo proti Franciji.
* * *
Obisk španskega kralja v Rimu so nekateri tolmačili v smislu, da se je papež odpovedal pravici do posvetne oblasti nad Rimom in Italijo. V prejšnjih letih ni papež dovolil nobenemu katoliškemu vladarju obiskati Rima, ker bi to značilo priznanje ropa, ki so ga izvršili italijanski revolucionarji 1. 1870, ko so papežu ugrabili njegovo državo. Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" naznanja svetu, da se papež še ni odpovedal pravici do svoje države, ki mu je bila krivično vzeta. To sporočilo je razburilo Italijo. Pred tremi leti je izdal papež Benedikt XV. encikliko, zvano "Pacem Dei Mu-nus", s katero je pod gotovimi pogoji dovolil katoliškim vladarjem obiskati Rim. Vatikan tolmači, da se z dotično encikliko ni odpovedal pravici do svoje države. Četudi je rimska hierarhija prijazna Mussolinijevem režimu, si hoče
ohraniti svoje orožje.
* * *
Wilhelm Marx je najnovejši nemški kance-lar. Prejšnji kancelar Stresemann je zunanji minister v novem kabinetu. Mednarodni bankirji so posodili Nemčiji $125,000,000. Francoska \jjada se je sporazumela z nemškimi kapitalisti v Ruhru in Porenju. Izgredi se nadaljujejo, toda ne več v tolikšni meri kot pred par tedni. Osemurni delavnik je v mnogih obratih odpravljen, v ostalih pa bo v kratkem, ker je baje to edini način, ako hoče Nemčija plačati vojno odškodnino in prosperirati. Delavci so se borili na bojiščih, delavci in kmetje so padali, delavci in kmetje morajo plačati vojno odškodnino. Vojne pa napovedujejo drugi.
^
Koliko se v tej deželi porabi žganja v "medicinske svrhe".
Od 1. junija zadnje leto do 1. junija t. 1. se je porabilo v Zed. državah 1,400,000 galon žganja in vina v "medicinske svrhe". Žganje ti je namreč dovoljeno piti, ako zdravnik spozna, "da ga potrebuješ za svoje zdravje". Tekom enega leta so izdali zdravniki v Zed. državah 11,-268,469 preskripcij, s katerimi so dali pacijen-tom pravico iti v lekarne in si kupiti žganja. Poročevalci čikaške "Tribune" so izračunali, da so prijatelji vinske kapljice samo v Chicagi napravili nad 12,500,000 galon vina.
Kljub tem številkam trdijo zagovorniki pro-hibicije, da postaja dežela polagoma suha. "Maybe yes, maybe no".
Eno je gotovo: Prohibicija kakoršna je, prizadeva delavskemu gibanju mnogo škode.
t^
Ako vam je kaj ležeče na tem, da se "Proletarca" poveča, agitirajte, da se število njegovih naročnikov poveča.
MmiiraiiMiiniMiiiminmumumiMinim^^
Hi0^0 ali lartmtt |
spisal Dr. A. DODEL.
vseučillški profesor v Curihu.
.............................................................................................................................................................................
(Nadaljeevanje.)
Tako uče bolje poučeni profesorji svoje bo-goslovske dijake. Toda tukaj in tam, v vseh deželah in v vseh konfesijonalnih šolah hvalevrednega krščanstva učijo Jjudstvo, da je vsebina Mojzesovih petih knjig božje razodetje, in da je bil Mojzes pravzaprav le zasebni tajnik najvišjega pisatelja, judovskega Jehova — Elohima, ki mu je narekoval v pero.
Takoj pa, če pritrdimo, da so sveti spisi od Boga navdahnjena ali v pero narekovana razodetja, nam je lahko zelo vseeno, če jih je res Mojzes osebno napisal ali če je več hebrejskih pisateljev spisalo, kar tvori pod izrazom "Mojzesove knjige" enega glavnih delov svetega pisma.
Kakor dolgo bodo učili svete spise v vseh ljudskih šolah in v večini cerkva kot "božjo besedo", takp dolgo se moramo mi drugi, ki smo spoznali zmote svetega pisma, bojevati zopet in zopet z vsemi sredstvi znanosti in razuma proti tistemu Enemu "Mojzesu", kakor živi v ljudski in cerkveni veri.
Poglejmo torej to, kar učijo v cerkvi in šoli že stoletja, poglejmo, če se to strinja z resnico ali ne!
Če torej govorim o "Mojzesu", razumem s tem pravega hlapca ali pisarja Boga, in naj šibo ena sama oseba, kakor hoče to cerkev in sveto pismo, ali pa več ljudi, kakor zatrjuje to znanstvena razsodba učenih bogoslovcev o svetem pismu.
Mojzes je postal zaradi zakonov, ki so po njem imenovani in s svojim naukom o stvare-nju sveta ustanovnih nove vere. Vsi važnejši ustanovitelji ver so si enaki v gotovih potezah značaja: vsi so globoki misleci, filozofsko vele-nadarjene narave, poznavalci človeških slabosti in čednosti, in večinoma opremljeni z vso izobraženostjo svojega časa.
Tudi Mojzes je bil silen duh in moral je biti — tudi po svoji zunanjosti — fenomenalna prikazen, mogoče res postava, kakor jo je utelesil Michel Angelo v svojem kipu "Mojzes".
Ker je razpolagal z vsemi zakladi egiptovske in izhodne modrosti tistega časa — egiptovski duhovni, ki so bili obenem zdravniki, čarovniki, ministri in profesorji, so bili njegovi učitelji — je mogel Mojzes po izvršeni oprostitvi svojega rodu egiptovske sužnosti, ustvariti temelj za kult, ki je obdržal svoj visoki pomen skozi tisočletja zgodovine človeštva.
Kakor znano, je Mojzes oznanil edinega Boga: Jehova Elohim. On je monoteist. Ta edini
Bog, ki je povzdignil Izraelce za svoj izvoljeni narod, je pa popolnoma judovski Bog, odičen z vsemi takrat poznanimi čednostmi in človeškimi strastmi; nam, ki smo vzgojeni v krščanski veri, so to dokazali učitelji in duhovni. On je po-osebljenje takratnega še precej priprostega hebrejskega pojma o Bogu: močan, mogočen, ljubosumen, srdit, neusmiljen proti svojim nasprotnikom, grozovit proti sovražnikom, zaničujoč in zasmehujoč slabše, ki so mu pa vendar nasprotovali; krivdo očetov kaznuje na otrocih do tretjega in četrtega kolena, lastnost, ki jo imajo lahko samo ljudje, ki stoje še na stopnji najglobljega barbarstva.
Ta edini vsemogočni Bog je ustvaril po sve- j topisemskih povestih cerkve ves svet iz nič, le s svojo mogočno besedo: "Bodi!"
To so Judje od Mojzesa do danes že nad tri-tisoč let verjeli in učili, kristjani pa že nad 1900 let. S temi tisočletja starimi dedščinami moramo računati, in zelo nespametno bi bilo, če bi lahkomišljeno prešli črez to Mojzesovo pripovedko na naš program.
V	knjižici "Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb," ki jo je izdala krščanska založba v mestu Calw., in Jd je prišla v milijone rok ter se še danes uporablja kot učna knjiga, se začenja Mojzesova pripovest o stvaritvi takole:
'' Bog je ustvaril nebo in zemljo s svojo besedo.
Predno je Bog ustvaril, ni bilo rarnn njega ničesar. , Samo Bog je večen; on lahiko ustvari, kar hoče. On ni hotel, (zakaj ?) da bi ibila nebo in zemlja naenkrat v vsej , svoji krasoti gotova, temveč le polagoma; ker On je od začetka sem vse uredil po številu, meri in teži."
Nas vse so učili to mozaično pripovest o stvarenju kot neovrgljivo, razodeto resnico, in še danes jo uče v skoraj vseh ljudskih šolah civiliziranega sveta, z izjemo nekaterih dežev.
V	obliki, kakor nas jo uči sveto pismo, je ta povest bajka, pravljica, polna orijentalske lepote — toda vendar le pesnitev, takratni izobrazbi primerni n^zor in fantastično pojmovanje; pred kritiko prirodoslovja pa nemore imeti obstanka in verodostojnosti, ker stoji ta nazor svetovnega stvarjenja z znannostjo našega časa v naj-ostrejšem nasprotju.
Takrat, ko je Mojzes pisal zgodovino stvarjenja, si menda ni mislil, da bo moralo vse ljudstvo verjeti njegovo razlago skozi tisočletja na las natančno kot edinozveličavni nauk. — Toda. kristjani so postali še bolj mozaični, kakor je bil Mojzes sam—in sedaj stojimo v zapadnih deželah ravno na mestu, katerega skoraj ne moremo več zapustiti.
Kakor pripoveduje ustvaritelj judovske vere, je vsemirje v šestih dneh izvršeno delo Boga.
Oglejmo si to poročilo natančneje, in dovolite mi nekaj opazk.
I. Mojz. 1. 1.
"V začetku je Bog ustvaril neibo in zemljo."
Prirodogiovec našega časa bi rekel: Vsemirje (Mojzesovo "nebo in zemlja") nima niti
začetka niti konca, ker je po času in prostoru brezkončno. Iz nič ne nastane nič, in kar je, ne more izginiti v nič. Vsemirje je bilo večno in bo tudi večno. To dokazuje fizikalni zakon o ohranitvi moči, kakor je dokazan v vsaki novejši učni knjigi fizike in kemije1).
Vrste 2—5.
"Zemlja pa je bila pusta in prazna, in tema je bila v brezdnu, in duh božji je plaval nad vodami."
"In Bog je rekel: Bodi svetlolba! In bila je svetloba."
"In Bog je videl svetlobo, ta je bila dobra; nato je ločil svetlobo od teme."
"In je imenoval svetlobo dan, temo pa noč."
"In .postal je iz večera in jutra prvi dan."
Proti temu je opomniti, da prirodoslovje ne pozna druge luči, kakor tisto, ki prihaja od svetlih teles, bodisi da imajo ta svojo lastno luč, ah pa da odsevajo luč drugih, žarečih teles. Luč sama je le poseben način, po katerem se nam prikaže premikajoča se tvarina, luč je valovito gibanje podobno valovenju voda. Luč sama torej ni nobena tvarina ali reč, temveč le "pojem" za posebni način gibanja materije, tvarine. kaj naj pomeni torej ta luč prvega dneva stvar-jenja, ne more noben umrjoči razumeti in razložiti.
"Dan" in "noč" "večer" in "jutro" tega prvega dneva je nekaj nemogočega.
Vrste 6—8:
"In Bog je rekel: Bodi trdina med vodami in loči vode od voda!" In Bog je naredil trdino in je ločil vode, ki so bile pod trdino od teh, ki so bile nad trdino. In zigodilo se ! je tako."
"In trdino je Bog imenoval nebo; in postal je iz večera in jutra drugi dan."
Tukaj je na prvi pogled nasprotje! V prvi vrsti stoji, da je Bog ustvaril "nebo" v začetku — in sedaj ustvari "nebo" še enkrat in sicer drugi dan. To je popolnoma nespametno, nerazumljivo, nepojmljivo. Na ta ali oni način je tu strašna zmešnjava. Hebrejski jezikoslovci in poznavalci hebrejske pisave so se marljivo pečali s tem nesmislom, in nekateri izmed njih so prišli do prepričanja, da prve vrste svetega pi-i srna nismo dobili v obliki, kakor jo je Mojzes napisal, temveč da se je vrinila napaka pri pre-; pisovanju: beseda, ki je prestavljena z "nebo", se glasi v hebrejskem tekstu hasch-schamajim, dočim se glasi beseda "voda" v Mojzesovem poročilu hamajim. Z napačnim prepisom je pač nastala iz prvotno prave besede "hamajim" prve ; vrste svetega pisma skozi tisočletja natančno izročena pisna napaka hasch-schamajim.
Potemtakem je Mojzes menda pisal: V začetku je Bog ustvaril vodo in zemljo. (Prim. J. Stern v "Menschethum" št. 34, 1886.)
Preidimo k delu tretjega dneva!
l) Profesor dr. K. Furrer je bil talko prijazen, in me je [ opozoril, da heibrejski jezik, v katerem je napisano Mozeso-vih 5 kujig, nima izraza za "svet' ali "vsemirje", ravno-tako nima izraza za '' starši''. V prevodu bi morali torej ; odpomoči temu in reči: "V začetku je Bog ustvaril svet.''
l Seveda bi bila s tem molče mišljena stvaritev iz ničesar.
Vrste 9—13.
"Bog je rekel: Zibero naj se vode, ki so pod nebom, v poselben kraj, in naj se prikaže suho. In zgodilo se je tako."
"In suho je Bog imenoval zemljo, zlbrane vode pa je imenoval morje. In Bog je videl, da je ibilo dobro. — In Bog je rekel: Zemlja naj požene travo, ki zeleni in dela seme, in rodovitno drevje, ki rodi sad po svojem plemenu, katerega seme bodi v njem na zemlji. In zemlja je pognala travo, ki zeleni in dela seme po svojem plemenu, in drevje, ki rodi sad, in ki ima sleherno svoje seme po svojem plemenu, in drevje, ki rodi sad, in ki ima sleherno svoje seme po svojem plemenu. In Bog je videl, da je bdilo dobro. In postal je iz večera in jutra tretji dan."
Ustvaritev rastlinstva je naravna nemogoč-nost dokler ni solnca na nebu. Še večja je pa nemogočnost ohranitve rastlinstva — brez solnca — skozi dolgo dobo, kakor si jo mislijo naci-jbnalistični razlagalci svetega pisma namesto Mojzesovih dni.
Vrste 14—9.
"Bog pa je rekel: Naj bodo luiči na trdini neba in naj ločijo dian in noč, in naj bodo znamenja časom, dnevom in letom.''
"Naj bodo luči na trdini neba, da svetlijo in razsvetljujejo zemljo. In zgodilo se je tako."
"Bog je naredil dve veliki luči, večjo luič, da bi gospodovala čez dan in manjšo luč, da bi gospodovala čez noč, in tudi zivezde."
"In postavil jih je na trdino neba, da bi svetile na zemljo."
"In da bi gospodovale čez dan in noč in ločile svetlobo in temo. In Bog je videl, da je bilo dobro."
'' In postal je iz večera in jutra — četrti dan.''
Nasprotja in zopet nasprotja, nemogočnosti in zopet nemogočnosti. Zemlja, solnce, mesec in zvezde so nastali v popolnoma drugačnem redu z ozirom na čas, kakor Mojzes tukaj pripoveduje; solnce je bilo dolgo časa pred zemljo, zemlja dolgo časa pred luno in neštete zvezde so milijarde let prej plavale v vsemirju, kot naše solnce z vsemi svojimi planeti in trabanti. —-Gotovo Mojzes sam sebi nasprotuje, če deli četrti dan še enkrat luč od teme, ko se je to vendar zgodilo že prvi dan (4 vrsta), ko so se že prej menjavali noč in dan, "jutro in večer".
Vrste 20—23.
"Tudi je Bog rekel: Naj rode vode živo laznino, in pe-rotnino, ki leti nad zemljo pod trdino neba!"
"In Bog je ustvaril velike slone in vse stvari, ki žive in se gibljejo, ki so jih rodile vode po njih plemenih in vse ptice po njih plemenu. In Bog je videl, da je bilo dobro.
"In jih je blagoslovil, rekoč: Bodite plodovitni in množite se in napolnjujte vode morja, in ptice naj se množe na zemlji! "
"In postal je iz večera in jutra peti dan."
(Dalje prihodnjič. >
Žrtve avtomobilskih nezgod v Zed. državah.
V	zadnjem letu je izgubilo v avtomobilskih nezgodah v Zed. državah življenje 11,666 oseb. V tem letu bo število avtomobilskih žrtev mnogo višje, kakor izkazujejo statistična poročila.
V	Chicagi in okolici je bilo v avtomobilskih nezgodah od 1. januarja do 3. decembra to leto ubitih 659 oseb. Včasih je bil človek vsaj na cesti varen.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH
Prevel JOSIP VIDMAR.
(Nadaljevanje.)
Toda srečal je teman, težak pogled, ki je bil iz globoke daljine uprt vanj, in je pomislil v trenutni žalosti.: "Odkod gleda? Odkod govori?" In dejal je z globoko nežnostjo, kakor govori človek samo grobu.
—	Vasja, slišiš? Zelo te ljubim.
—	Tudi jaz tebe zelo ljubim, — je odgovoril težko gibajoči se jezik.
Naenkrat je zgrabila Musja Vernerja za roko in mu rekla s pretiranim izrazom začudenja, kakor govori igralka na odru:
—	Verner, kaj je s teboj? Ti si rekel: ljubim? Še nikdar nisi nikomur dejal: ljubim. In zakaj si ves tako . . . svetal in mehak? A, kaj?
Pretirano je opisal kakor igralec svoje čustvo in je krepko stisnil Musjino roko:
—	Da, sedaj zelo ljubim. Ne govori drugim, ni treba, sram me je, toda sedaj zelo ljubim.
Njih pogleda sta se srečala in jarko vplam-tela in vse je ugasnilo naokrog: tako ugasnejo v trenutni svetlobi bliska vsi drugi ognji in samo od rumenega, težkega plamena pada senca na zemljo.
—	Da, — je dejala Musja. — Da, Verner.
—	Da — je odgovoril. — Da, Musja, da!
Razumela sta nekaj in sta neomajno potrdila. Verner se je zopet zagibal in je stopil z bliskajočim pogledom k Sergjeju.
—	Sirjoža!
Toda odgovorila je Tanja Kovalčuk. V materinskem ponosu in vzhičenju je burno vlekla Sergjeja za rokav.
—	Verner, poslušaj! Jaz jočem zaradi njega, se ubijam, on pa dela — gimnastične vaje!
—	Po Muellerjevem sistemu? — se je nasmehnil Verner.
Sergjej se je namršil v zadregi:
—	Po krivici se smeješ, Verner! Popolno-mo sem se prepričal . . .
Vsi so se zasmejali. V medsebojnem občevanju so črpali trdnost in silo, polagoma so postajali taki, kot so bili prej, toda opažali tudi tega niso in so mislili, da so vedno enaki. Nenadoma je Verner prekinil smeh in dejal Sergje-ju nenavadno resno:
—	Ti imaš prav, Sirjoža. Popolnoma prav.
—	Ne, pomisli, — se je razveselil Golovin. — Seveda mi . . .
Toda v tistem hipu so jih pozvali na pot. Ravnali so z njimi tako ljubeznivo, da so jim dovolili, da so se lahko posedli v parih, kakor so hoteli. In sploh so bili zelo ljubeznivi z njimi, celo preveč: deloma so se trudili, da bi po-
kazali svoje človeške odnošaje, deloma pa so hoteli pojasniti, da sploh niso navzoči pri tem in da se vse vrši samo ob sebi. Toda bili so bledi.
—	Ti, Musja, greš z njim, — je pokazal Verner Vasilija, ki je stal nepremično.
—	Razumem, — je prikimala Musja. — A
ti?
—	Jaz? Tanja gre s Sergjejem, ti z Vasjo... Jaz pa sam. To ni nič hudega, jaz vendar lahko, saj veš.
Ko so stopili na dvorišče, jim je vlažna tema mehko, toda toplo in solno udarila v obraz, v oči, jim zaprla sapo in je naenkrat očiščujoče in nežno pronikla skozi vse telo, da se je zdrznilo. Težko je bilo verjeti, da je to čudovito — enostavno pomladni veter, topli, vlažni veter. In resnična, čudovita pomladna noč je zadišala po tajajočem se snegu — in brezmejnem prostranstvu in je zazvenela v padajočih kapljah. De-lovito in gosto so padale v gonji druga za drugo hitre kapljice in so družno bile zvonko pesem; naenkrat pa ena ne zadene glasu, in vse se pomeša v veselem pljuskanju, v bežečem vrtincu. Potem pa trdo udari velika, stroga kaplja in zopet bije vse jasno in zvonko, vrvečo, pomladno pesem. In nad mestom je stala preko trdnjavskih streh bleda zarja električnih luči.
—	U — ah! — je široko vzdihnil Sergjej Golovin in pridržal sapo, kakor da se mu zdi škoda izpustiti iz svojih pljuč tako svež in prekrasen zrak.
—	Ali je že dolgo tako vreme? — je vprašal Verner. — Popolnoma pomlad.
—	Šele drugi dan, — je bil ljubezniv in vljuden odgovor. — Prej pa je bilo večinoma mrzlo.
Temni vozovi so se mehko pojavljali drug za drugim, požirali so po dva in odhajali v temo, tja, kjer se je zibala pod vratmi svetiljka. Stražniki so okrožali vsak voz v sivih silhuetah in zvonko so klopotale podkve njihovih konj, ali pa pljuskale po mokrem snegu.
Ko se je Verner pripognil in hotel zlesti v voz, je dejal žandar neodločno:
—	Tukaj se bo peljal še nekdo z vami.
Verner se je začudil:
—	Kam?, Kam pa se pelje? Ah, da! Še eden? Kdo pa?
Soldat je molčal. V resnici se je stiskalo v temi v kotu voza k steni nekaj majhnega, nepremičnega, toda živega — v poševnem žarku svetilke je blisnilo odprto oko. Ko se je Verner vsedel, se je zadel z nogo od njegovo koleno.
—	Oprostite, tovariš!
Oni ni odgovoril. In šele, ko se je voz premaknil, je vprašal naenkrat v slabi ruščini:
—	Kdo ste?
—	Jaz sem Verner, obsojen sem na smrt zaradi atentata na N. N. A vi?
(Nadaljevanje na 12. strani.)
DOPISI.
Nekaj primer o ljudeh, ki postanejo čez noč radikalni.
CHISHOLM, MINN. — Ne vem, koliko primer bi napisal o ljudeh, ki postanejo čez noč socialisti in ki ravno tako hitro postanejo potem tudi kaj drugega. Lahko bi napisal pet primer, lahko sedem, ali deset itd., ali pa tudi samo eno.
Vsi, ki se zanimajo za dogodke, za delavsko gibanje in za vse kar utegne zanimati človeka, poznajo ljudi, ki čez noč preminjajo svoja prepričanja.
V socialističnih in. drugih delavskih organizacijah jih je bilo že stotisoče, ki so se jim pridružili čez noč in istotako hitro odstopili.
Nekdo je nekomu tolmačil socialistični nauk in ga nagovarjal, naj pristopi v socialistično organizacijo. Ta nekdo je bil nezadovoljen z razmerami, že dolgo se je nad vsem svetom jezil, in sedaj se mu je ponudila prilika. Postal je socialist in se naročil na socialistično glasilo. Čital je zelo malo, pa še tisto površno. Predstavil si je bodočo družabno uredbo ka-koršna bi po njegovem mnenju imela biti pod socializmom in čakal. Udeležil se je nekaj sej, pa se mu je pričelo dozdevati "vse skupaj neumno". V organizacijo je pristopil, pa se vseeno ni še nič spremenilo.
' "Cemu bi metal denar proč za članarino," si je dejal, pa prenehal biti član. Tudi naročnine na socialistični list ni ponovil. "Saj ni nič notri," si je dopovedoval. In končno, uredniki vedo še manj kot on, zakaj bi jih podpiral!
Naš Nekdo je v času ko je zahajal na seje in površno čital list, vendar dobil nekoliko pojma o razrednem boju. Tudi krivice, pod katerimi ječi delavsko ljudstvo, so se mu zdele bolj vidne. Postal je hud na socialiste, češ, kaj čakajo, zakaj ne izvrše preobrata, kako to, da puste kapitalistom izkoriščati delavce? "Z mirnim potom že ne bo nič," je govoril sebi in drugim. "Treba je takoj nekaj začeti, če ne bo zmerom po starem!"
Naš znanec Nekdo je premišljeval in premišljeval ter prišel do zaključka, da so ljudje neumni, neumne ljudi pa bo zmerom kdo izkoriščal. Začel je misliti, če ne bi bilo tudi zanj primerno, da si najde kak dobičkonosen business. "Kaj bi zmerom garali" je karal samega sebe. Ni pa se mogel odločiti, česa naj se loti. Odprl bi trgovino, pa je treba kapitala. Lahko bi postal agent kake kompanije, in nekateri agentje, ki znajo izkoriščati nevedne ljudi, služijo zelo dobro. Odločil se je pričeti s trgovino. "Agentje morajo potovati, nič pravega reda nimajo, če pa imaš trgovino, imaš tudi stalen dom, ni se ti treba toliko mučiti z ljudmi, pa tudi dobiček je bolj stalen," si je pripovedoval.
Naš znanec Nekdo je pričel s trgovino, toda ni imel sreče. Z majhnim kapitalom ni mogel pričeti vzorno trgovino. Delal je mnogo, dobička pa le ni bilo. 0 konkurenci ni mnogo razumel; pritoževal se je nad ljudmi, ker ga ne podpirajo, in nad trgovci, ker mu ne puste živeti, kakor je mnogokrat tožil tistim ki so ga hoteli poslušati.
Dogodilo se je, da je moral trgovino zapreti, pa je Sel za agenta. Mnogo vrat je moral odpreti, veliko go-
voriti, pa vse brez uspeha. Tudi tukaj je imel mnogo tekmecev, s katerimi ni znal tekmovati. Firma, za katero je delal, ni bila ena najboljših. Drugi, sposobnejši agentje od boljših tvrdk so dobivali odjemalce, on pa le malokdaj. Imel je še manj sreče kakor v trgovini.
Naš Nekdo je pričel mrzeti vse trgovce in vse a-gente in — socialiste. "Vse narobe je na svetu," je dejal. "Pri socialistih sem bil, pa sem izprevidel, da z njimi ni nič. Tukaj je treba nekaj napraviti, ne pa čakati!"
•
Bivši socialist, ki je bil tudi bivši trgovec in bivši agent, je postal ekstremist. "To pa to, komunizem, ta bo svet preuredil! Ti ljudje vsaj mislijo nekaj začeti!" Ampak Nekdo je čakal, da bi njegovi somišljeniki kaj začeli, oni pa so ga nadlegovali s kolektami, da se je končno ujezil. "Bavno tako se mi zdi, kakor da vam je le za denar," je včasi v jezi dejal.
Prijatelj Nekdo je še zmerom "ekstremist", toda v komunistično organizacijo n.e spada več. "Tudi te tičke sem spoznal," je pripovedoval tistim, ki so hodili v njegov najnovejši business, katerega zatirajo vsi tisti, ki hočejo, da bi bila v deželi večna suša.
Bili so časi, ko je bil Nekdo tudi navdušen katoličan, kar morda zopet postane. Mr. Nekdo je imel mnogo prepričanj, toda nikdar takega, kakoršnega bi v svojem in v interesu drugih moral imeti. Videl je zmerom le sebe in hotel je preobrat radi sebe, pri tem pa ni niti vedel, kakšen preobrat hoče. On je eden tistih ljudi, ki so vse to, kar ti veš, že davno pozabili. Njim ni treba čitati listov, učenja ne potrebujejo, ker delavcu učenje nič ne koristi.
Iz teh resnic lahko razvidite, da bo prijatelj Nekdo zmerom "nekdo", ki se bo jezil in rentačil nad vsem svetom, toda ne bo "spadal nikamor", ker so "vsi glih".
Ta nekdo predstavlja velik del mase, tisti nevedni del mase, ki misli, da je premetena in pametna, pa je ravno obratno.
JOSEPH ULE.
Sestanek čikaških sodrugov v spomin Robert H. Howu.
CHICAGO, ILL. — Socialistična organizacija okraja Cook (Chicago in okolica) priredi v nedeljo 9. decembra ob 3. popoldne v Machinist Hall, 113 S. Ashland Blvd. spominski shod (Memorial meeting) v po-čast pokojnemu sodrugu Robert H. Howu radi njegovih zaslug za socialistično gibanje. Na govorniškem odru bo nastopilo med drugimi nekaj starejših sodrugov, ki so pred leti s pokojnim Howom orali ledino med ameriškim delavstvom za socialistično gibanje. Pevsko točke za to priliko bo izvajal nemški delavski pevski zbor.
Člani in članice klubov JSZ. v Chicagi naj pridejo na ta sestanek v obilnem številu. Vzemimo si pokojnega sodruga Howa za vzgled, ki je bil aktiven do konca svojih dni v bojih za pravice delavskega ljudstva. Najboljši spomenik našim pokojnim sodrugom je, da nadaljujemo z vso vztrajnostjo delo, kateremu so oni posvetili toliko svojega časa in prinašali žrtve na altar našega gibanja. In to je namen tega sestanka.
O aktivnostih kluba št. 2 na Glencoe in drugo.
GLENCOE, O. — 'Naselbina Glencoe je majhna, zato se naš klub ne more ponašati z enakimi aktivnostmi kakor jih vrše klubi v večjih naselbinah. V številu članstva stojimo na nekako enakem mestu. Ako bi bila naša naselbina večja, bi v članstvu beležili napredek, tako pa lahko smatramo že to za uspeh, da v danih okolščinah ne nazadujemo.
Premogokop Delora, v katerem je bilo vposljenih približno dve sto delavcev, je 20. novembra prenehal z obratom "za nedoločen čas". Ker je to eden glavnih tukajšnjih rovov, se je z njegovo zatvoritvijo vrglo delavce v brezposelnost. To so okolščine. ki jih imam v mislih pri poročilu o številu članstva'kluba št. 2.
Naš klub je zadnje tedne priredil tri predavanja oziroma diskuzije. Predaval je sodrug Anton Garden o strokovni in politični akciji delavstva. Govoril je prepričevalno in zelo dobro obdelal svoj predmet. Na vprašanja ljudi protivnega mišljenja je odgovarjal tako stvarno in dokazujoče, da je treba dati sodrugu predavatelju vse priznanje.
Sodrug Garden se je povrnil v delavsko šolo v Brookwoodu, N. Y. Naš klub mu želi mnogo uspeha v šolanju in povratek v našo sredo. Sod. Garden je izjavil, da ostane tudi v bodoče član naše stranke, v kateri bo deloval za zedinjenje delavstva pod zastavo mednarodnega bratstva in solidarnosti. Istotako bo tudi v nadalje aktiven na unijskem polju, kjer bo deloval za reorganiziranje, oziroma za amalgamacijo unij po industrijah.
•
Dne 6. novembra smo imeli v državi Ohio na referendumu predlog o socialnem zavarovanju, ki določa med drugim tudi pokojnino za onemogle delavce in starostno zavarovanje. Večina ohijskih volilcev, ki so se potrudili iti na volišče, so glasovali proti predlogi.
Proti predlogi so neumorno delali vsi tisti, ki so vedno pripravljeni pobijati vsak načrt, ki bi imel koristiti najrevnejšemu, toda najpotrebnejšemu sloju prebivalstva — delavskemu razredu. V boju proti tej predlogi so se agitatorji posluževali raznih sredstev. Strašili so n. pr. tiste, ki imajo svoje hišice in mala posestva, da bodo morali plačevati visoke davke, ako bo predloga za socialno zavarovanje sprejeta. Tako je denarna kasta s spretnim demagogiranjem pognala v boj za svoje interese tiste mase volilcev, ki ne bi izgubile ničesar, ako bi bila predloga sprejeta, kakor niso z odklonitvijo ničesar pridobile.
Če bi se večina izrekla za predlogo, bi se davki neznatno zvišali. Dolžnost delodajalcev bi bila skrbeti za vzdrževanje tega fonda, kajti delavci garajo zanje in jim kopičijo profite dokler se ne izmučijo. Ako bi bila današnja družba količkaj človeška, bi ne zameta-vala svojih najpotrebnejših članov. Kaj pa bi bila industrija brez delavcev? Kaj bi pomenil premog v zemlji, ako ne bi bilo delavcev, ki bi ga spravljali na površje, ga nalagali v kare in ga razvažali industrijskim podjetjam? Kdo je ustvaril ameriška bogastva? Mar delničarji, katerih edini posel je, da si dele profite?
Čudno je, da se tudi revnejši sloji tako bojijo prispevati kak cent za koristno stvar, medtem ko trošijo miljone za "rozinovca" in podobne stvari. Delavsko ljudstvo vzdržuje in bogati stotisoče pijavk, ki ga odirajo na en ali drug način, medtem ko se brani podpirati ustanove, ki mu služijo.
Davki! Masa komaj razume da jih plačuje in de vprašate povprečnega človeka (delavca, ne pa kapitalista) če plačuje kaj davkov in koliko, ne bo vedel odgovora. Država, občina, federalna vlada, vse potrebujejo denar. Miljoni se trošijo za armado, mornar-nico, za uveljavljenje prohibicije itd. Ljudstvo plačuje davke, s katerimi se vzdružujejo mnoge take stvari, ki niso ljudstvu v nobeno korist. Ampak če bi bilo treba plačati nekaj davkov za vzdrževanje institucij, ki bi koristile ljudstvu, tedaj se revni ljudje upro, ker jih nahujskajo tisti, ki vedo zakaj se bore proti zakonom socialnega značaja.
Kdo pa plačuje davke? Danes plačuje proporčno tisti več davka, ki plačuje stanarino, kakor pa hišni posestnik. Trgovci ne plačujejo davka, četudi ti iz knjig lahko dokažejo, da ga plačujejo. Odjemalci jim plačajo davek, in tega mnogo ljudi niti ne ve. Istotako je z vojnimi davki. Povsod in za vsako stvar so ga plačali odjemalci in ga še plačujejo. Nemalokrat se je dogodilo, da če se je davek zvišal recimo za 5 odstotkov, so se obdavčene stvari podražile za 8 do 10 odstotkov. Torej so odjemalce na ta način kar dvakrat obdavčili.
Povsod opazujemo, da kadar se gre za socialne zakone, nastopajo farmarji proti, ker mislijo, da z izboljšavanjem položaja za delavstvo poslabšujejo svojega. Industrijalni delavec in farmar še ne znata misliti skupaj in ne razumeta, da ju izkoriščajo eni in isti interesi. Rešitev delavstva in farmarjev je v medsebojni kooperaciji.
Kaj pa so farmarji? Agentje nam pripovedujejo, da so farmarji neodvisni, sami svoji gospodarji in niso sužnji tovaren in rovov kakor industrijalni delavci.
Le poglejte sedaj na jesen v razne industrijalne kraje, kako tudi farmarji iščejo dela v tovarnah in rudnikih. Poleti so garali na polju, po zimi pa tišče v industrije in izrivajo tiste delavce, ki nimajo kmetij. Kompanije znajo to situacijo izrabljati v svoj prid in ne farmarji niti delavci se tega ne zavedajo v zadostni meri.
Delavec in farmar predstavljata delavno silo, brez katere bi bila bogastva nemogoča. Oba sta potrebna družbi in drug drugemu. Delati bi morala skupaj za skupne interese. In. delala bosta skupaj, kadar bosta v to prisiljena po neizprosnih zakonih razvoja in te daj se bosta morala tudi bolj zanimati za socializem ki je ključ rešitve iz današnje ekonomske uredbe.
Kapitalistično in demagoško časopisje napada socialistično stranko in masa jih čita in jim verjame, Toda le malo jih razume, da so izšle vse koristne predloge od učencev te stranke in da so vse pridobitve za sluga, bodisi direktna ali indirektna, socialističnega gibanja. Socialistična literatura je tista šola, ki vzgaja delavske boritelje in agitatorje. Prazne glave pa blatijo to stranko in mislijo, da vrše s tem "revolucionarno" ali pa patriotično delo. Boj kapitalističnega razreda proti socialističnemu gibanju je razumljiv, Kadar pa se bore delavci proti svoji najboljši zagovornici in bojevnici, tedaj vemo, da so zavedeni in da pod vplivom ignorance služijo svojim sovražnikom.
Delavska in kmečka masa potrebuje politične izobrazbe. Družba mora iti naprej, napredovati pa je nemogoče brez širjenja znanja.
Torej širimo znanje! Boj ignoranci! Naprej za solidarnost delavskih in kmečkih mas pod sociialistii-nim praporom!
NACE ŽLEMBERGEB.
Obvestilo clevelandskim sodrugom.
CLEVELAND, O. — Članstvu socialističnega kluba št. 27, JSZ., sporočam, da se vrši letna seja v nedeljo 9. decembra dopoldne v klubovih prostorih. Med drugimi važnimi točkami bomo imeli na tej seji volitve odbora za prihodnjo polovico leta.
Ker je to ena najvažnejših sej, je potrebno, da se
je polnoštevilno udeležite.
* » •
V nedeljo 25. nov. je soc. pevski zbor "Zarja" priredil koncert, ki je v vseh ozirih zadovoljivo izpadel. Sedeži v Božeglavovi dvorani so bili zasedeni in mnogo udeležencev je moralo stati, ker ni bilo dovolj sedežev za vse. Koncertne točke so bile tudi na tej prireditvi izborno izvajane. Občinstvo jim je sledilo z največjim zanimanjem in z aplavdiranjem pokazalo, da trud Zarjinih pevcev in pevk ni bil zamanj. — Po programu je sledil ples in prosta zabava do pozne noči, dokler se ni občinstvo veselih obrazov razšlo. - L. P. tajnik kluba št. 27.
Iz okolice Finleyville, Pa.
FINLEYVILLE, PA. — Menda je to prvi dopis iz te naselbine v Proletarcu. Ker je že taka navada, bom tudi jaz poročal med drugim o delavskih razmerah. Četudi je v koledarju samo ena nedelja na teden, imamo mi kar štiri. To ne bi bilo ravno slabo, ako ne bi bila "peda" tako klaverna. Gospodje že vedo, zakaj premogovniki tako slabo obratujejo. Pravijo, da ni dovolj naročil; kako se premogarji preživljajo ob borni plači, to jih ne briga.
Dobro bi bilo, če bi znali delavci vsaj nekoliko bolj posnemati kapitaliste v organiziranju. Njih je malo, pa so močni, nas je veliko, pa nimamo nikake moči, ker nismo zadostno organizirani.
Polagoma pa se delavci vendar bude iz spanja. Dolgo smo se prizadevali, da bi v tej naselbini ustanovili socialistični klub. Pred kratkim sem se zopet podal na agitacijo in rezultat je, da smo 25. novembra ustanovili socialistični klub J. S. Z., v katerega je pristopilo deset članov. Sodrugi, sedaj pa je treba, da vsi skupaj delujemo za pojačanje kluba. Pridobivajmo mu novih članov in Proletarcu nove naročnike.
Prihodnja klubova seja se vrši v nedeljo 23. decembra (vsako četrto nedeljo v mesecu) v prostorih sodruga Franka Pernishka. Udeležite se je polnoštevilno in privedite s seboj tovariše, da postanejo naši (lani.
Ker se bliža leto h koncu in ker se pred 1. januarjem najbrž ne bom več oglasil, voščim sodrugom in somišljenikom vesele praznike in želim, da bi pri tem ne pozabili izrabiti proste dneve za agitacijo v prid naše organizacije in njenega glasila "Proletarca".
Frank Pernishek, tajnik kluba
Priredbe slovenskih organizacij v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — Zadnjo soboto je priredilo društvo Slovenski Dom št. 86, SNPJ. v Mozartovi dvorani veliko veselico, ki je bila zelo številno obiskana. Malo priredb je bilo na čikaški "north side", ki bi imele tako veliko udeležbo, kakor jo je imelo društvo Slovenski Dom.
V nedeljo 2. dec. je priredil Slovenski sokol Chicago v Narodni dvorani telovadne nastope, ki so bili dobro izvajani, dasi ni dvorana, v kateri so se vršili, za take reči nič kaj pripravna. Udeležba je bila mno-gobrojna, da si prireditelji boljše ne bi mogli želeti.
V nedeljo 16. decembra ob 2:30 popoldne vprizori dramski odsek soc. kluba št. 1 v dvorani C. S. P. S. igro v petih dejanjih "Za pravdo in srce". Ta igra je povzeta iz časov kmečkih puntov po Slovenskem in Hrvatskem in bo naše občinstvo gotovo zanimala. Podprite delovanje dramskega odseka kluba št. 1 s tem, da v nedeljo 16. decembra napolnite dvorano.—r.
IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z.
V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu novembru ka-
kor sledi:
Tek. Štev. Kraj.	Vsota, štev. društva
84—114 SNPJ., Roundup, Mont.............$ 2.37
47—328 SNPJ., Madrid, Ia..................................2.00
6— 5 SNPJ., Cleveland, 0..............................6.00
63— 16 SNPJ., Milwauke, Wis..........................4.00
40—290	SNPJ., Homer City, Pa........................5.00
73—245 SNPJ., Lawrence, Pa..............................7-20
112— 95 SNPJ., Oglesby, 111................................2.00
14—209	SNPJ., Nokomis, 111..............................2.00
12— 74 SNPJ., Virden, 111..................................1.00
66—259 SNPJ., Washington, Pa........................4.00
88—242 SNPJ., Staunton, 111..............................4.00
41—206	SNPJ., Gross, Kans................................3.00
29—115 SSPZ., Kenilworth, Utah ....................1.0«
109—434	SNPJ., Ar ma, Kans..................................3.0«
1— 19 3ftPJ., Mineral, Kans............................6.00
60—382 SNPJ., Acosta, Pa..................................3.00
36—156 SNPJ., Muddy, 111..................................1.00
15—329	SNPJ., Large, Pa..................................1.00
55— 17 SSPZ., Aurora, Minn............................4.00
72—301 SNPJ., Mascoutah, 111............................6.00
96—352 SNPJ., Taylorville, 111..........................4.00
44—263 SNPJ., Carlinville, 111..........................2.00
71— 1 SNPJ., Chicago, 111................................1.00
110—447	SNPJ., Nanticocke, Pa..........................2.00
Klubi JSZ.
182 Meadowlands, Pa..............................................1.00
69 Herminie, Pa....................................................1.00
1 Chicago, 111......................................................2.50
181 Lloydell, Pa......................................................1.00
Skupaj ................................ $82.07
Tajništvo JSZ.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na Proletarca so poslali:
Anton Debevc, Sheboygan, Wis.................. 8
Joe Korsič, Carlinville, 111....................... 5
Christina Omahne, Clinton, Ind.................5
A. Ocepek, Pittsburgh, Pa....................... 3
A. Mravlje, Clinton, Ind. ....................... . 3
Anton Maslo,, Pursglove, W. Va................... 2
A. Žagar, Sheboygan, Wis.......................2
Louis Britz, Lawrence, Pa....................... 2
F. Ludvik, Cleveland, 0......................... 2
Chas. Pogorelec, Chicago, 111. .................... 2
John Krebelj, Cleveland, 0.....................2
Max Slanovec, Cleveland, O. . Johin Ban, Pittsburgh, Pa. . R. Potochnik, Detroit, Mich. . F. Benchina, Chicago, 111. ... Louis Kveder, Pittsburgh, Pa. J. Maticich, Lucerne, Pa......
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 23. novembra 1923.
Navzoči so Aleš, Lučic, Tavčar, Blaž Novak, Godi-na, Zajec, Podlipec, Oven in Pogorelec; od upravniš-tva A. Slabe. Navzoč je tudi sod. John Ban iz Pitts-burgha, Pa.
Za predsednika seje izvoljen Blaž Novak. — Prečita se zapisnik zadnje seje. Tavčar pravi, da se mu zdi zapisnik kratek, zlasti še v pogledu poročila, ki ga je dal sod. P. Bernik o delavskem gibanju v Sloveniji. Misli, da bi bilo treba take reči priobčati, ker se naši sodrugi zanimajo za poročila o delavskem gibanju v starem kraju. Godina pravi, da je sod. Bernik prečital dotično poročilo na zadnji seji in na koncu izjavil, da ga bo izročil v priobčitev "Proletarcu" in "Prosveti". S tem je bila stvar na seji zaključena, ker je prišla v področje uredniku. Zajec pravi, da ga je Bernik po zadnji seji vprašal, kedaj bo Proletarec priobčil dotično poročilo, ki je medtem pričelo izhajati že v "Prosveti". Ker pa je smatral, da velika večina Prole-tarčevih naročnikov čita tudi Prosveto, se mu ni zdelo umestno ponatisniti omenjenega poročila. Izvaja, da se je Bernik za časa svojega obiska v starem kraju potrudil dobiti informativno gradivo o delavskem gibanju v Sloveniji, katerega je predložil naši seji in ob enem omenil, da ga bo uredil tudi za priobčitev. Vse to je delal pc^ lastni iniciativi in seja ni mogla od njega zahtevati, da izroči tozadevne spise ura^i JSZ. oziroma njenemu glasilu. Aleš omenja, da OT Bernika nismo mogli zahtevati, da izroči spis uradu JSZ., n.iti nismo mogli od njega zahtevati, da ga izroči v priobčitev samo Proletarcu, ker ga je dobil na lastno iniciativo in ima pravico razpolagati z njim po svoji previdnosti in po dogovoru s sodrugi v starem kraju. Zapisnik je po njegovem mnenju v tem oziru pravilno urejen. Po izčrpani diskuziji se zapisnik sprejme kot je bil čitan.
Dopisi. — Klub št. 114, Detroit, Mich., sporoča o združenju kluba št« 210 s klubom št. 114; ker pa ima bivši klub št. 210 precejšnjo imovino, in ker bi glasom pravil morala biti izročena Jugoslovanski sociia-listični zvezi, vprašuje klub št. 114, dali se to imovino prepušča njemu v oskrbo, ali naj se jo izroči uradu JSZ. Sprejet je predlog, da se imovina razpuščenega udruženja št. 210 prepušča v oskrbo klubu št. 114, kakor priporoča klub sam.
Prečita se dopis člkaške okrajne org. soc. stranke, v katerem sporoča, da se bodo v interesu boljše kooperacije med narodnostnimi klubi in centralno organizacijo v bodoče abdržavale od časa do časa konference med uradniki okrajne organizacije, tajniki federacij in tajniki klubov, in žele v tem oziru tudi naše kooperacije. Tajnik poroča, da se prvega sestanka ni mogel udeležiti, udeležil pa se ga je urednik Proletar-ca. Godina omenja, da je to bolj lokalna kot splošna zadeva, priporoča pa, da sodelujemo po naših najboljših močeh z okrajno organizacijo v Cook County in predlaga, naj se dopis vzame na znanje. Predlog sprejet.	I
Sod. Pogorelec poroča, da se je udeležil shoda, ki ga je aranžiral klub št. 27 v Clevelandu, na katerega ga je poslala eksekutiva JSZ. glasom svojega zaključka na zadnji seji. Omenja, da je bil shod dobro obiskan, in tudi uspeh shoda je bil dober. Ob tej prili-' ki je govoril s člani kluba št. 27 tudi glede njihovega predloga zadnjemu zboru JSZ., da se "Proletarca" preseli v Cleveland. Leo Poljšak, tajnik kluba, mu je
pojasnjeval, da je klub št. 27 akcijo glede selitve našega glasila v Cleveland opustil. Priporočil jim je, naj klub sporoči svoj tozadevni sklep eksekutivi JSZ. pismeno, kar je sod. Poljšak obljubil storiti. — Nadalje poroča, da se je ustanovil nov klub v Finleyville, Pa., v katerega je pristopilo 10 članov. Od reorganiziranega kluba v Broughtonu, Pa., nima do danes še nobenega poročila; obrnil se je pismeno na začasnega tajnika Demšarja za pojasnila, toda odgovora ni še sprejel. Poročilo tajnika se vzame na znanje.
( K poročilu glede selitve lista predlaga Godina, naj tajnik sporoči klubu št. 27, da želimo glede klubo-vega zaključka v tej zadevi uradno izjavo v smislu sklepa zadnjega zbora JSZ. Predlog sprejet.
Pri tej točki govori več sodrugov o resoluciji, sprejete na zboru JSZ., tikajoča se zgradbe lastnega poslopja za JSZ. in Proletarca. Z akcijo se ne more pričeti, dokler klub št. 27 ne izreče svoje besede v vprašanju selitve. Želja navzočih je, da se stvar čim-preje uredi in gre na delo.
Sodrug Oven poda poročilo o konferenci socialističnih klubov JSZ. v Pen.nsylvaniji, ki se je vršila dne 28. oktobra v Canonsburgu. Udeležba je bila obilna in rezultat zbora dober, ker so se sodrugi v zapad-ni Pennsylvaniji resnično zavzeli za organizatorično in propagandistično delo. Za tajnika "Konference soc. klubov v zapadni Penni" je bil izvoljen sod. John Terčelj. V ostalem je potek konference razviden iz njenega zapisnika, ki je bil priobčen v 845. štev. "Proletarca". Na konferenco je prišlo tudi par ljudi od 'T>. S.", oziroma njeni pristaši, ki so jo hoteli izrabiti za svojo agitacijo, toda s svojimi nastopi so se le blamirali.
O poteku konference je dal nato nekoliko poročila tudi sod. Tavčar, ki se je ravno tiste dni nahajal v Pennsyjvaniji. — Poročila se vzamejo na znanje.
V diskuziji, ki je sledila poročilom, pravi sod. Zajec, da je bilo morda dobro, da se je pustilo nečlanom, ki so poleg tega še sovražniki našega gibanja, govoriti na konferenci v Canonsburgu, četudi so s tem potratili mnogo časa, ki bi ga konferenca porabila za agitatorično delo. Dobro je bilo to le raditega, da so naši sodrugi izprevideli, s kom imajo opraviti. V bodoče pa je boljše, da se držimo istega stališča, ka-koršnega je zavzela socialistična stranka, to je, da so naši shodi namenjeni za socialistično propagando in maše konference za naše organizatorično delo. Mi ne hodimo motiti zborov drugih frakcij, ker ne verujemo v taktiko razgrajačev in v demagogiranje. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da prihajajo take kreature na naše zbore in zahtevajo na njih pravico govora, medtem ko ne dajo besedo na svojih zborih niti vsem svojim lastnim pristašem. Govore jim o "disciplini" in diktaturi, v bojih proti tistim, ki nočejo misliti tako kakor oni, se pa poslužujejo jezuitskih metod. Kadar torej vidimo, da imamo opraviti z ljudmi, katerih namen ni graditi, ampak ovirati socialistično organizacijo pri njenem delu, je treba z njimi postopati tako kakor zaslužijo. Kar se tiče dotičnih par oseb od "D. S.", ki so prišle na canonsburško konferenco socialističnih klubov, ne zaslužijo nikakega vpoštevanja in najboljše je, če se na njihove napade odgovarja s pre-ziroiji. Sod. Lučič se strinja s temi izvajanji, kar pa se tiče konference soc. klubov v Penni., pravi, da je to 'posnemanja vredna taktika za širenje našega gibanja in priporoča, naj se take konference organizirajo povsod tam, kjer je več klubov v bližini. Sodrug Ban ii Pittsburgha pojasnuje delovanje naših nasprotnikov,
ki so v svojem fanatizmu prišli tako daleč, da so «„e pozabili organizirati, zato pa toliko bolj rujejo proti socialističnim organizacijam.
Sod. Tavčar pravi, da ker smo pri poročilu o ca-nonsburški konferenci omenjali tudi debato, bo dal k stvari nekaj pojasnila. Nato govori, kako je prišlo do tega, da je priobčil v Proletarcu članek, v katerem naznanja ljudem okoli "D. S.", da je pripravljen debatirati z njimi, kar je izjavil že na konferenci. Ni pa se mogel udeležiti debate, kakor jo je aranžiral štab "D. S", oziroma g. C. N., ker se priprave niso vršile tako kakor se vrše za debate. Njegovo (Tavčarjevo) mnenje je, da bi take debate, ako je pristašem protivnega tabora za stvarnost, ne škodovale. Nadalje izraža misel, da bi bilo umestno, da JSZ. poda v tem oziru izjavo, v kateri bo pojasnjeno naše stališče napram takim ljudem. Aleš pravi, da je naše stališče dovolj jasno izraženo v resolucijah, ki jih je sprejel IV. redni zbor JSZ. Zdi se mu neumestno, da bi mi sprejemali kake izjave radi ljudi, ki so brez organizacije med slovenskim delavstvom in ne bi mogli eksistirati, ako bi bili navezani samo na pomoč naših delavcev. Glede debat pravi, da ako hoče kdo debatirati z mihvauš-kimi Novaki, to lahko stori kot posamezen član, ne pa vimenu JSZ.
Godina pravi, da bi JSZ. lahko vpoštevala ljudi okoli "D. S-" šele tedaj, če bi imeli kaj organizacij med slovenskim delavstvom. Ker pa v tolikem času niso mogli na polju organizatoričnega dela pokazati prav nobenih uspehov, nima naša JSZ. nobenega vzroka, da bi dajala dotičnikom kak pomen, kajti če ga bodo kedaj imeli, bodo to morali šele dokazati. Sodrug Podlipec priporoča, naj se JSZ. drži iste taktike kakor dozdaj. Slovensko delavstvo je že toliko razsodno, da hitro izprevidi, s kom ima opraviti. S. B. Novak soglaša s temi mnenji. Sod. Oven se strinja z navedenimi izvajanji in predlaga, naj se diskuzija o poročilih zaključi. Predlog sprejet.
Ker bo treba voliti meseca januarja nov upravni odbor Proletarca kakor vsako leto, je zaključeno, naj tajnik JSZ. sporoči klubu št. 1 in klubu št. 224, naj nominirata kandidate. Upravni odbor Proletarca ima pet članov. V letošnjem odboru so: F. Aleš, J. Oven, F. Godina, F. Udovič in F. S. Tavčar.
Tavčar pravi, da je IV. redni zbor JSZ. sprejel več resolucij, ki nalagajo odborom naše zveze vršiti gotove >ge na polju prosvetnega dela, pospeševati izobraževalno akcijo JSZ., in. podvzeti akcijo za gradnjo lastnih prostorov, ki bodo služili za urade JSZ. in Proletarca. Ob enem želi, da bi bili zapisniki naših sej obširnejši. — Aleš pravi, da se radi pomankanja časa res ni moglo vršiti toliko dela kot bi ga mi radi, vendar pa bo treba napraviti nekaj korakov, da se naše aktivnosti pomnože. Zbor nam je dal velike naloge, zato predlaga, naj se kakor hitro mogoče skliče izredna seja, na katero naj se povabi člane vseh odborov JSZ., na kateri bomo napravili načrte za izvajanje dela, ki ga nam je naložil zbor. Predlog sprejet.
Zajec pravi, da ker se leto bliža h koncu, naj tajništvo JSZ. podvzame vse potrebne korake za ojača-nje "Izobraževalne akcije JSZ." V prihodnjem letu bomo morali podvzeti obširno volilno kampanjo, ki bo enem tudi kampanja za pojačanje naše Zveze in socialistične stranke. V diskuzijo k tej točki so posegli tsi navzoči. Končno je bil sprejet predlog, da naj tajništvo JSZ. izvrši to delo po svoji najboljši previdnosti. Sodrug Pogorelec pravi, da je imel to akcijo
v vidiku in bi jo izvršil tudi ako ne bi govorili o nji na seji. Sprejeto na znanje.
Sodrug John Ban, priporoča, naj JSZ. takoj na pomlad zopet povzame večjo agitacijsko kampanjo v Pennsylvaniji; z dobrim agitatorjem ali agitatorico, ki pride od zunaj, se da napraviti mnogo dela. Priporočilo se vzame na znanje ? zagotovilom, da bo JSZ. v tem oziru storila kolikor bo največ mogoče.
V poverjeništvo JRZ. se izvoli na mesto sod. Pe-triča sodruga F. S. Tavčarja. Zaključek seje.
Tajništvo JSZ.
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z.
za mesec november 1923.
•o
.	b
3	«	e Š ^^
DRŽAVA MESTO o| 1	.i!	°	^ •
cS-sS -S	> ■	■	cm
"S « § « f	iS a	§
2 g Ž g fi	5 S	fifl	Ml'
Illinois:
Chicago No. 224 7 1 $ 2.45	—.—	—.—	$ 160
Springfield ... 5 3 2.55	—.—	—.—	.80
Chicago No. 1... 30 6	11.10	—.— —— 7.50
La Salle ......— 5 f.75	$ 7.13	$ 5.70	—.—
Ind.: Universal .. 25 — 7.50	——	—.—	— .—
Clinton...... 6 4 3.20 4.37 3.50	1.00
Iowa: Madrid ... 6 2 2.50 1.00 .80	.80
Mich.: Detroit .. 30 — 9.00 3.75 3.00	7.50
Ohio: Cleveland .. 40 —	12.00	—.—------3.00
Barberton .... 10 8 5.80	—.—	—.—	2.30
Girard........ 20 — 6.00 9.75 7.80	2.00
Penna.: Slovan ..5 4 2.90	——	—.—	.90
Meadowlands . .»18 2 6.10	—.—	—.—	2.20
Canonsburg . . 19 5.70	—.—	—.—	1.90
Moon Run ... 80	24.60	—--------7.00
Herminie ..... 18 5 7.15	—.—	—.—	2.30
Avella........ 6 1 2.15	—.—	—.—	.70
Library...... 7 2 2.80	—.—	—.—	.90
Sygan........ 20 6.00	—.—	—.—	2.00
Lloydell...... 11 5 5.05	—.—	—.—	2.10
Ren ton...... 16 4 6.20	—.—	—.—	1.10
West Newton ..8 2 3.10	—.—	——	1.25
Southview .... 34	10.20	33.38	26.70	2.80
W. Va.: Meriden.. 20 3 8.10 2.87 2:30	2.00
Wis.: Sheboygan .----—	—■—	—■—	1.90
Skupaj ......441 57 $153.90	$62.25	$49.80	$55.55
Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. nov. ... 502 580 261
Prejeli iz gl. stana v okt... 500_—_—
Skupaj ............ 1002 580 261
Razpečanih glasom poroč. 441_57_—•
Na roki 30. nov.......... 561 523 261
Članov prijavljenih v novembru ............ 555
Tajništvo J. S. Z.
LISTU V PODPORO.
Klub št. 118, Cannonsburg, Pa.................$ 5.00
John Ban, Pittsburgh, Pa................... 5.00
Frank M. Stopar, Homer City, Pa............. 1.00
John R. Sprohar, Cle Elum, Wash. .............85
Skupaj...............................$ 11.85
Prejšnji izkaz ..........................$332.25
Skupaj...........................$344.10
Povest o sedmih obešenih.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
—	Jaz sem Janson. Mene ni treba obesiti.
Peljala sta se, da bosta stala čez dve uri
pred obrazom nerazrešene, velike tajne, da bosta šla iz življenja v smrt — pa sta se predstavljala drug drugemu. V dveh ravninah sta šla istočasno življenje in smrt in življenje je ostalo v najbolj smešnih in grdih malenkostih do konca — življenje.
—	Kaj pa ste zakrivili, Janson?
-— Klal sem gospodarja z nožem. Denar sem kradel.
Glas je bil tak, kakor da je Janson zadremal. Verner je našel v temi njegovo velo roko in jo stisnil. Janson jo je prav tako velo umaknil.
—	Kaj te je strah? — je vprašal Verner.
—	Nočem.
Umolknila sta. Verner je zopet našel Eston-čevo roko in jo krepko stisnil med svojimi suhimi in vročimi dlanmi. Ležala je nepremično liki deska, toda Janson je ni več poskusil umakniti.
V vozu je bilo tesno in dušno, dišalo je po soldatskem suknu, po zatohlosti, po gnoju in po mokrih usnjenih škornjih. Mlad žandar, ki je sedel nasproti Vernerja, je krepko dihal vanj zmešani duh čebule in slabega tobaka. Toda skozi neke špranje je prodiral oster in svež zrak in zaradi tega je bil občutek pomladi v malem, dušnem, premikajočem se prostoru še krepkejši kot zunaj. Voz je obračal na desno, na levo, potem zopet, kakor da se pelje nazaj; včasih se jjm je zazdelo, da že cele ure krožijo na enem in istem mestu. V začetku je prodirala skozi zagrnjene, goste zavese na oknih modrikasta, električna svetloba; potem je za nekim ovinkom naenkrat potemnelo in samo po tem je bilo mogoče sklepati, da so zavili v gluhe, predmestne ulice in da se bližajo S-skemu kolodvoru. Včasih, na ovinkih, se je Vernerjevo živo, skrčeno koleno prijateljsko zadelo ob prav tako živo, skrčeno koleno žandarja, in bilo je težko verjeti v kazen.
—	Kam se peljemo? — je nenadoma vprašal Janson.
Malo se mu je vrtilo v glavi zaradi dolgotrajnega kolobarjenja v temnem zaboju in slabo mu je postajalo.
Verner je odgovoril in silneje stisnil Eston-čevo roko. Želel je reči temu malemu, zaspanemu človeku nekaj posebno prijateljskega in laskavega in že ga je ljubil, kakor še nikogar v življenju.
—	Mili! Mogoče ti je neudobno sedeti. Pomakni se sem, bližje k meni.
Janson je pomolčal in odgovoril:
—	No hvala. Dobro mi je. A tebe bodo tudi obesili?
(Dalje prihodnjič. )
Ta prekaša celo ameriške "novice".
Iz Novegasada v Jugoslaviji poročajo o' "senzacionalnem" umoru in samomoru, ki bi ameriškim dnevnikom dal sijajno priliko za velike naslove. Miahel Stefanovič Prihačenko, ki je služil svoječasno v ruski carski armadi in po prevratu ubežal v Srbijo s svojo priležnico Marijo Zehnovo, je bil "junak" umorov in samomora. V Marijo Zahnovo se je zaljubil ka-pelnik ruskega orkestra v Novemsadu, in ona mu je ljubezen vračala. Šla je živeti s kapelni-kom, ta pa je odslovil iz orkestra njenega prvega ljubimca. Vsi člani orkestra so bili Rusi. Stefanovič je iskal priliko za sestanek s svojo prejšnjo ljubico, jo umoril in zadavil njenega otroka, ker je sumil, da ni njegov. Potem je šel v gostilno, kjer so igrali njegovi bivši tovariši ruske in srbske melodije, si naročil liter vina, prosil godce naj mu zaigrajo "Volga, Volga, draga mati," toda v odgovor so se godci norčevali iz njegove nesrečne ljubezni. Stefanovič je potegnil iz žepa dva samokresa in ustrelil kapelnika in vseh šest godcev. Nato je ubil se sebe. Stefanovič je bil na glasu kot prvovrstni strelec.
"ZA PRAVDO IN SRCE"
je naslov igre, ki jo vprizori
j DRAMSKI ODSEK KLUBA Si 1
v nedeljo 16. decembra
I v dvorani Č. S. P. S. na W. 18th St.
1	(blizu S. Racine Ave.)
"Za pravdo in srce" je drama v petih I dejanjih. Godi se v času kmečkih upo-1 rov po Slovenskem in Hrvatskem proti | grajščakom. Igra je polna lepih prizo-1 rov in vas bo gotovo zanimala.
s Pričetek predstave ob 3. popoldne.
Dvorana odprta ob 2:30.
I	Vstopnina samo 50c.
Po igri plesna zabava.
SiaičlJfflii^iM
LETNIK 1924
je knjiga, ki bo vsakemu ugajala. Po vsebini in ilustracijah ne zaostaja za dosedanjimi letniki. Zadnje leto je bil inaš Koledar razprodan v teku šest tednov. Pazite, da ga naročite pravočasno.	j
-Vsebina je sledeča:
Splošni koledar za I. 1924.
Pregled po »vetu:
Zedinjene države. — Mehiko. —
Južna Amerika. - Velika Brita-
nija. — Sovjetska Rusija. — Nemčija. — Francija. —' Italija. — Španija. - Jugoslavija. - Bolgarija. - Grčija. - Turčija. - Albanija. — Rumunija. - Češkoslovaška. — Poljska. — Baltiške dežele. — Japonska. — Kitajsko. — Delavsko politično gibanje. — Unije.
Bajke, na katerih sloni vera. (H. M. Tichenor).
Sonjino maščevanje (Angelo Cerkve-nik).
Eksekucija Johna Browna
Od kod izvira beseda šovinist?
V kaverni (igra, spisal za Koledar Angelo Cerkvenik).
Tri in štiri je sedem.
Zadnja bitka na morju (Jože Za-vertnik).
Povest o Ivanu Petroviču (Jessica Smith).
Dr. Ivan Tavčar.
Polde (spisal Andrej Kobal).
Žrtev tradicije (Fran S. Tauchar).
Nekaj zgodovine o Slov. nar. domu v Clevelandu (uredil L. Medvešek).
The House of Debs.
PESMI.
Pravica (Tone Seliškar).
Spev eternistov (Fran Albrecht).
Tudi po smrti nismo enaki (Ivan Molek).
Jesen in proletariat (Tone Seliškar).
Kristus in Antikristi (Tone Seliškar).
Vihar.
SLIKE.
Nosači traverz (R. Jean Jovanovič).
Hamlet (Sandor Jaran).
Kongresnik V. L. Berger.
Eugene V. Debs.
Moris Hillquit.
Eksekutiva A. D. F.
Čikaška policija zaplenjuje vozove s pivom.
Slika iz tropičnih krajev. Ramsay MacDonald. Mohandas K. Gandhi. Propaganda v Indiji, čičerin.
Stara in nova Rusija.
Leon Trocki.
Nadežna Krupskaja.
Odstavljeni patriarh dr. Tikhon.
Nadškof Krašnicki.
Nikolaj Lenin.
Pogreb v Berlinu.
Nesreča v Rudniku.
Mussolini.
Iz okolice Podgorice v Črnigori.
Ljubljana-Marijin trg.
Kranjska gora. Aleksander Stamboliski. Trojica, ki vlada Turčijo. Slika bede v Chicagi.
V	pristanu.
Blejsko jezero z gradom. Križev pot (Frank Brangwyn). Zimska slika (Jean Grothe). Zidani most, Slovenija.
V	gorah.
Pittsburghški pekel. Oves (C. W. Taylor). Captain John Brown. John Brown pred sodiščem. Slepci (Franc Tratnik). Košnja.
Park pod sneženo odejo.
Preko polja (Emile Adan).
Na deželi.
Na polju.
Dr. Ivan Tavčar.
Kamniške planine.
Vračanje s polja (A. Wagner).
Sanje (Joseph Coomans).
Babica grabi listje.
Ljubavno pismo (Georg Hom).
Večerna idila (James, Bertrand).
V	parku. Opazovanje.
Iz gozda (Eugene Feyen). Žalostne misli (W. Amberg). Prepovedana knjiga (Zuber Buhler). Slovenski narodni dom v Clevelandu. Načrt zgradbe House of Debs.
Iz tu navedene vsebine razvidite, da ne dobite nikjer knjige s tako bogato vsebino in ilustracijami, kakor je Ameriški družinski koledar, ki stane samo 75c. Koledar bomo razposlali kakor hitro bo knjigoveznica gotova z delom.

Dobrodošli gost — Trinerjev stenski koledar za leto 1924.
Čas beži, — december je zopet tukaj in z njim Trinerjev stenski koledar za leto 1924, dobro došli gost in oznanjevalec božičnih praznikov. Veliko koledarjev gre sedaj v Evropo, ker naši stari odjemalci, ki so se vrnili v domovino, ne morejo biti brez njega. Letošnji Trinerjev stenski koledar je tako izvrsten, da so se veščaki izjavili, da ga bo težko prekositi v bodočnosti. Nek mojster s kamero in dva slovita umetnika so ga mojstersko izdelali. Okoli glavne slike, ki predstavlja krasno mlado damo v izbornem jopiču iz kožuhovine, ki prinaša domov Trinerjovo zdravilno grenko vino, je osem krasnih slik, ki kažejo kako so Trinerjeva zdravila in preparacije neobhodno potrebne za avtomobiliste, igralce tenisa, ribiče, itd. Nikdar poprej ni bilo na Trinerjevem stenskem koledarju tako krasnih in očesu prijaznih barv. Pošljite 10c za pokritje poštnih stroškov na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Avenue, Chicago, 111.
Članstvo S. N. P. J. sprejelo resoluciji za tiskarno in zavetišče.
Članstvo SNPJ. je na splošnem glasovanju odobrilo resoluciji za ustanovitev lastne tiskarne iin zavetišča, Kakor poroča "Prosveta", je glasovalo za ustanovitev lastne tiskarne 9088 članov, proti tiskarni 1980-
Za ustanovitev lastnega zavetišča je glasovalo 5541 članov in 5372 proti. Glasovanja se je udeležila približno tretjina vsega članstva.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih afi amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Prečitajte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(200 Walsh Bldg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH. PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testament« in vsa v notarski posel ■padajoča dela.
STEDLJIYI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.00
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK K JI G.
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....65
ZADNJA PEA VDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana.............75
ZAJEDAIiCL (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................1.75
ZA SREČO, povest, broširana.....45
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......1.00
ZGODBE IZ DOLINE SENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezana ..........................1.25
ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. Senona), zgodovinska povest iz
XVI. stoletja, vezana.......... 1.20
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zoreč), broširana .......................40
ZVONARJEVA Hči, povest, broširana ........................65
ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30
SLOVENSKI PISATELJI: DE. IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
IV. zv., vezana ..............
FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
J0S. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv.,
vezan ......................
IT. zv. vezan ................
III.	ev. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
IV. zv. vezan ................
2.00
1.25
2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoš&ine prevel I. Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
8T0 LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana............... 1.20
STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broširana ............ .25
SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................50
TEBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
1 60c; vezana.................75
IRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev), broiiraaa.................. .50
Nadaljevanje z 2. strani.
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRUE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DIVJI LOVEC, (F. S. Finžgar),
igra s petjem v 4 dejanjih.....50
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............■ .75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana...................35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .....................j .35
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................75
RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F.
S. Finžgar), drama v 3 dej......75
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................85
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana....... .75
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija štebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Saraboa), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
Lončar), broširana 75c, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.......... .20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marke in Friderik Ea-
gels)......................... .20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meaeej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00
.35
.45
.75 .10
.40
MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ..............75
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50
POGLED V NOVI SVET........10
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .......................35
PRAVO IN REVOLUCIJA, (L.
Pitamic) ...................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditug)
broširana .................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, isdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Oivald), broširana ......................
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba..................
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana..............
USTAVA, make socialistične fed.
sovjetske republike..........
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vezana............
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ...................
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logičns. analiza) ............
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec)..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)......................
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., fob. mare, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po.................... .10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
.35
1.15 .95
.35
.45
2.00
.50
.40 .50
1.25
.50 .1* 1.00 .25 .25 .10 IM .50
.89
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. 65e. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik	1916, vezan ........................40
letnik	1917, vezan ........................50
letnik	1919, vezan ........................50
letnik	1920, vezan ............................65
letnik	1921, broširan ....................50
letnik	1922, vezan ........................75
letnik	1922, broširan ....................50
letnik	1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.)
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES. kulturni' mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-TrsteniSki) .. .10
PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ......................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60
ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............1-50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David. Karsner), vezano v platno 1.20
END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00
IMPERIAL WASHINGTON,
(R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chica&kih klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . . ................ 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana ..... .60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezama........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.9a
PHYSICIAN IN THE HOU8B,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana • msi« • < ......2.00
REPUBLIC OF PLATO, vctan* 2.# RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........4t
ROBERTS RULES OF OORH&,
vezana................1.W
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . ...... 121
SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... 60
SOCIAL REVOLUTION, (Kail
Kautsky), vezana......... -M
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERS¥1-TION, (A. M. Lewis), v«aaia M THEY CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda veok*.. 1.71 THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........2.00 .
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London)....................10 i
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanja ver za
privatne interese........... 1.20
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.01
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................1.20
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana......................60
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . ,.....1.2!
Naročilom priložite poštni ali ek» presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahke poiljet* poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri viek večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
Pridite in se prepričajte
da je najboljša prodajalna
Ženskih in Otroških
Klobukov
130 10th St. North Chicago, 111.
Tel. 1934
Rojakinjam v Lake county in ob Lake Shore progi se nudisedaj najlepša prilika za nakup raznovrstnih klobukov najfinejšega izdelka, Po najnižjih cenah. Rojakinjam v Chicagi in bližnji okolici priporočamo svojo prodajalno na
4136 Archer Ave., Corner Francisco St.
Tel. Lafayette 4338. Cenjenim slovenskim damam naj velja geslo: Svoji k svojim.
A. H. VICIC