SlNiBIIURSKlEl do 0 ^ ŠEN I JURSKE NOVICE 20113 31)7149/ 71 :>• •> •* J'ii 1 lacanapfiposti3102Cffl :R 2015. cena 2 EUR— ,013195 o 0115010,12 FLORJAN CVETO ERJAVEC f ŠENTJURČANIV RESNIČNOSTNIH ŠOVIH PARKIRIŠČA V ŠENTJURJU www.trakom-slo.coi vse za koline Celjska resla l. Slovenske Konjice (stara lokacija Strašek). Tel: 051 607 307 (dežurni telefon) ali 03 759 26 50 oHOM v,-/M Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 Silil Nasčakatamftfflje cone? o Receptza f praznični rnedenjake o DRAGO ŽIVLJENJE ^2 ^ -7 j. Koliko zaslužimo, kako (pre) živimo na Šentjurskem? Zadobrova 69 J ItMIfetli <&<•<<•*,3211 Škofja vas ASFALTKOVAC e: asfolt.kovac@siol.net m: 031 652 437 POPUSTI pri nakupu večjih količin! Tol [oT -.V- — anton selič s.pvx elektroinštalacije in trgovina ulica II. bataljon 16A. 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00. fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si , 1 toplino naj vas ogreje božični čas. ki; _ nergije naj vam podari, da eto 2016 odneslo bo vse skrbi. n uresničijo naj se vase sanje e le verjamete vanje Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, zvestim kupcem in poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje in uspešno y v sodelovanje v iztekajočem se letu. ELEKTROINŠTALACIJE IN TRGOVINA Anton Selič s.p. r»s Spoštovane krajanke in krajani! Želimo vam prijetne božične praznike ter čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V novem letu 2016 pa obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Svet KS Frevorje ŠTAJERKE IN ŠTAJERCI - PODARITE TA BOŽIČ BOŽIČNICO Z RADIEM ROGLA IN KOSTROJEM Strojegradnja SLOV KONJICE! ) Podarite jo — sodelavcu, ker je bil vso leto prijazen, sosedi, ki vsako jutro pozdravi, prodajalki v pekarni... Podarite naskrivaj ali pa iz oči v oči. Kaj je božičnica/ Včasih so tako rekli okrašenemu jabolku, ki so si ga podarjala za božič. Jabolka in listič za vaš napis vas brezplačno čakajo na vseh uredništvih Radia Rogla - v Šentjurju, Konjicah, Slov. Bistrici, Celju in Rogaški Slatini. Na vas pa je, da ta december nekomu pričarate nasmeh ... Naše božično obdarovanje - ker si vsak od nas zasluži kanček veselja. la KOSTROJ Ga/w£>vw Vece/i Linos kvintetom in vrhunskimi glasbenimi umetniki: Ireno Kavčič, Anjo Gaberc, Boženo An9^°' Noro Romanoff - Schvvarzberg m Jakom Stadlerje . v nedeljo, 13.122015, ob B. uri, -____L..u..rn«n centru v Šentjurju Koncert je za abonente in izven. Prodaja vstopnic po 10 eur je v Knjižnici Šentjur in eno uro,pred predstavo v IKC. Pridite na nepozaben večer. Vabi Knjižnica Šentjur. RflKOffl d.o.o. Hinottia ŽŠ OSECS &ARIES www.trakom-slo.com m©y©cm miMOSEm ejii©(mo© SV. PLEČE BREZ KOSTI SAMO -,99 KUR/KG SV. MESNATE KOSTI SAMO 0,95 eur/kg 'S PANIRANI ŠTAJERSKI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI SEDAJ 20% CENEJE, SAMO 2,40 EUR ZA 6 KOM \ SE ZA KOLINE, VSE VRSTE rj„?n0B0VINE’NA KOCKA NA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA! www.fingust.si SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, Tel.: 02/84 3 I 290 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-ISO CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22. Tel.: 03/49-27-130 kupujte dobro in poceni, kupujte V MESNICAH FINGUŽT. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. urednistvo(5)sentjurskenovice.si Izpostavljeno NA NASLOVNICI 3 so^ce FLORJAN CVETO ERJAVEC, PRIZNANJE ŠENTJURSKIH NOVIC ZA ŽIVLJENJSKO NOVO VPRAŠANJE: Ste se razveselili prvega snega? Je morda tudi vas strah teroristov? www.novice.si N^JboU sem ponosen na krajane, meščane. Nobenega projekta ne morei Izpeljati brez podpore (Judi, ki so pripravljeni sodelovati. Le tako lahko dosežeS zastavljeni cilj. Florjan Cveto Erjavec, priznanje Šentjurskih novic za življenjsko delo 2015 Uvodnik prejemnik priznanja Šentjurskih novic za življenjsko delo 2014 PRIZNANJE JE SPODBUDA IN OBVEZA /~\ dgovoriti na vprašanje, v_y kaj mi pomeni priznanje za življenjsko delo, ni enostavno. Še vedno mislim tako kot lani na Miklavževem zajtrku Šentjurskih novic - zame je to priznanje veliko presenečenje, hkrati pa tudi čast. T^riznanje je zagotovo po-jl sledica mojega ljubiteljskega sodelovanja z mojimi prijatelji in kulturnimi društvi v naših krajih in tudi širše v državi. i~7 elo sem vesel, ker to pri-Z-J znanje ni rezultat tekmovanja, ampak so ljudje prepoznali moje veselje do glasbe in kulturnih dejavnosti. T'Vrage bralke in bralci, J-V hvaležen sem vsem, ki ste me predlagali in mi s tem dali močno spodbudo in obvezo, da bom tudi v bodoče z vsem srcem ustvarjal na kulturnem področju in razveseljeval ljudi s svojo glasbo. TV" do ve, koga bo Miklavž .LVletos presenetil na svojem zajtrku? DRAGO ŽIVLJENJE Koljko zaslužimo inako na Šentjurskem? Povprečna plača. Preverjamo, koliko v povprečju zaslužimo na Šentjurskem in koliko v sosednjih občinah. Stroški. Samo za vodo, elektriko, smeti in RTV prispevek plačujemo skoraj 90 evrov mesečno. ' Piše: Nina Krobat Položnice so za nekatere vsakdanji del obveznosti, ob izgubi službe pa se lahko plačevanje sprevrže v nočno moro. Tudi če hodimo v službo, lahko družinski odhodki presežejo prihodke. Včasih se zdi skoraj neverjetno, kako nekatere družine preživijo s svojim 'proračunom'. Šentjurske plače Po zadnjih podatkih Statističnega urada je povprečna mesečna plača v avgustu na območju občine Šentjur znašala 860 evrov. To je precej pod državnim povprečjem, ki znaša 996 evrov. Če povprečno plačo na Šentjurskem primerjamo z nekaterimi sosednjimi občinami, tolikšnih razlik sicer ni (glej tabelo). Izstopa povprečna plača v Celju, ki je kar 120 evrov višja kot na Šentjurskem. Kako torej Šentjur-čani živimo s temi 860 evri? Koliko od plače gre za nujne življenjske stroške? Nam na koncu meseca sploh kaj ostane ali smo v minusu? Kolikšne stroške imamo? Odgovor na zgornje vprašanje ni enoznačen. Praviloma velja, da so stroški večji, če je več družinskih članov, stroški so odvisni tudi od naših življenjskih navad, od tega, kako varčni smo. Od nekaterih javnih podjetij, ki delujejo na Šentjurskem (JKP Šentjur, Simbio in Elektro Celje - ECE), smo pridobili ocene o povprečnih mesečnih stroških za štiričlansko družino. Poudariti je treba, da gre za povprečne in okvirne ocene stroškov, saj so ti odvisni od številnih dejavnikov in lahko precej odstopajo. Ugotovili smo, da samo za vodo, elektriko, smeti in RTV prispevek plačujemo skoraj 90 evrov mesečno. Poleg teh osnovnih stroškov izdaten del dohodkov namenjamo za ogrevanje, plačilo vrtca in šolske izdatke, če imamo otroke, pa za internet, televizijo in telefon, ki so danes že skoraj nujni. Če smo podnajemniki v stanovanjskem bloku, so tukaj še stroški najemnine. Pa stroški vplačevanja rezervnega sklada in storitve upravnika ... Da ne omenjamo goriva in hrane. Po izračunih našega statističnega urada slovensko go- DEJ5 Nekat« Voda: 1( Elektriki Smeti: 1 RTV pri$ * Telefor spodinjstvo' za hrano. To Primerjaj Na spletu podatke o št mestih z vse; življenja v r povprečne st restavraciji), življenje v ra Šentjurja - rr ča' živeti v R tabeli smo pri nekaterih slo\ ceno najema i nam s podatk Opomnimc oziroma stroš da so točni. ^ brezplačne SMUČARSKE POČITNICE ' ZA VSO DRUŽINO NA ROGLI (3 dnevni najem bungalova na Rogli s smučarsko vozovnico za 4) Gre tudi tvoja družina ali pa družba? Vpiši svoji identično številko s tega letaka na www.novice.si. Žrebamo v četrtek, 31.12. 2015, v programu Radia Rogla. _______________-— vpiši 00752 na www.novice.si. PODARITE »NA KOZO PISANO" DARILO! Povprečna mesečna neto plača v letošnjem avgustu in v letu 2014 v štirih občinah in v Slov? ‘ V rej . v ne 'ih v >lj Mesečna najemnina v središču Celja, Slovenske Bistrice in Ljubljane, kot je prikazana na P1 najemnini pridobili od Atrija. 3eo.com. Za Šentjur smo podatek o povprečni mesečni kih postavili igrala za otroke, to pogrešam. Cene kavice in hrane se mi zdijo primerne, cene najemnin pa so kar visoke, a še vedno cenejše od tistih v Celju na primer. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Izpostavljeno NA NASLOVNICI novice FLORJAN CVETO ERJAVEC, PRIZNANJE ŠENTJURSKIH NOVIC ZA ŽIVLJENJSKO Uvodnik prejemnik priznanja Šentjurskih novic za življenjsko delo 2014 PRIZNANJE JE SPODBUDA IN OBVEZA /^Vdgovoriti na vprašanje, VVkaj mi pomeni priznanje za življenjsko delo, ni enostavno. Še vedno mislim tako kot lani na Miklavževem zajtrku Šentjurskih novic - zame je to priznanje veliko presenečenje, hkrati pa tudi čast. T)riznanje je zagotovo po-X sledica mojega ljubiteljskega sodelovanja z mojimi prijatelji in kulturnimi društvi v naših krajih in tudi širše v državi. elo sem vesel, ker to pri- znanje ni rezultat tekmovanja, ampak so ljudje prepoznali moje veselje do glasbe in kulturnih dejavnosti. T'Xrage bralke in bralci, JL/hvaležen sem vsem, ki ste me predlagali in mi s tem dali močno spodbudo in obvezo, da bom tudi v bodoče z vsem srcem ustvarjal na kulturnem področju in razveseljeval ljudi s svojo glasbo. T7 do ve, koga bo Miklavž X Vletos presenetil na svojem zajtrku? DRAGO ŽIVLJENJE Koljko zaslužimo iniaki na Šentjurskem? Povprečna plača. Preverjamo, koliko v povprečju zaslužimo na Šentjurskem in koliko v sosednjih občinah. Stroški. Samo za vodo, elektriko, smeti in RTV prispevek plačujemo skoraj 90 evrov mesečno. Piše: Nina Krobat Položnice so za nekatere vsakdanji del obveznosti, ob izgubi službe pa se lahko plačevanje sprevrže v nočno moro. Tudi če hodimo v službo, lahko družinski odhodki presežejo prihodke. Včasih se zdi skoraj neverjetno, kako nekatere družine preživijo s svojim 'proračunom'. Šentjurske plače Po zadnjih podatkih Statističnega urada je povprečna mesečna plača v avgustu na območju občine Šentjur znašala 860 evrov. To je precej pod državnim povprečjem, ki znaša 996 evrov. Če povprečno plačo na Šentjurskem primerjamo z nekaterimi sosednjimi občinami, tolikšnih razlik sicer ni (glej tabelo). Izstopa povprečna plača v Celju, ki je kar 120 evrov višja kot na Šentjurskem. Kako torej Šentjur-čani živimo s temi 860 evri? Koliko od plače gre za nujne življenjske stroške? Nam na koncu meseca sploh kaj ostane ali smo v minusu? Kolikšne stroške imamo? Odgovor na zgornje vprašanje ni enoznačen. Praviloma velja, da so stroški večji, če je več dmžinskih članov, stroški so odvisni tudi od naših življenjskih navad, od tega, kako varčni smo. Od nekaterih javnih podjetij, ki delujejo na Šentjurskem (JKP Šentjur, Simbio in Elektro Celje - ECE), smo pridobili ocene o povprečnih mesečnih stroških za štiričlansko družino. Poudariti j e treba, da gre za povprečne in okvirne ocene stroškov, saj so ti odvisni od številnih dejavnikov in lahko precej odstopajo. Ugotovili smo, da samo za vodo, elektriko, smeti in RTV prispevek plačujemo skoraj 90 evrov mesečno. Poleg teh osnovnih stroškov izdaten del dohodkov namenjamo za ogrevanje, plačilo vrtca in šolske izdatke, če imamo otroke, pa za internet, televizijo in telefon, ki so danes že skoraj nujni. Če smo podnajemniki v stanovanjskem bloku, so tukaj še stroški najemnine. Pa stroški vplačevanja rezervnega sklada in storitve upravnika ... Da ne omenjamo goriva in hrane. Po izračunih našega statističnega urada slovensko go- Povprečna mesečna neto plača v letošnjem avgustu in v letu 2014 v štirih občinah in v Slove DEJSTVA Nekateri stroški na Šentjurskem Voda: 16,7 evra Elektrika: 48 evrov Smeti: 12,21 evra RTV prispevek: 12,75 evra * Telefon, internet, televizija: 35,95 evra * Gre za osnovni paket pri Telekomu Slovenije. spodinjstvo v povprečju četrtino svojega dohodka porabi za hrano. To znese več sto evrov mesečno. Primerjajte Na spletni strani www.numbeo.com lahko najdemo podatke o številnih različnih stroških v več kot 5.300 mestih z vsega sveta. Spletna stran tudi primerja standard življenja v različnih mestih, torej povprečno plačo in povprečne stroške življenja (od najemnin do obrokov v restavraciji). Tako lahko ugotovimo tudi, kako 'drago' je življenje v različnih slovenskih mestih. V bazi sicer še ni Šentjurja - med mesti, ki so, pa kaže, da se najbolj 'splača' živeti v Ravnah na Koroškem, najmanj pa v Celju. V tabeli smo primerjali cene najema trisobnega stanovanja v nekaterih slovenskih mestih, kot so navedene na portalu, s ceno najema takšnega stanovanja v Šentjurju - pri tem so nam s podatkom pomagali v podjetju Atrij. Opomnimo še, da obiskovalci spletne strani podatke oziroma sn-oške vpisujejo sami, zato ne moremo jamčiti, da so točni. Slovenija 996 1005 'lst|inl urad RS Mesečna najemnina v središču Celja, Slovenske Bistrice in Ljubljane, kot je prikazana na P1 najemnini pridobili od Atrija. eo.com. Za Šentjur smo podatek o povprečni mesečni Tokrat o,.,o se na šentjurske ulice podali z namenom raziskati, kako so domačini zadovoljni z življenjem tu. Kaj jim je všeč, kaj pogrešajo, kakšne se jim zdijo cene kave, potrebščin, stanovanj ipd. Ugotovili smo, da so si bili vsi enotni v eni stvari - da je v Šentjurju preprosto lepo. » Piše in foto: Mojca Šanca Matija Bedek, Šentjur V Šentjurju sem se ustalil pred 30 leti zaradi zaposlitve. To je relativno majhen kraj, a ima vse, kar imajo veliki. Všeč mi je živeti tu, všeč mi je, da je vse na dosegu roke in da je dobro poskrbljeno za športne aktivnosti, trgovine, storitve, cene so primerne za tak kraj. Motijo me edino visoke cene komunalnih storitev, te se mi zdijo res pretirane. Ana Škoda, Šentjur Zadovoljna sem z urejenostjo okolice v Šentjurju, domačini so zelo prijetni. Prej smo živeli v Dramljah, v hiši, sedaj pa v Šentjurju v bloku, tako da cen stanovanj ne bi mogla primerjati. Cene kave in ostalih potrebščin se mi zdijo precej podobne v obeh krajih. V Šentjurju mi je življenje bolj všeč, hitro sem se privadila. Robi Hrastnik, Laško Ko se občasno ustavim v Šentjurju, mi je tu všeč, saj so ljudje prijazni, dosti je zelenih površin, kar potrebujem, dobim na enem mestu. Ker sam prihajam iz Laškega, težko sodim o tukajšnjih cenah. Menim pa, da so cene hrane, kavice, najemnin ipd. verjetno podobne kot v mojem kraju. Maja Sakelšek, Šentjur Všeč mi je življenje v Šentjurju - zaradi pristnosti in topline ljudi, urejenosti površin. Odkar živim tu, so popravili nekatere ceste, uredili klopi ob sprehajalnih poteh, lahko pa bi še kje na neizkoriščenih travnikih postavili igrala za otroke, to pogrešam. Cene kavice in hrane se mi zdijo primerne, cene najemnin pa so kar visoke, a še vedno cenejše od tistih v Celju na primer. L brezpiačne SMUČARSKE POČITNICE ZA VSO DRUŽINO NA ROGLI [3 dnevni najem bungalova na Rogli s smučarsko vozovnico za 4) Gre tudi tvoja družina ali pa družba? Vpiši svoji identično številko s tega letaka na www.novice.si. Žrebamo v četrtek, 31.12. 2015, v programu Radia Rogla. Vpiši 00752 na www.novice.si. I I | PODARITE »NA KOZO PISANO" DARILO! Razvajajte svoje najdražje z darilnimi boni Rogle in Term Zreče. Or Rogla Or Terme Zreče www.rogla.eu in www.terme-zrece.eu. IZBERITE PRAVO DARILO ZA PRAVO OSEBO. Razvajajte svoje najdražje z darilnim bonom... ... z darilnimi boni Rogle in Term Zreče je izbor darila vedno preprost in učinkovit, ... z darilnimi boni lahko podarite „na kožo pisano" darilo, ... vrednostni darilni boni vam olajšajo pravo odločitev. Informacije in nakup: T 03/75 76 000 www.rogla.eu,www.terme-zrece.eu IcHimo se od stahega in pozdravimo I skupaj na najdaljšo noč v letu odštevajmo si zaželimo srečnega in zdravega zadnji letošnji večer z vami v petek, 1. januarja, pa ... NOVOLETNI AFTER PARTY vse do polnoči Sp Rogla | Sp Terme Zreče ©Novice DECEMBRA BODO KONČALI Nekaj težav ob obnovi železnice povzročili plazovi 12. december. Takrat naj bi končali z obnovo železniške proge med Dolgo Goro in Poljčanami. Bodo potem obnovili tudi zaradi del povsem uničeno cesto? » Piše: Nina Krobat Med Dolgo Goro in Poljčanami še vedno potekajo dela na železniški progi, o čemer smo pred časom že pisali. Dela so zdaj v zaključni fazi, sporočajo z Direkcije za infrastrukturo. Zaključna faza V času našega poizvedovanja konec novembra so dela potekala še na desnem tiru, končana pa naj bi bila predvidoma 12. decembra. Spomnimo, da ob nadgradnji železniške proge, po novem bodo po njej lahko vozili tudi težji vlaki, v Dolgi Gori ukinjajo nivojski prehod čez progo. Izgradili so podhod, ravno ob koncu naše redakcije so potekali pregledi in v teh dneh naj bi podhod krajani že lahko uporabljali. Zaključna dela na postaji bodo končana do konca decembra, pravijo na Direkciji. Nekaj težav so jim sicer povzročili plazovi ob železniški progi, a so jih uspešno sanirali. Obnova cest? Ob teh delih pa je težka gradbena mehanizacija zelo uničila državno cesto Dolga Gora-Loče, ki je bila v zelo slabem stanju že pred tem. Poškodovane so tudi občinske ceste. Z Direkcije za ceste so sporočili, daje v sklopu pogodbenih del izvajalec dolžan izvesti tudi sanacije na cestni infrastrukturi. Za uporabo občinskih cest so sklenili sporazume, zato bodo po koncu del te ceste sanirali. Za uporabo državnih cest sicer niso potrebovali dovoljenj, naj bi pa, tako so nam preko telefona povedali na Direkciji za infrastrukturo, najbolj kritični odsek ceste predvidoma sanirali, in to še letos. Na 121. obletnico rojstva (10. november 1894) nadporočnika Franja Malgaja so se veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo in častniške organizacije občine Štore ter člani društva generala Maistra iz Štor na šentjurskem pokopališču poklonili borcu za severno mejo. Zbrali so se na mestu, kjer spomenik v čast Franju Malgaju ponosno priča o človeku, ki je v bojih za severno slovensko mejo v času po prvi svetovni vojni dal življenje za naj višje vrednote, za svojo domovino. Njegova veličina je bila poleg ostalih vrednot domoljubja nedvomno v njegovi mirnosti, pridnosti, hrabrosti, resnosti, izjemni poštenosti, tovarištvu in zanesljivosti, kar je za častnika še poseben dar. (Srečko Križanec) Poklonili so se spominu na Franja Malgaja. Novice (7) Dr. Nejc Jelen, Šentjur. V slovenščino je prevedel in v sklopu Izobraževalnega centra Eksena poskrbel za promocijo Unescove Deklaracije o strpnosti. Str. Q Mojca Krevel, Šentjur. V Mladinskem centru vodi izjemno uspešen zaposlitveni klub za mlade. Str.© Teme M ES EC A DRAGO ŽIVLJENJE str.4,5 Koliko zaslužimo in kako (pre)živimo na Šentjurskem? Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva. Uspešno so speljali 23. Martinove dneve na Ponikvi. Str.© Stane Sitar, Dramlje. Kot mnoge Drameljčane, ga je ta mesec razveselila brezplačna pica iz Osmice in Šentjurske novice. Str.© Tanja Gobec, predsednica društva Skrinja. Za bralce Šentjurskih novic j e razkrila recept za pripravo medenjakov iz pirine moke. Str.© Tatjana Oset, vodja Knjižnice Šentjur. Prva se dotakne knjig, ko jih pripeljejo v knjižnico. Na Ponikvi so obnovili knjižnico. Str.© Darja Pirkmajer, muzejska svetovalka Pokrajinskega muzeja Celje. Naš Ritnik ima 'v malem prstu'. Str.© MLADI ŠENTJURČANI sm.22 Kaj neki počno mladi v Mladinskem centru? Ste vedeli, da jim pomagajo tudi do zaposlitve? PARKIRIŠČA V ŠENTJURJU sms Je v Šentjurju na voljo dovolj parkirnih mest? Nas čakajo modre cone? NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST sra.u,te Zakaj je na Blagovni lepo živeti? KAKO SPEČI PRAZNIČNE MEDENJAKE str.26 5 zlatih nasvetov za okusne medenjake Bomo v Šentjurju dobili krožišče? vš. Križišče pri Ipavčevem kulturnem centru Šentjurju je predvsem v času prometnih ko-lc in raznih prireditev težko prevozno. Kar ^ekaj časa traja, da se vozniki z avtomobilom banskih cest prebijejo na glavno (državno) sto. Občan opozarja, da naj bi se pred časom Pfemenil tudi interval na semaforju, kije situ-Cli° še poslabšal. Na Občini Šentjur smo preverili, ali načrtuje kakšen ukrep za razbremenitev tega kri-Ca- Povedali so, da so pristopili k izdelavi Projekta za izgradnjo krožišča, ki je zdaj v ključni fazi. Ker gre za logistično in finančno zahteven projekt, ga bo mogoče izpeljati le s sofinanciranjem države, dodajajo. Na Direkciji za infrastrukturo pravijo, da so s projektom seznanjeni, vendar ni umeščen v načrt razvojnih programov, kar pomeni, da državnega denarja za zdaj ne bo. Tudi če bodo projekt umestili v načrt, pa ni nujno, da bo izveden, saj je vse seveda odvisno od razpoložljivega denarja. S tem pa vemo, kako je. Tako odgovora, ali bomo dobili krožišče, še ne moremo podati. Bo pa gneče tam zagotovo manj, ko (če) bo državi uspelo izgraditi navezovalno cesto Dramlje-Šentjur. (NK) JP&f Na Občini Šentjur bi radi izgradili krožišče. ŠTEVILKA MESECA 860 EVROV NETO - POVPREČNA MESEČNA PLAČA V OBČINI ŠENTJUR AVGUSTA 2015 @ Aktualno MEDNARODNI DAN STRPNOSTI Poskrbeli za prevod Deklaracije o načelih strpnosti Na mednarodni dan strpnosti so prevod dokumenta v Ekseni predstavili medijem. Izobraževalni centerEksena. Oktobra so izdali prevod Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. » Piše: Nina Krobat V Izobraževalnem centru Eksena so v sklopu projekta 'Mi smo za strpnost!' izdali prevod Deklaracije o načelih strpnosti. Dokument Unesca iz leta 1995 je po podatkih predstavnikov Eksene v slovenščini izšel prvič. Deklaracijo v slovenščini so poklonili tudi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Šolam in vrtcem Deklaracijo o načelih strpnosti so pri Ekseni izdali na lastno pobudo, ob novembrskem mednarodnem dnevu strpnosti, 20. obletnici razglasitve tega dokumenta in ob 70. obletnici Unesca. Deklaracijo so med drugim predstavili tudi predsedniku Državnega zbora dr. Milanu Brglezu in varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, poklonili so jo poslancem in državnim svetnikom. Knjižico s prevodom deklaracije so brezplačno poslali slovenskim vrtcem, osnovnim šolam in medijem, državnim, vladnim in nevladnim ustanovam ter posameznikom. Javno je objavljena tudi na spletni strani Eksene. »Upamo, da bo naš prevod te deklaracije dodatno prispeval k promociji in uresničevanju strpnosti v Sloveniji, saj živimo v časih, ko je strpnost prav tako pomembna kot kdajkoli prej. Želimo si, da bi sporočilo deklaracije doseglo čim več ljudi,« so med dmgim poudarili predstavniki Eksene. 5ENTJURCANI PRAVIJO Kaj pričakujete od naslednjega leta? 2016 že trka na vrata. Znane Šentjurčane smo povprašali o pričakovanjih v novem letu. » Spraševal: Tomaž Pritekelj Branko Oset, upokojenec, bivši predsednik PGD Šentjur Večjih pričakovanj v novem letu nimam, si pa želim, da se ne bi dogajale takšne grozote po svetu, kot se. Predvsem si želim miru in pa zdravja. Suzana Plemenitaš, ravnateljica OŠ Dobje Pravzaprav si želim samo eno - malo več časa zase. Pa seveda zdravje, saj je od tega odvisno vse ostalo. PESNIŠKA ZBIRKA Tujec iz zakotja Literarno društvo Šentjur in Sek-cija za zgodovino Športnega društva Šedina iz Dramelj so na Uršuli organizirali večer poezije s pesnikom Milenkom Straškom ob izidu njegove nove pesniške zbirke Tujec iz zakotja. Z gostom so spregovorili tudi o njegovih dmgih ustvarjalnih dosežkih in načrtih. Pesniku v čast so večer popestrili še z glasbenima gostoma, citrarjem Ivanom Zupancem in umetnikom Rokom Vodebom -Keltom, ki igra srednjeveško glasbo. Sledilo je druženje ob rujni kapljici in domačih dobrotah. (TP) Milenko Strašek (na sredini) je nedavno praznoval 70. rojstni dan. Foto Primož ia*e Gorazd Mauer, lastnik Vrta Rifnik Upam, da bo bolje kot letos. Predvsem v smislu občutka varnosti ljudi v državi in izboljšanja gospodarskih problemov. Želim si, da bi ljudje spoznali, da so tudi rastline del našega sveta in da nas lahko osrečujejo. Treba je mnogo preprostih besed, kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v tetni na križpotjih zašli s pravega pota.« (Tone Pavček) OBČINA ŠENTJUR Želimo vam mirne in prijetne praznike ter leto 2015 znamenju izobilja - kruha, ljubezni in dobrote. Pa tudi zdravja, miru ter upanja za lepšo skupno prihodnost. Državljankam in državljanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci s sodelavci občinske uprave Aktualno (5) PARKIRIŠČA V ŠENTJURJU le v Šentjurju na voljo dovolj parkirnih mest? Parkirišča. Večje parkirišče Občina Šentjur načrtuje pri zdravstvenem domu. Preverjamo tudi, ali v Šentjurju morda razmišljajo o uvedbi modrih con. » Piše: Nina Krobat Predvsem med delavniki ob dopoldnevih vozniki tudi v središču Šentjurja pogosto iščemo prosto parkirno mesto. Predvsem, če želimo parkirati pri zdravstvenem domu ali Mestnem trgu. Prosto parkirno mesto se po naših opažanjih sicer najde, če ne drugje, na velikih parkiriščih naših trgovskih centrov, le da je včasih do cilja treba narediti nekaj korakov. Že pred časom smo v Šentjurskih novicah pisali, da si občina prizadeva, da bi težavo s pomanjkanjem parkirišč dolgoročno uredila. Preverili smo, ali bomo v kratkem dobili kakšno večje urejeno parkirišče. Pri zdravstvenem domu Občina gradnjo večjega parkirišča načrtuje na območju zdravstvenega doma, natančneje za tem objektom. Odkupili so solastniški delež podjetja Meja, ki v naravi sicer že zdaj predstavlja parkirišče, ni pa še urejeno, saj jev solastništvu s Kmetijsko zadrugo Šentjur. Pred časom so odkupili tudi zemljišče nasproti glavne avtobusne postaje, zato naj bi na tem območju v prihodnje nastalo večje parkirišče. »Časovni plan izvedbe je odvisen od možnosti financiranja oziroma sofinanciranja in tudi od uskladitve s solastniki zemljišč v neposredni soseščini, iz katere bo razvidno, na kakšni površini bo možna izvedba parkirišča,« je na naše vprašanje odgovorila referentka za stike z javnostmi Polonca Mastnak. DEJSTVA Nas čakajo modre cone? Občina Šentjur se za zdaj še ni odločila za uvedbo tako imenovanih 'modrih con', ki sojih uvedle nekatere sosednje občine (tudi šmarska in konjiška). Ponekod so s temi conami le časovno omejili parkiranje, drugje je parkiranje delno ali v celoti plačljivo. Za zdaj je v Šentjurju parkiranje povsod brezplačno, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje. Na Občini Šentjur menijo, da je tak ukrep ena od možnosti, s katero bi se parkiranje sistemsko uredilo, hkrati pa bi občina pridobila denar za urejanje obstoječih parkirišč ter izgradnjo novih. »Takšen ukrep je stvar natančnejših prometno-infrastruk-turo-urbanističnih analiz in ne more biti uveden preko noči,« dodajajo na občini. uri Občina gradnjo večjega parkirišča načrtuje na območju zdravstvenega doma, natančneje za tem objektom. V zadnjem času je občina kupila tudi parkirišča nasproti nekdanje Resevne. Občinska parkirišča Natančnega podatka o številu občinskih parkirnih mestih v Šentjurju na občini nimajo, so pa občanom v središču mesta na voljo naslednja parkirna mesta v lasti občine: - večina parkirnih mest pri tržnici, - štiri parkirišča in eno invalidsko parkirno mesto pri zdravstvenem domu, - celotno parkirišče za objektom Občine Šentjur, - pred policijsko postajo, - parkirišče pri športnem parku, - pri šoli Franja Malgaja, - ena vrsta parkirišč pri objektu Mestni trg 2, - celotno parkirišče za Ipavčevim kulturnim centrom, - parkirišče nasproti nekdanje Resevne (čez cesto, ob križišču državnih cest), - urejena parkirišča v Zgornjem trgu. Nekaj parkirišč so v zadnjem obdobju na novo uredili tudi na območju Zgornjega trga, stanovalci pa svoja vozila najpogosteje puščajo ob cesti. V zadnjem času so poleg omenjenega prav tako kupili parkirišča nasproti nekdanje Resevne (parkirišča preko ceste pri križišču glavnih cest). Na Zgornjem trgu Težava s parkirnimi mesti se (občasno) pojavlja tudi v Zgornjem trgu, predvsem v času pogrebov in prireditev. Na tem območju parkirišča urejajo postopoma. V zadnjem času so nova parkirišča uredili pod cerkvijo (pri Kajzler) in za objektom Ulica skladateljev Ipavcev 17. Od lani so nova parkirišča na voljo tudi za objektom Ulica skladateljev Ipavcev 30, nekaj parkirišč je še pri cerkvi in pri gostišču Jug. Stanovalci Zgornjega trga pa svoja vozila pogosto parkirajo kar ob robu ceste. »Parkiranje na teh območjih ni omejeno in je na voljo tudi prebivalcem. Če si želijo parkirišča zagotoviti neposredno ob objektih bivanja, je to stvar posegov na zemljiščih v zasebni lasti,« pravijo na občini. LEKARNA SVETI JURIJ Veliko časa za pogovor z obiskovalci .'V rei Letos so praznovali 12. obletnico delovanja lekarne. Foto osebni a*« V lekarni Sveti Jurij so naredili korak naprej in odprli vrata homeopatskim zdravilom. f«o osebni a#* Zasebna lekarna. Pred več kot desetletjem se farmacevti niso želeli zaposlovati v zasebnih lekarnah, zato tudi pot v Svetem Juriju ni bila lahka. Danes bolnikom v tej lekarni svetuje sedemčlanski kolektiv. » Piše: Metka Pirc Ni bilo lahko, ko je pred dvanajstimi leti začela, pravi vodja lekarne Sveti Jurij, magistra farmacije Romana Pusser. Bilo je oktobra 2003, ko se je podala na samostojno pot in odprla lekarno Sveti Jurij, dve leti zatem pa še podružnico v Štorah. Takrat seje iz varnega zavetja javnega zavoda podala na samostojno pot, polno negotovosti. »K odločitvi me je zelo vzpodbujal moj mož, ki je bil takrat že zasebnik. Korak v zasebništvo sem naredila lažje s pomočjo partnerke Metke Štiglic,« razlaga Pusserjeva. Ugotavlja, da delo v zasebnem sektorju omogoča človeku več samostojnosti in kreativnosti v lekarništvu. »Danes mi ni žal in sem zelo ponosna, da sem takrat premagala vse dvome, ki so se mi porajali in vse ovire, ki jih ni bilo malo,« doda. V obeh lekarnah je zaposlenih pet farmacevtov in dve pomožni delavki. Bolniki so danes bolj osveščeni Poleg velike naložbe je bila takrat precejšnja ovira pridobiti farmacevte za delo v lekarni, saj so se vsi želeli zaposlovati v javnih zavodih. Pusserjeva ugotavlja, da je danes situacija precej drugačna, saj je veliko mladih farmacevtov brez zaposlitve. Novo lekarno je še danes težko ustanoviti, saj je veliko administrativnih ovir, ki so pogosto nesmiselne. Delo z bolniki se je spremenilo, pripovedujejo v lekarni Sveti Jurij. »Ljudje so danes veliko bolj osveščeni in se zavedajo pomena zdravega načina življenja, zato v lekarni namenjamo veliko našega časa pogovoru z ljudmi in jim skušamo čim bolje svetovati,« razloži. Potrpežljivo delijo nasvete Delo farmacevtov v lekarni je zelo pestro. Navidez enostavno iz- Zdravovzimo Nasvet lekarnarjev iz Svetega Jurija: »Veliko gibanja j na svežem zraku, raznovrstna prehrana, veliko dobre volje in optimizma. Seveda svetujemo vsem, da okrepijo svoj imunski sistem z uživanjem prehranskih dopolnil, ki so na voljo v naši lekarni. Če pa ste že zboleli, vam svetujemo počitek, veliko tekočine in vitaminov ter seveda obisk pri vašem zdravniku I ali/in farmacevtu, v kolikor j e to potrebno. Vedno smo vam na voljo in vam bomo radi svetovali in pomagali.« dajaj o zdravila, a hkrati za to potrebujejo ogromno znanja, izkušenj in predvsem potrpežljivosti, saj delo z bolniki ni vedno enostavno, povedo. »Pri tem naj pripomnim, da je delo tudi zelo odgovorno, saj je farmacevt zadnja kontrola in svetovanje med zdravnikom in bolnikom. Kot solastnici lekarn imava s partnerko Metko Štiglic še vrsto dmgih obveznosti v poveza- TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o TEL.: 0111 693394 PRODAJA IN M TRAKTORJEV t/M/IBORGHINI IN PASQtlAU P.E. Lesna ulica 1 3230 Šentjur rogreone st J ZAGAJŠEK • PRODAJA KVALITETNIH RABUENIH VOZIL Z1-LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABUENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 ■ 7 LET •RENT-A-CAR Poiihrdjšehflnt on s p Ponikvi I2b. 3232 Ponikvi HIUEI SUBJ : x Ljubljanska cesta 13, 3230 ŠENTJUR 'Telefon 03 749-20-26, Mobitel; 041/621-852 Lekarno Sveti Jurij najdete na Ulici Dušana Kvedra. vi s poslovanjem lekarn,« razlaga Pusserjeva. Tudi homeopatska zdravila V lekarni Sveti Jurij so naredili korak naprej in odprli vrata homeopatskim zdravilom. Ta so se pridmžila širokemu izbom zdravil klasične medicine. Pusserjeva pove, daje homeopatija kot alternativno zdravljenje v Sloveniji, podobno kot v dmgih evropskih državah, še v povojih. Hkrati poudarja, da je homeoptija priznano zdravljenje, ki dosega dobre rezultate, zato sta se s partnerko odločili, da to storitev ponudita tudi svojim strankam. V pridobitev ustrezno priznane kvalifikacije so vložili veliko časa in denatja za številna izobraževanja. »Temeljni problem nerazširjenosti homeopatije v Sloveniji je majhno število dobrih, priznanih homeopatov - zdravnikov. Relativno slaba pa je tudi osveščenost ljudi. Verjetno bo potrebno storiti kaj več tudi na naši strani in se bolj posvetiti tej obliki zdravljenja,« doda. G05TI5CE GENERACIJ Pečen odojek je pravi petkov hit pri Bohorču Ce bi bila dva decembra, bi bilo super Bohorč. Kolikor svojih prednikov se spomni Marjan Bohorč, prav vsi so bili gostinci, in to na enaki lokaciji, kot jo poznamo danes. » Piše: Metka Pirc Pozno jutro se riše tistega dne, ko obiščemo Matjana Bohorča in njegovo ekipo v eni naj starejših šentjurskih gostiln, v Gostišču Bohorč. Najzgodnejši delavci v času, ko ostali šele pijejo kavo, že uživajo v zasluženi malici. Kljub jutru dela ne zmanjka, Bohorčeva ekipa je uigrana, vsak je točno tam, kjer mora biti. Iz kuhinje diši po domači hrani, šank je pospravljen, mize pripravljene za nove goste. Veseli december polni delo »Vedno se veliko dogaja. Ravno smo po martinovem in že se pripravljamo na vrhunec veselega decembra. Temu primerno se polnijo kapacitete v naši gostilni,« razlaga Bohorč. Zjutraj je otroke pospremil v šolo, nenehno usklajevanje med družino in delom je nujno. »December je najbolj delovni mesec za nas, če bi se dalo, da bi bila dva decembra na leto, bi bilo super,« se nasmeji Marjan. Od jutra do večera V gostilni pri Bohorču je šest zaposlenih. Imajo še dve poslovalnici, ena od njiju je bar Akvarij na Razlagovi ulici v Celju. Že pred leti so prevzeli upravljanje šentjurskega bazena in tamkajšnjega bara. Gostinci delajo od jutra do večera. Zavedajo se, da je takšen pač njihov poklic. Mnogokrat potegnejo dolgo v noč in zgodaj zjutraj že nadaljujejo. Za počitek je malo časa, a predani delu kot so, tempo zdržijo. Potrudijo se za vsakega gosta Ko je pred leti Marjan prevzel gostilno, se mu je zdela to povsem logična poteza, enako velja za od- Marjan Bohorč je ponosni naslednik gostilne z dolgoletno tradicijo. Gostinci že zgodaj zjutraj odprejo svoja vrata in jih zaprejo šele pozno zvečer. ločitev, da se izobrazi na gostinski šoli v Celju in kasneje na višji v Mariboru. Številne generacije pred njim so začele posel na točno tej lokaciji, kjer jih najdete danes. Že kot deček je pomagal v gostilni, a ko je začel na svoje, prizna, da je bilo težko. »Z dobro ekipo tudi to gre. So vzponi in padci, moramo se potruditi za vsakega gosta posebej,« razlaga Marjan, medtem ko okoli nas hitijo njegovi sodelavci. Vrača se domača hrana Razmere so se v zadnjih letih precej spremenile. Če so gostje nekdaj bolj trošili, so danes pri tem bolj zmerni. »Le cena malice že zadnjih deset let ostaja enaka,« nekoliko cinično pripomni naš so- govornik. »Gostje so danes bolj zahtevni, kot so bili včasih. Danes želijo dobiti za svoj denar kar največ,« doda. A sodobni časi prinašajo tudi dobre strani. V naše gostilne se počasi vrača domača hrana, ki je tako specifična za Bohorča. Zadnje leto in pol ob petkih pečejo odojka, ki je med njihovimi gosti pravi hit. Vsak petek spečejo vsaj enega, če ne dva. V kolektivu pri Bohorču sodelujejo, skupaj iščejo nove ideje, a Marjan je tisti, ki se najbolj zaveda, da jih je treba realizirati. Hkrati upa, da bo šla tradicija naprej. Tudi sam ima dva sina, ki rasteta skupaj z dejstvom, da je njun oče po poklicu kuhar in da opravlja gostinsko delo. A Mauer Majda s.p. . til6L*e,<" * Telefon: 03 574 11 00; Fax: 03 749 28 28 GSM: 041 720 531 Cvetličarna EtMlaB &lMwmwkiFmp Metodo Nagrajena nekirurska metoda, ki omogoča neinvazivno medicinsko oblikovanje telesa in zmanjševanje celulita: -ra® Mkli, - mogeih, - godtaJteS in ima certifikat FDA za *(siifip8W[iS8 ©banu® ra® tetotee. Oblikujte telo zmanjšajte celulit Do - 2 cm na trebuhu in -1,5 cm na stegnih že po eni terapiji. DERMA CENTER MARIBOR DERMA CENTER ROGAŠKA Do sanjskih trepalnic v 30 dneh! neuLASH" lasli enhaneing serum Serum za naravno rast trepalnic. Dermatološko in oftamološko testirano. Dokazano deluje. www.neulash.si www.gostisce-bohorc.com G»sti‘čeJ7*renoči6«« jBohorč " ftiS. •j' >•'* Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 Sprejemamo naročila za ueije zaključene družbe V soboto, 12. decembra, v petek, 18. decembra ter v soboto, 19. decembra - ŽIVA GLASBA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE. SVEŽE PE;CEN ODOJEK Ponosili na Šentjur RIFNIK r Hrib, poln skrivnosti Rifnik. Hrib, ki se bohoti južno nad mestom Šentjur, je zakladnica zgodovinskih zgodb. Ponudil nam je že veliko dejstev o zgodovini življenja na tem območju, še vedno pa v sebi skriva mnogo skrivnosti in vprašanj. » Piše: Tomaž Pritekel] Rifnik danes poznamo predvsem kot hrib, s katerega odmeva petje klopotcev. Je priljubljen cilj ljubiteljev narave, ki se po poti do vrha hriba radi naužijejo svežega zraka. Poznamo pa ga tudi kot arheološko najdišče, kjer lahko še danes vidimo ostanke davnih naselbin. Izkopanine hranijo na več mestih, nekatere pa so nam ušle v tujino. Še vedno se sprašujemo, kaj vse se skriva tod okoli pod površjem zemlje. Naša sogovornica, muzejska svetovalka s Strokovne raziskovalne službe Pokrajinskega muzeja Celje, Darja Pirkmajer, zagotavlja, da se pod Rifnikom skriva še mnogo zanimivih zgodb. Arheološka zbirka Zgodovinske najdbe, ki pričajo o zgodbah z Rifnika, si je mogoče ogledati na več mestih. Najbližje nam je arheološka zbirka Rifnik in njegovi zakladi v Zgornjem trgu, kjer si lahko ogledamo preko 600 eksponatov. Originalni najdeni predmeti, rekonstrukcije in besedila na panojih nas popeljejo skozi čas vse od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Zbirko je moderno zasnovala Darja Pirkmajer, avtorica stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd v Pokrajinskem muzeju Celju. Tudi tam del zbirke eksponatov zajemajo predmeti, ki govorijo o zgodovini Rifnika. Na samem hribu Rifnik pa si lahko v arheološkem parku ogledamo največjo najdeno poznoantično naselbino na Slovenskem. Od najstarejše keramike do Langobardov Arheološko popotovanje po zgodovini Rifnika začnemo že konec 5. tisočletja pr. n. š. z naj starejšo keramiko iz bakrene dobe. Najdbe nas na- Ostanki poznoantičnih naselbin na Rifniku. Fotone šemiur Več o zgodbah z Rifnika V kolikor vas zanima še več podrobnosti o zgodbah z Rifnika, priporočamo knjigo Rifnik, arheološko najdišče - vodnik, avtorice Darje Pirkmajer, ki podrobneje predstavlja zgodovinske najdbe na Rifniku od prazgodovine do pozne antike. Za ogled šentjurskega dela zbirke pa se lahko obrnete na TIC Šentjur. Vodnik po arheološkem najdišču Rifnik, avtorice Darje Pirkmajer. Fototrgovina.podezelje.com to vodijo preko pozne bronaste dobe, ko se spremeni način pokopa. Takrat so namreč pričeli mrtve zažigati in pokopavati v žarah. Tovrstne najdbe so značilne predvsem za severno in jugozahodno pobočje Rifnika. Kultura žarnih grobišč je nato prešla v starejšo železno dobo, iz katere najdbe in rekonstrukcije hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Glede na kamnite najdbe predvidevajo, da je na Rifniku stal tudi rimski tempelj, ki je bil posvečen Akvonu, božanstvu reke Voglajne. Starejša zgodovina pa se zaključi z najdbami iz pozne antike. Najzani- Račka (del pladnja) in del stojala za posodo v obliki človeških nog (levo). Arheolo- Rekonstrukcija grobnih pridatkov iz ška razstava Rifnik in njegovi zakladi. Črnolice v Pokrajinskem muzeju Celje. mivejši predmeti so po besedah Darje Pirkmajer predmeti, ki so bili namenjeni darovanju bogovom. Fragmente le-teh hranijo v šentjurski zbirki. Previdno ravnanje z zgodovinsko dediščino Po besedah Darje Pirkmajer se je dosti predmetov z Rifnika uničilo zaradi neodgovornega ravnanja tamkajšnjih prebivalcev. Nekaj najdb so namreč našli tudi odvrženih v potoku. Takšen način najdbe zelo oteži sanacijo predmetov in korektno uvrščanje v zgodovinski čas. Dosti pradavnih pokopališč se je uničilo tudi z gradnjo vinogradov. Celotno raziskovanje predmetov in zgradb pod zemeljskim površjem je izjemno zapleteno in zahteva strokovno znanje. Današnja tehnologija sicer že omogoča laserski pogled pod površje, vendar pa Darja Pirkmajer opozarja, da je pri kopanju na področjih, ki so znana po zgodovinskih najdbah, potrebno biti previden in odgovoren do svoje kulturne dediščine. Avtorica razstav o Rifniku, univ. dipl. arheologinja, Darja Pirkmajer. Fotovootube. @ Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. —^ urednistvo@sentjurskenovice.si 5e„«s ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. (XUKj[J33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost PONOSNI NA BLAGOVNO Zakaj je na Blagovni bpo živeti? Krajevna skupnost Blagovna. Kakšna je ta krajevna skupnost skozi oči tistih, ki tam živijo? » Piše: Nina Krobat V Krajevni skupnosti (KS) Blagovna so od našega zadnjega obiska pred letom in pol izpeljali nekaj pomembnih naložb. Pred kratkim so na novo uredili dovoz do tamkajšnje osnovne šole, prav tako so na tem območju uredili parkirišča. V športnem parku imajo novo balinišče, seveda pa ne moremo mimo energetske obnove osnovne šole, ki je zdaj varčnejša in tudi lepša na pogled. Pri tistih, ki tam živijo, smo preverili, kakšno je pravzaprav življenje pri njih 'doma' in zakaj so ponosni na svoj rojstni kraj. Jože Mastnak-Marjan, ljubiteljski literat Že vse do rojstva, s kratko prekinitvijo, živi tukaj in že vseskozi je vpet v domače družbeno življenje. Že v poznih šestdesetih je bil predsednik mladinske organizacije, v sedemdesetih predsednik SZDL, aktiven pa je prav tako v svetu KS, kiji je tudi predsedoval. KS je predstavljal v Zboru krajevnih skupnosti občine Šentjur (en mandat predsednik), v različnih odborih in službah, deloval je kot predsednik gradbenih odborov ... Poznamo ga tudi kot aktivnega kulturnika, ki je osem let vodil šentjursko Zvezo kulturnih društev, je eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Literarnega društva Šentjur. Ljubiteljski literat je doslej uspel izdati tri knjige, prav tako redno objavlja v zborniku literarnega društva in drugih revijah. Objavil bo še kakšen aforizem, roman in igro, ki nastaja. Zelo rad tudi izdeluje križanke. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Mislim, da je prijetno. Prijetna je pokrajina (podeželje) in tudi bližina večjih mest (Celje, Šentjur) in seveda možnost vključitve v številna društva, ki delujejo tukaj. Tudi zaradi teh možnosti in uspešne osnovne šole število prebivalcev na Blagovni v zadnjih tridesetih letih raste. Skoraj se je podvojilo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Obiskovalcem Blagovne najprej pokažem spomenik humanosti iz 2. svetovne vojne, partizansko bolnico Zima na Cerovcu, cerkvico sv. Rozalije iz 17. st. v Zlatečah, enega večjih naravnih otokov v Sloveniji, Rajski otok na Proseniškem in seveda rekreacijsko turistično pot, ki vodi tudi mimo graščine Blagovna z znamenito zgodovino. Kaj bi na območju KS Blagovna izboljšali ali spremenili? Skrbeti bi bilo treba za delovanje dmštev, dokončno urediti prostore za vrtec in šolo, modernizirati nekaj cest (povezava Proseni-ško-Žepina), urediti že načrtovano kolesarsko stezo skozi Goričico do Šentjurja in izboljšati sodelovanje krajanov v odločanju in razvoju KS in občine. Zbori krajanov so zamrli, vaške skupnosti ne delujejo in sistem (komunalni) se vedno bolj birokratizira. Ni več pravega sodelovanja med občani in vodstvi KS in občine. iil ----IV »Ta gričevnat svet, hribček tu in tam, vmes pa manjši ribniki, je svet med Celjem in Šentjurjem. Ta svet se imenuje Blagovna, po graščini. Prvič se omenja na začetku drugega tisočletja, kot pristava - posest Brežiško-Krške škofije, po dediščini Sv. Eme.« (Jože Matjan Mastnak) Anže Rezar, predsednik KS Blagovna Na Proseniškem živi od svojega otroštva, natančneje od leta 1994, ko si je njegova družina tam ustvarila svoj novi dom. Tudi po poroki in rojstvu hčerke je ostal na Proseniškem, kmalu bo njegova dmžinica začela z gradnjo doma. Krajevno skupnost Blagovna samostojni podjetnik s Proseniškega vodi drugi mandat. Je inženir gradbeništva, ki se ukvarja s projektiranjem, inženiringom v gradbeništvu. Pred predsedovanjem KS je bil predsednik in soustanovitelj Športnega in mladinskega društva Blagovna. Rekreativno se ukvarja s športom, s košarko in odbojko, v prostem času se rad udeleži tudi ribolova. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Sama lokacija krajevne skupnosti je odlična, nekje med Ljubljano in Mariborom, blizu je dovoz do avtoceste, blizu je Celje, le nekaj minut vožnje. Hkrati pa smo ravno toliko odmaknjeni od mestnega vrveža, daje pri nas mimo. Dejansko smo mestni prebivalci na podeželju. Živimo v lepem okolju, ob ribnikih, gozdovih, njivah. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najbolj ponosen sem na naše ribnike, cerkev sv. Rozalije z znamenito lipo. Turista bi peljal še h konjeniškemu društvu, pokazal bi mu tudi naše lepe pohodne poti. Kaj bi na območju KS Blagovna izboljšali ali spremenili? Maks Marjan Planinšek, lastnik podjetja Ingles Na območju Krajevne skupnosti Blagovna živi od leta 1991, odkar so si z družino tam ustvarili dom. Inženir gozdarstva je 25 let delal na Zavodu za gozdove v Laškem in Šentjurju. Ker pravi, da je gozdar po duši, se je vseskozi ukvarjal s proizvodnjo in prodajo drv ter hlodovine, zato odločitev, da ustanovi svoje podjetje, ni presenetljiva. V podjetju Ingles s sedežem na Proseniškem se ukvarjajo z dobavo in prodajo drv. V domačem kraju ga morda poznajo tudi po tem, da je bil kot predstavnik Zavoda pobudnik saditve dreves. V sodelovanju z domačimi šolarji so vsako leto posadili drevo - v parku pri šoli tako raste že 23 različnih avtohtonih drevesnih vrst. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja na območju KS Blagovna je na zelo visokem nivoju. V 23 letih mojega bivanja se je območje spremenilo zelo na boljše. Največja sprememba je bila narejena v času predsedovanja Anžeta Rezarja, kar je zelo lepo vidno ob sami šoli in na območju igrišča na Blagovni. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Turistu bi najprej pokazal osrednje jezero z otočkom (mali Bled na Štajerskem). Najbolj sem ponosen na našo mladino, njihovo voljo do dela, urejanje okolice in druženja. Kaj bi na območju KS Blagovna izboljšali ali spremenili? Priporočil bi ureditev pešpoti skozi gozdove do jezera ob ribiški koči, do jezera 'malega Bleda'. Takšna pot bi lahko postala tekaška in sprehajalna pot s tablami, ki bi označevale zanimivosti eko sistema in na posameznih točkah Martin Trebovc, kmetovalec Na domačiji v Goričici živi že vse življenje. Mož, oče treh otrok in dedek se tako poklicno kot zasebno ukvarja s kmetijstvom. Poklicno kot kontroler za drobnico pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje (tam je zaposlen že 25 let), zasebno pa kot rejec govedi. Z družino obdelujejo 17 hektarjev zemlje. V hlevu imajo trenutno 20 krav molznic in 17 glav mlade živine, mleko prodajajo mlekarni v Arjo vas. Aktiven je tudi na drugih področjih. Je član sveta KS Blagovna, je aktiven gasilec v PGD Lokarje in pri šentjurski gasilski zvezi, vodi odbor šentjurske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice, je član govedorejskega društva in ključar pri cerkvi sv. Rozalije. Če mu čas dopušča, gre rad s šentjurskimi planinci na kak pohod in se z navijači udeleži tekem šentjurskih košarkarjev. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Mislim, da je kakovost življenja dobra. V zadnjih letih se je veliko naredilo pri šoli in igrišču, dogradili so telovadnico, ki služi tudi potrebam krajanov. Zelo dejavna so tudi naša društva, tako da ima vsak krajan možnost, da se jim priključi. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najprej cerkev sv. Rozalije iz 17. stoletja, tudi cerkev v Primožu iz 18. stoletja, pa lepo prenovljeno partizansko bolnico Zima v Cerovcu, obnovljeni konjeniški center. Ponosen sem tudi na bogato zgodovino gasilcev iz Lokarij. Kaj bi na območju KS Blagovna izboljšali ali spremenili? Zagotovo bi bilo treba izboljšati prometno varnost ob glavni cesti Sele-Proseniško, ki je Želel bi si, da bi pri nas nekoč zaživel kamp, ki bi privabil obiskovalce in omogočil razvoj turizma. vaje za celo telo. Na teh točkah bi bili pripomočki iz naravnih materialov za telovadbo in priporočene vaje za posamezna obdobja življenja. Ta pot bi lahko postala osrednja pot za celjski in šentjurski okoliš, kot pripomoček za zdravo življenje. zelo prometna, z gradnjo pločnika in kolesarske steze. Šentjur na področju kolesarskih povezav kar zaostaja za dmgimi občinami, čeprav j e tudi pri nas vedno več kolesarjev. @ Šentjurčani PRVA SE DOTAKNE KNJIG, KO JIH PRIPELJEJO V KNJIŽNICO Iz zgodovine se premalo naučimo Tatjana Oset. Vodja Knjižnice Šentjur. Zase pravi, da je mama, žena, sestra, teta in ženska dobre volje, ki nikomur ne želi nič slabega. » Piše: Tomaž Pritekel] Tatjana Oset me z nasmehom sprejme v drugem nadstropju Knjižnice Šentjur, kjer je zaposlena kot direktorica že petnajst let. Pogovor steče o njenem življenju, hobijih in pogledih na družbo, ki jo malce kritično označi, da se ne uči iz lastne zgodovine. O sebi meni, da je ženska, kije večinoma dobre volje, polna optimizma in vsakomur želi vse dobro. A v nasmehu dodaja, da je včasih tudi sitna. Rada ima zgodovino in umetnost ter je navezana na svojo družino. Knjige niso samo poklic Tatjana Oset se s knjigami ne srečuje samo ob delu. Tudi sama zelo rada bere. Najraje kakšno biografijo ali zgodovinski roman. Rada prebira literaturo iz vseh zvrsti umetnosti. Njeni dopusti so seveda povezani z branjem knjig, vendar se pa med platnice rada zatopi tudi ob nedeljah zjutraj, kar v postelji. Ko potniki založb v knjižnico pripeljejo velik zaboj na kolesih, poln knjig, je prav ona tista, ki se knjig prva dotakne. Ugotavlja, da Šentjurčani »Prepričana sem, da velja, da knjiga odpira okno v svet.« Tatjana Oset opravlja delo direktorice Knjižnice Šentjur zadnjih petnajst let. najraje posegajo po knjigah, ki so oglaševalsko dobro izpostavljene. Šentjurčani po njenem mnenju radi berejo tekoče in sveže izdaje, enak poudarek pa je tudi na strokovni literaturi in leposlovju. Vse Šentjurčane poziva, da kdaj obiščejo knjižnico, saj pravi: »Knjiga zagotovo odpira okno v svet.« Otrok kmetije Rodila se je v Stopčah, kjer ji je otroštvo teklo na kmetiji. Iz teh časov izpostavi potepe po gozdovih in vasi, zimska sankanja ter poletna kopanja v bližnjem potoku. »Tega otroci danes ne doživljajo več,« pravi. Njena srednja šola je bila ekonomska šola v Celju. »Mogoče bi mi takrat bolj ležala gimnazija kot ekonomska. Bilo je precej strahu, ali bom opravila strokovne izpite za nadaljnje šolanje. Vsekakor pa mi je ta šola dala ogromno znanja, ki mi danes pride zelo prav.« Med počitnicami je pogosto obiskala teto v Ljubljani. Tam jo je očaral urbani svet, rodilo se je močno prepričanje, da bo potrebno z učenjem nekaj doseči. Študij na Oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je končala brez zapletov. »Zasluge ima tudi pritisk zaradi strogih pogojev za ohranitev štipendije, ki sem jo prejemala od Kulturne skupnosti Celje.« Njena prva služba je bila na Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, kjer je opravila strokovni izpit za konservatorja. Potem jo srečamo kot profesorico na Kmetijski šoli Šentjur in zadnjih 15 let v šentjurski knjižnici. Rada... Zelo rada vrtnari. Rada gre na sprehod v naravo. Včasih se povzpne na Rifnik ali pa gre čez Gandeš na Stopče. Najdragocenejše proste trenutke nameni vnukom. Pa še nekaj zelo rada počne - kuha. Ob vikendih pogosto kuha vsej družini, s katero živijo pod isto streho. Zna pripraviti vrsto pekarskih slaščic, ki jih postreže ob praznikih in posebnih priložnostih. Uživa ob gledanju dokumentarnih in nekaterih igranih filmov, od slovenskih pa izpostavlja film Tistega lepega dne. Ljudska glasba ji je blizu že od otroštva, saj se je ob domačih opravilih in go-dovanjih vedno veliko prepevalo. Tako še danes rada prisluhne ljudski glasbi in ljudskim vokalnim izvedbam. Ob vprašanju, kdaj je nazadnje storila kaj 'norega', se nasmehne in izstrelil: »Včeraj!«. Vmesila je testo za pecivo v plastični posodi in jo postavila na razgret električni štedilnik. Ko je posodo dvignila, je ta seveda ostala brez dna in testo se je razlezlo po vsem štedilniku. Pa so bili peciva, ne pečenega seveda, deležni prašiči. Zgodovini se ne pustimo učiti Tatjana Oset je bila med ustanovitelji Domorodnega društva Franja Malgaja. Vodila ga je do pred kratkim, ko je vodenje prevzela Šentjurčanka, zgodovinarka, Darja Jan. »Velik je pomen slovitega Šentjurčana. Danes obstajajo redki, ki bi za domovino še naredili toliko,« pove. In omeni osamosvojitev Slovenije. »Politikom je bolj šlo za trgovino z orožjem kot pa za zasedbo južne meje s Hrvaško. Če bi naši politiki takrat ravnali, kot je treba, bi bilo mejno vprašanje danes rešeno in ne bi potrebovali pomoči arbitrov.« Ob tem ugotavlja, da se ljudje danes premalo naučimo iz zgodovine. »Pozabljamo na primer, koliko ljudi je v času 2. svetovne vojne zbežalo iz Evrope in se zgražamo nad trenutno begunsko krizo. Zgodovina žal ni ravno učiteljica človeštva. Pa bi morala biti.« PRIZNANJE-SENTJURSKIH NOVIC ZA ŽIVLJENJSKO DELO. i —y -'j L čfl F ■ 1 "hm| »Prav je, da končaš na višku, ko te ljudje še cenijo« Florjan Cveto Erjavec. Šentjurčan s srcem in dušo. Kar 25 let svojega življenja je posvetil delu v sedanji Mestni skupnosti Šentjur. Je njen prvi in dolgoletni predsednik. Eden najbolj zaslužnih, da je Šentjur pred četrt stoletja postal mesto, dobil svoj grb, zastavo in himno, simbole, ki danes predstavljajo celotno občino, in monografijo. S čutom za okolje je skupaj s someščani poskrbel, da je naše mesto danes lepše. S svojimi premišljenimi besedami, argumentiranimi stališči in umirjenim nastopom si je tudi na političnem odru ustvaril predvsem zaveznike, prijatelje, tovariše. Kot tudi sicer v življenju. Zna povezati ljudi v prizadevanjih za skupno dobro. Nikoli ni silil v ospredje, a je bil vedno tam, ko smo ga potrebovali. In tako je še vedno. » Pogovarjala seje: Nina K robat V Šentjurju vas dobro poznamo. Pa vendar: kaj je tisto, česar o vas morda še ne vemo? • Mogoče to, da sem, preden sem se zaposlil v Občini Šentjur, bil zaposlen v gospodarstvu. Tam sem dobil osnove dela, ki so mi kasneje v življenju zelo koristile. Mislim namreč, da gospodarstvo izobražuje in oblikuje človeka. To znanje je izjemno koristno tudi v negospodarskih panogah in družbenih dejavnostih. Ste pristen Šentjurčan. Kje in kako ste preživljali otroštvo? • Zelo sem ponosen, da je Šentjur letos dobil priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepše urejeno trško jedro, saj sem v tem delu mesta preživel svoje otroštvo. Čeprav nismo živeli v izobilju, so moji spomini zelo lepi. Vsi otroci Zgornjega trga smo bili zelo povezani. Kdaj pa kdaj smo tudi kakšno ušpičili, na primer učiteljici zavezali kljuko ali sosedi vzeli @ Intervju zajčka in ji ga prodali nazaj (smeh). Ne iz hudobije, temveč iz otroške hudomušnosti. Ta del Šentjurja smo imeli za svojega, ga čuvali in nikdar nismo delali škode. Pomagali smo sosedom pri kmečkih opravilih in se iz tega veliko naučili za življenje. Rojen sem bil v delavski družini s tremi otroki, s trdo vzgojo in veliko ljubezni. Kako je potekala vaša šolska in poklicna pot? • Vseskozi sem si želel, da bi se izučil za avtomehanika ali kak podoben, takrat zelo priljubljen poklic, a oče me je dal v obrtno šolo. Po služenju vojaškega roka sem končal srednjo tehniško šolo. Kasneje sem nadaljeval študij na pravni fakulteti in se leta 1980 zaposlil v šentjurski občinski upravi. Sprva sem bil referent za civilno zaščito na oddelku za obrambo in poveljnik štaba civilne zaščite ter nazadnje vodja oddelka za obrambo. Leta 1995 so mi ponudili zaposlitev višjega svetovalca na regijski upravi za obrambo v Celju. Službo sem sprejel in ni mi žal. Tam sem prišel v stik s pripadniki tujih vojsk in si pridobil veliko poznanstev ter prijateljstev. Še danes sem v stiku z nekaterimi izmed njih. Na tem delovnem mestu sem ostal do upokojitve konec leta 2005. Osamosvojitev Slovenije ste preživeli na občinskem oddelku za obrambo. Kako je bilo? • V tem obdobju je bilo veliko dogodkov. Skrivali smo dokumentacijo nabornikov, med drugim tudi nabornike, ki bi bili vpoklicani v Čeprav Janez Janša ni moj politični somišljenik, pa sem vesel, da je edini, ki je v svoji knjigi Okopi jasno zapisal, da družbenopolitična skupnost Šentjur ni oddala orožja takratni JLA. JLA, staršem pomagali najti njihove sinove, ki so že služili vojaški rok, in jih pomagali varno pripeljati domov. Z ženo sva prijateljevega nečaka iz Splita, ki je prebegnil iz JLA, skrivala v svojem domu ... Bilo je res težko. Najodmevnejši dogodek pa je bil varovanje in predaja orožja teritorialne obrambe (TO) in družbeno politične skupnosti (DPS). JLA je maja 1990 izdala odredbo za predajo vsega orožja iz skladišč TO. Ko smo dobili depešo o oddaji orožja, sem kot gospodar orožja takratne m DPS odredil, da se orožje DPS iz skladišča TO premesti v skladišče takratne Postaje milice Šentjur. Priznam, da sem bil deležen tudi groženj z ovadbami, a orožje smo s sodelavci uspešno skrivali, premeščali, varovali. Nazadnje smo z njim opremili del pripadnikov občinske TO in zagotovili potrebe izvajanja drugih varnostnih nalog v občini. Čeprav Janez Janša ni moj politični somišljenik, pa sem vesel, da je edini, ki je v svoji knjigi Okopi jasno zapisal, da družbenopolitična skupnost Šentjur ni oddala orožja takratni JLA. Kdaj ste pravzaprav postali aktivni v lokalni skupnosti? e Pri osmih letih, ko sem se po družinski tradiciji pridružil gasilcem. Tam sem opravljal več funkcij, se izšolal za gasilskega podčastnika, dolga leta sem bil podpoveljnik društva, gasilski sodnik, mentor mladim ... V sedemdesetih sem postal aktiven v civilni zaščiti, bil sem podpredsednik tedanje socialistične zveze in tako začel tudi svojo politično pot. Vedno sem se trudil ločiti politiko od delovanja v krajevni skupnosti, društvih in organizacijah. Delal sem odprto in pošteno in se trudil, da so mi ljudje zaupali. Dokaz temu je, da sem bil vedno neposredno izvoljen v občinski svet, in to z največjim številom glasov v krajevni skupnosti. Ste prvi in dolgoletni predsednik sedanje Mestne skupnosti Šentjur. Skoraj 25 let življenja ste ji posvetili. Na kaj ste najbolj ponosni? • Najbolj sem ponosen na krajane, meščane. Nobenega projekta ne moreš izpeljati brez podpore ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. Le tako lahko dosežeš zastavljeni cilj. Bilo je treba poskrbeti za infrastrukturo, kulturo in šport, ceste, pločnike, napeljati telefone, zasaditi drevje, pa tudi rožice, da smo zaživeli bolj prijazno. Brez prostovoljnega dela in naporov ljudi tudi takšnih uspehov ne bi bilo. To me je vedno vleklo naprej. Poleg tega moraš imeti dobro ekipo, ki te podpira in vleče voz naprej. Zelo pomembno je tudi, da vodstvo občine in odgovorni v občinski upravi zaupajo in prisluhnejo tvoji viziji in te ne ovirajo pri delu. Tako smo npr. med prvimi v Sloveniji začeli z javnimi deli. Seveda pa sem ponosen tudi na posamezne pridobitve v mestu, ki so zagotavljale boljše življenjske in bivalne pogoje ljudem. Prepričan sem bil in sem še vedno, da se tudi ostali občani in turisti veliko bolje počutijo v urejenem občinskem središču. Ste eden najbolj zaslužnih, da je Šentjur leta 1990 postal mesto. • To si štejem med največje dosežke. Čeprav Šentjur takrat ni imel vseh pogojev, da postane mesto, smo šli v ta projekt. Bil sem pobudnik izdelave simbolov grba, zastave in himne. V javno razpravo smo dali več predlogov za izbor mestnega praznika in himne in ljudje so izbrali. V to delo je bilo vloženega ogromno truda in kar malo me boli, ker se je takratna skupščina odločila in s preglasovanjem prevzela simbole mestne skupnosti, grb in zastavo in nazadnje še himno. Ker se je s poimenovanjem trga v Najbolj sem ponosen na krajane, meščane. Nobenega projekta ne moreš izpeljati brez podpore ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. Le tako lahko dosežeš zastavljeni cilj. mesto začel Šentjur prebujati, sem se začel ukvarjati z mislijo, da bi izdali monografijo Šentjurja. Ob podpori Sveta KS in takratnega župana smo ustanovili odbor, kate- Intervju @ rega sem vodil. K sodelovanju smo povabili najboljše strokovnjake. Ko smo imeli javno predstavitev, je bila dvorana nabito polna in bilo je zelo čustveno, tako da sem komaj izpeljal svoj nagovor. Med največje dosežke pa štejem prejem treh visokih priznanj za urejenost mesta Turistične zveze Slovenije. Zelo smo se trudili za urejenost okolja z zasaditvijo cvetličnih gred, okrasnih grmovnic in drevja. Ponosen sem, da se mesto in občina prepoznavata po sprejetih simbolih, ki so prepoznavni doma in tujini. To je praktično največja promocija, kar jo je občina, da ne rečem mestna skupnost, naredila v zadnjih desetletjih. Naša monografija pa je po ocenah strokovnjakov ocenjena kot ena najboljših v Sloveniji. Bi danes kaj naredili drugače? • Seveda bi! Vztrajal bi na pobudi, da bi bil podvoz pod železniško progo širši. Žal mi je tudi, da kot politična stranka nismo bili bolj glasni, da bi se preko železnice zgradil, v državnem proračunu že načrtovan, nadvoz. Občina je v projekt vložila ogromno denarja, pa so posamezni strankarski politiki dosegli, da se gradnja premakne. Prav tako je z obvoznico sever-jug, katere izgradnja se vedno bolj odmika. Vseskozi ste tudi politično aktivni. Za vami je pet mandatov v občinskem svetu, bili ste podžupan, dolgoletni predsednik občinske 5D, kandidat za župana in poslanca. • Ker sem levo usmerjen, sem bil povabljen v partijo. Po osamosvojitvi sem postal član Stranke demokratične prenove - Združene liste socialnih demokratov in danes Ponosen sem, da se mesto in občina prepoznavata po sprejetih simbolih, ki so prepoznavni doma in tujini. To je praktično največja promocija, kar jo je občina, da ne rečem mestna skupnost, naredila v zadnjih desetletjih. Naša monografija pa je po ocenah strokovnjakov ocenjena kot ena najboljših v Sloveniji. sem član Socialnih demokratov. Od leta 1995 sem bil predsednik občinskega odbora stranke, ki je dobro delovala, na kar sem ponosen. To, da so me ljudje petkrat neposredno izvolili v občinski svet, tudi nekaj pove. Vedno sem poskušal zagovarjati stvari, ki so najbolj bremenile občane in zastopati njihova stališča. Tudi politični nasprotniki so me upoštevali, saj nikdar nisem bil njihov nasprotnik. Ni me motila politična opredeljenost drugih, ne maram pa, da vsak stoji na svojem bregu, ko bi lahko skupaj sedli in se dogovorili. Ste dober poznavalec šentjurske politike. Je bilo veliko polen pod nogami? • V občinskem svetu ni bilo posebnih polen pod nogami, so le razprave in konflikti interesov. Zame je bilo vedno pomembno, da lahko utemeljiš svoje mnenje z argumenti. Še danes, ko ostajam član nekaterih odborov občinskega sveta, vedno vsak dokument preberem in na osnovi tega kreiram svoje pripombe in predloge. Nikoli si nisem dovolil, da bi razpravljal nepripravljen, da ne bi znal odgovoriti na protiargumente, da bi govoril v prazno. Tega si še posebej vodja politične stranke ne more privoščiti. Pri tem sem bil vedno dosleden in sem še. Uspehi ti dajejo zagon, neuspehi te lahko povozijo. A neuspeh ti ne sme vzeti poguma. Treba je poskusiti znova. Kje so po vaše največje rezerve v razvoju Šentjurja? • Še danes me zaboli, ko pogledam nazaj na šentjursko gospodarstvo pred desetletji. Imeli smo urejeno gospodarstvo, ki je lahko bilo vzor marsikateri občini. K sreči imamo danes vsaj še obrtnike in podjetnike, ki držijo Šentjur pokonci. Zdajšnje vodstvo občine se je pravilno usmerilo v ureditev industrijske cone, tukaj je potencial v razvoju gospodarstva. Ideje so, in to dobre. Denimo tudi v razvoju turizma, samooskrbi s hrano, oživitvi lesne industrije ... Tu vidim prihodnost razvoja. Toliko funkcij ste opravljali, da vseh zagotovo nisva omenila. Na katerih področjih še ostajate aktivni? Kakšne načrte imate za naprej? • Aktiven sem še v Območnem združenju slovenskih častnikov Šentjur in Slovenije, sem član predsedstva borčevske organizacije, član odbora za proračun občinskega sveta, podpredsednik Domoljubnega društva Franjo Malgaj. Sem tudi član šentjurskega košarkarskega kluba. Redko zgrešim katero tekmo. Kar je košarkarjem Šentjurja uspelo v zadnjem času, je neverjetno. Ko greš v pokoj, ne smeš prekiniti z aktivnostmi. Treba je imeti cilj, namen, ki te pelje naprej. Na neki točki sem spoznal, da imam že preveč aktivnosti. Dojel sem, da ni dobro predolgo vztrajati na neki funkciji, saj lahko postane rutina. Prav je, da končaš na višku, ko te ljudje še cenijo, in delo prepustiš drugim. Zdaj se želim posvečati svojim hobijem in stvarem, ki mi ležijo na duši. Še vedno pa bom pomagal v lokalni skupnosti, kjer bom lahko. In tudi opozarjal, ko me bo kaj zmotilo. Vaš trud in prizadevanja v Šentjurju niso ostali neopaženi. Leta 1992 ste prejeli priznanje občine, pred tremi leti kipec sv. Jurija. Kaj vam pomenijo ta priznanja? • Čeprav nikoli nisem razmišljal o priznanjih, priznam, da sem tudi sam le človek, zato se javnih priznanj vedno razveselim. Dobiti eno najvišjih priznanj lokalne skupnosti mi zelo veliko pomeni. K priznanjem se pridružuje še eno. V uredništvu Šentjurskih novic vam podeljujemo priznanje za življenjsko delo. • (obmolkne, oči se mu orosijo) To mi pomeni zelo veliko. Dobiti priznanje od uveljavljene in poslušane lokalne medijske hiše ... Česa takšnega nisem pričakoval. In tega ne bom pozabil nikoli. To ni puhlica. Hvala vam. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. Rdeči križ ima po vaseh, kjerso osamljene hiše precej oddaljene druga od druge, še večjo vlogo kot v mestih. Mnogi starejši vaščani se sploh ne bi srečali, če jih vodstvo KORK ne bi vsako leto najmanj enkrat povabilo na druženje. Mateja Bezgovšek, nezaposlena vrtnarska tehnica Člani odbora KORK Prevorje se trudijo po svojih močeh. Včasih, pravzaprav vedno je težko, ker imajo premalo paketov s hrano za vse, ki so do nje upravičeni. RK Slovenije bi se moral bolj potruditi, da bi pridobil več denarja za nakup prehrane, namenjene socialno šibkim družinam. Anica Plahuta, gospodinja Funkcijo predsednice KORK Prevorje sem sprejela, ker je prejšnja predsednica Angelca Pa-hajač Perc po štiridesetih letih dela odstopila. Na sestanku KORK smo se pogovarjali, da bi bilo škoda, če v naši KS ne bi imeli te humane organizacije, in dogovoril smo se, da bom to funkcijo sprejela. Je naporno, a z veseljem delam. Vlado Polutnik, voznik Mislim, da KORK v Krajevni skupnosti Prevorje dobro deluje. Odbor se trudi, da razdeli pakete s hrano tistim, ki so je potrebni. Seveda ne morejo razdeliti več hrane, kot jo dobijo iz RK Šentjur. Skrbijo tudi, da se starejši vsako leto dobijo na skupnem srečanju in pogostitvi. Na Prevorju Rdeči križ povezuje krajane Prostovoljci RK na izletu v Bioparku Žalec. r*oAndreja™ 40 paketov s hrano. Toliko bi jih potrebovali, dobijo jih le 16. V krajevno skupnost Prevorje spadajo vasice Žegar, Košnica, Krivica, Lopasa, Straška Gorca in Dobje pri Prevorju, ki skupaj štejejo okrog 1740 prebivalcev, zanje Zanje skrbi krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Prevorje. Preventivne meritve KORK vsako leto ob prazniku sv. Ane organizira meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi za vse, ki to želijo. Prebivalci se radi udeležujejo teh akcij, letos jih je prišlo okoli 60. Tiste, ki nimajo normalnih rezultatov, napotijo k zdravniku na zdravljenje. Delitev paketov s hrano »V naši krajevni skupnosti je 40 družin oziroma posameznikov, ki zaradi težavnih socialnih razmer potrebujejo pomoč v prehrani. To so večinoma nezaposleni in starejši brez vsakih dohodkov. Hrano dobijo nekateri enkrat, dvakrat ali trikrat letno. Z občinskega RK Šentjur pa ne dobimo toliko paketov, kolikor je upravi- čencev, zato ne moremo deliti vedno vsem. Posamezniki si hitro povedo med sabo, da so dobili hrano. Ni prijetno, ko slišimo kritike, zakaj nismo razdelili vsem,« pove Anica Plahuta, predsednica KORK Prevorje. KORK dobi namreč samo 16 paketov, potrebuje pa jih 40. Jabolka so dobili za 30 družin, razdelili so jih upravičencem glede na število družinskih članov. Srečanja starostnikov in izleti Vsako leto v prostorih osnovne šole organizirajo srečanja starostnikov in jih pogostijo. Letos zaradi objektivnih razlogov tega še niso izpeljali. Nazadnje so jih povabili preko 80, srečanja pa se je udeležilo okoli 50 starejših, drugi zaradi bolezni niso mogli priti. Bili so zelo zadovoljni, saj so se po dolgem času srečali z vrstniki, s katerimi se že dolgo niso videli. Poklepetali so, si povedali novice in prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga izvedli otroci, med njimi tudi njihovi vnuki in pravnuki. »Izlete navadno organizira RK Šentjur za vse KORK. Obiskujemo bližnje kraje, najdaljši izlet je bil v Ljubljano,« pove predsednica. JUBILEJI Enajstega novembra je minilo 88 let, odkar se je v vasi Krivica pri Prevorju rodila Marija Polutnik, rojena Lupše. Takole pravi: »Rodila sem se skupaj z bratom dvojčkom Martinom. Po končani osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo, nato pa je študiral in postal profesor. Živi v Celju. Nazadnje je bil ravnatelj na I. osnovni šoli v Celju.« Marija kot otrok ni poznala igrač, namesto njih je imela v rokah orodje, s katerim je staršem pomagala obdelovati zemljo, ki ji je ostala zvesta do danes. Med dmgo svetovno vojno so družino napadli ustaši. Njo, starše in mlajšo sestro so odpeljali, v hiši pa zanetili ogenj. Marija jim je na poti pobegnila v gozd in se po drugi poti vrnila domov, kjer je pogasila ogenj. Starše so odpeljali v taborišče Kidričevo, sestro pa nekam v Avstrijo. V ujetništvu so zelo trpeli, a so preživeli. Marija se je po vojni poročila s sošolcem Ladislavom in se preselila na njegovo domačijo, kjer živi še zdaj. Rodila je dva sina in hčer, ima tri vnuke in dve pravnukinji. Ko je bila njena hči leta 2006 hudo bolna, se je zaobljubila, da bo dala sezidati kapelico, če bo ozdravela. Obljubo je izpolnila, blizu domače hiše stoji kapelica z Marijo Lurško. Marija bere časopis brez očal, zaliva rože na pokopališču, če ji kdo naroči, in dela še marsikaj. Želi si le, da bi bila zdrava. a 11 /> LOXA BATTER1EN Akumulator center in trgovina Magnum logistika, Lesna ulica 4 ter Plamen Pameče Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. Šentjur čani BARITONIST Na čelu šentjurskih pihalcev Vladimir Belina. Želi let vodi Pihalni orkester Šentjur. Kljub temu da ga poznamo kot vodjo orkestra, je to le njegov prosti čas in, kot pravi, je le amaterski igralec baritona. Delovne dni preživlja kot svetovalec na področju osebnih financ. » Piše: Metka Pirc K vodenju orkestra so ga takrat pregovorili dirigent Jurij Hladnik, ki še danes dirigira pihalcem, in ostali člani orkestra. Čeprav je bilo težko začeti, so člani orkestra danes težko pričakovani povsod, kjer se pojavijo. Ljudje jim preprosto radi prisluhnejo in dvorane na njihovih koncertih so polne. Ko je bil star osem let, ga je oče peljal v Glasbeno šolo Celje, kjer je opravil sprejemni preizkus. Ob spremljavi s klavirjem je moral zapeti nekaj tonov in eno pesmico, nato pa je po nekaj urah teoretičnega učenja začel tudi z učenjem na bariton. Tega igra še danes. Pihalnemu orkestru Šentjur seje skupaj z bratom pridružil pred 12 leti. »Z vaje na vajo, z nastopa na nastop se je bližal moj prvi koncert z orkestrom v kulturnem domu, pred nabito polno dvorano obiskovalcev. V tem času so se pojavile želje in težnje starejših članov po novem, DEJSTVA Slovo od starega, v pozdrav novemu 26. decembra člani Pihalnega orkestra Šentjur pripravljajo božično-novoletni koncert. Odprli ga bodo s koncertno koračnico, v program pa so uvrstili različne glasbene žanre, od skladb iz klasičnega repertoarja za pihale orkestre pa vse do lahkotnejših skladb. V goste so tokrat povabili pevce mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini in voditelja Francija Podbrežnika. Koncert bo posvečen tudi prazniku samostojnosti in enotnosti in v ta namen bo na koncertu spregovoril župan, Marko Diaci. V orkestru pod dirigentsko taktirko Jurija Hladnika igra 78 glasbenikov. Vladimir je že kot otrok začel igrati bariton in od nekdaj so mu pri srcu trobila. Foto Robert Gajšek mlajšem vodstvu,« se spominja Belina. Naposled so ga januarja 2004 vendarle pregovorili, da je prevzel naloge predsednika pihalnega orkestra. 20 minut pred začetkom nabito polna dvorana Takoj je bila pred njim težka naloga pripraviti se na praznovanje takratne 70-letnice delovanja orke- stra. K sodelovanju so povabili vse šentjurske pevske zbore in zaradi števila nastopajočih koncert prestavili v športno dvorano Osnovne šole H ruševec. »V prepričanju, da bo cela dvorana za obiskovalce vendar le prevelika, smo jo s pregrado zmanjšali za polovico. Ker smo že v tem letu občutno povečali število članov, je bilo tako skupaj z združenimi zbori na odru več kot 200 nastopajočih. Rezultat tega pa: dvajset minut pred začetkom koncerta nabito polna dvorana, ljudje pa so še kar prihajali. In tako smo zadnje minute pred koncertom odstranili pregrado, razvrstili stole in prvič odigrali koncert pred tako številčno publiko,« pripoveduje Belina. Prijetno je ustvarjati v Šentjurju Delo in igranje baritona v pihalnem orkestru pa je zgolj njegov prosti čas. Njegov delovni dan je zapolnjen do zadnje minute. Dela na področju osebnih financ, na področju posredovanja in svetovanja. A čeprav je amaterski glasbenik, je kultura tista, ki bogati njegov vsakdan. »Glede na to, da ima Šentjur zelo bogato glasbeno zgodovino, sem vesel, da lahko prispevam v ta del kulture en mali delček svojega dela oziroma igranja,« pove. Pravi, da je prijetno ustvarjati v Šentjurju. In res, kjerkoli se pojavijo šentjurski glasbeniki, jih ljudje z navdušenjem sprejmejo. Še večji odziv je na njihovih koncertih. Prav gotovo bo tako tudi ob koncu leta, 26. decembra namreč v dvorani Hruševec pripravljajo svoj tradicionalni bo-žično-novoletni koncert. V orkestru danes pod dirigentsko taktirko Jurija Hladnika igra 78 glasbenikov. Foto Robert Gajšek © Pomagajo jim do zaposlitve Mladinski center Šentjur. Ekipa, ki skrbi, da se mladi neformalno izobražujejo, družijo, iščejo zaposlitev in krepijo svoje spretnosti ter samopodobo. Pomagajo jim tudi pri izpolnjevanju dokumentacije za razpise in pri razvoju idej do končnega produkta. » Piše: Tomaž Pritekelj Ekipo Mladinskega centra Šentjur sestavljajo vodja MC Šentjur Lara Žmaher in mladinska delavca Vid Slana, ki skrbi za multimedije, ter Mojca Krevel, koordinatorka za animacijo. Skupaj z občasnimi prostovoljci pripravljajo različne projekte, preko katerih pomagajo mladim pri osebnostni rasti, krepitvi socialne mreže in pridobivanju novih izkušenj. Glavni del njihovih aktivnosti je Aktivator, prostor za druženje. Z zaposlitvenim klubom skrbijo tudi za boljšo zaposljivost mladih. Aktivator in dejavnosti Prijetno urejen prostor v hiši ob glavni cesti skozi Šentjur je bil ob Ekipa MC Šentjur: (z leve) Mojca Krevel, Lara Žmaher in Vid Slana. mojem obisku poln osnovnošolcev. Aktivator je namreč prostor za popoldansko druženje. Sem prihajajo osnovnošolci in srednješolci, ki se po šoli sprostijo ob igranju pikada, namiznega nogometa in drugih družabnih iger. S prijatelji lahko posedajo na sedežnih, narejenih iz lesenih palet in se sproščeno pogovarjajo o dilemah in vprašanjih, ki jih pestijo. Prostor je odprt za vse od torka do petka popoldan. V Aktivatorju pa imajo pripravljeno tudi majhno kuhinjo, kjer si lahko skuhajo čaj ali kavo. Kako kupovati brez denarja Ena izmed zanimivejših dejavnosti je tudi Kulturni prepih. To je dogodek, kjer se lahko mladi predstavijo s svojo ustvarjalnostjo. Večkrat tako organizirajo manjše koncerte. Skupaj z Občino Šentjur v mesecu aprilu organizirajo podelitev priznanj za naj prostovoljce. Letos so končali z uspešnim projektom Naravna in kulturna dediščina skozi igro, s katerim so osnovnim šolam podelili avtorske dmžabne igre. V tem mesecu organizirajo pravljično deželo v Ipavčevem kulturnem centru z delavnicami in rajanjem za otroke. Simpatičen in poučen dogodek je tudi Tisoč deset načinov, kako kupovati brez denarja. Gre za to, da si mladi izmenjujejo stvari s pripisom, ki pravi kaj mora oseba narediti, da od nekoga prejme neko stvar. Tako so na primer ob knjigah bili priloženi pripisi za družbeno koristno delo. V Aktivatorju smo Mojco Krevel (na sredini) ujeli med kuhanjem kave. Zaposlitveni klub Zaposlitveni klub izvajajo tretjo sezono pod vodstvom Mojce Krevel. V klubu je trenutno 16 mladih iskalcev zaposlitve, ki se tedensko dobivajo na delavnicah, kjer delajo na simulacijah razgovorov, izboljšavi pisanja življenjepisa in se srečujejo z delodajalci. Udeleženci kluba dmg drugemu pomagajo z izmenjavo informacij. S pomočjo izdelave karier-nega načrta udeleženci spoznajo svoje želje, izzive in strahove pri iskanju zaposlitve. Z delavnicami pridobivajo na samozavesti in izboljšajo predstavitev na morebitnem razgovoru za službo. Brezplačno se lahko delavnic udeležijo mladi s Šentjurskega, stari od 18 do 30 let. V zadnji sezoni je 12 udeležencev, od skupno dvaindvajsetih, našlo zaposlitev. Sentjurčanke svetovne podprvakinje S svetovnega prvenstva v Riminiju, kjer je zaplesalo 4000 plesalcev iz 32 držav, se 40-članska ekipa Plesnega vala vrača polna novih vtisov, spominov in izkušenj. Naj večji uspeh v zgodovini hip hop plesa Plesnega vala je priplesala dekliška hip hop skupina Fierce, v kateri plešeta tudi učenki OŠ Hruševec Šentjur, Nika Ceh-nar in Laura Pintar. Trenerka skupine je Šentjurčanka Tjaša Leban. Plesalke Fierce so v hudi konkurenci stopile na stopničke in osvojile naslov svetovnih podpr-vakinj v hip hop plesu. (TP) Vsi pravimo, da jih ne gledamo, a je gledanost resničnostnih šovovv Sloveniji odlična. SENTJURCANI V RESNIČNOSTNIH SOVIH Kaj počnejo danes? Davidu Vrbnjaku se mogoče nasmiha stalna zapo- Bojan Knehtl se je vrnil v celjsko zavetišče, mo planeta SlfteV. Foto Facebook Darja Vrbnjak še naprej opravlja delo, ki ga je opravljala pred vselitvijo v hišo Big brother. Foto Facebook Z udeleženci resničnostnih šovov s Šentjurskega smo spregovorili o tem, kaj počnejo danes in kako jih je televizijski nastop zaznamoval. Bi se prijavili še enkrat? Preberite tudi o tem, ali se s kolegi iz televizijskih oddaj družijo še danes. » Piše: Tomaž Pritekel] Resničnostni sovi so ene izmed najbolj gledanih televizijskih vsebin. Strokovnjaki pravijo, da smo Slovenci fenomen, saj vsi zanikamo gledanje tovrstnih oddaj, uradni rezultati preverjanja gledanosti pa kažejo ravno nasprotno - gledanost je odlična. Prav zaradi tega so udeleženci po izstopu iz oddaje deležni velike prepoznavnosti. Pogovarjali smo se z udeležencema Big brotherja iz Štor, Davidom in njegovo mamo Darjo Vrbnjak. Javil pa se nam je tudi Bojan Knehtl iz Gorice pri Slivnici, ki je sodeloval v letošnji Kmetiji. Kaj počnejo danes Bojan Knehtl pravi, da se je vrnil v celjsko zavetišče za brezdomce, kjer je živel že prej. Dve leti je že brezposeln. Sedaj dobiva socialno podporo in pravi, da bo počakal, da se oddaja zaključi, preden bo pričel z iskanjem službe. Pri tem pa mu bo vsekakor pomagala večja prepoznavnost. V lovu na službo pa je tudi David Vrbnjak, ki je v času našega pogovora povedal, da upa, da se mu vendarle nasmiha zaposlitev. Svoj čas vlaga ravno v iskanje službe, ki pa je, kot pravi, ni lahko najti. Darja Vrbnjak hodi v službo, ki jo je opravljala že pred vstopom v Big brother. Rada se druži s prijatelji, družino in kolegi iz Big brotherja. Poleg zlate prinašalke ji sedaj družbo dela tudi majhen yorkshire terier, za katerega pravi, da je zelo živahen in svojeglav. Prehod v življenje brez kamer Vsi sogovorniki so se strinjali, da se po izstopu iz oddaje življenje vendar le ne nadaljuje ravno brez kamer. Mediji jih namreč vabimo na intervjuje, oboževalci jih marsikdaj ustavljajo na cesti in se želijo z njimi fotografirati. David in Bojan sta sicer zatrdila, da prehod v vsakdanje življenje ni bil nič posebnega in da je morebiten stres odvisen le od po- da gre zgolj za ljudi, ki se preveč sameznika. Sama sta se zelo hitro ukvarjajo z življenjem drugih in navadila na življenje zunaj šova. premalo s svojim. Darja pa priznava, da je bilo kar Darja in David sta že imela obi-naporno: »Navadno posedanje na ske kolegov iz oddaje doma v Što-kavi postane javno, dobila sem ve- rah, Bojan pa pripravlja srečanje liko povabil na intervjuje, povsod na Slivniškem jezeru po uradnem so pisali o meni in tega nisem bila zaključku Kmetije. Kaj pa negativni komentarji? Darja pravi, da seje negativnih komentarjev že navadila. Bila pa je zanjo in Davida to težka preizkušnja, saj je veliko opazk padalo na račun Davidove cerebralne paralize, kar je odpiralo stare rane. Bojan je negativne komentarje opazil na spletu, vendar se s tem ne obremenjuje, saj opaža več pozitivnih odzivov kot negativnih. navajena. Sedaj pa sem že postala imuna na to in vse skupaj seje malo umirilo. Ni več toliko pritiska.« Prepoznavnost Darja, David in Bojan se strinjajo, da so postali veliko bolj prepoznavni zaradi nastopa na televiziji. Ljudje jih pogosto nagovarjajo in prepoznajo, vsi trije pa priznajo, da jim laska, ker so odzivi dobri. Darja je izpostavila gospo, ki jo je prepoznala v trgovini in jo povabila na kavo. Pravi, daje uživala v sproščenem pogovoru brez negativnih odzivov. Tako Darja kot Bojan sta sicer opazila tudi negativne odzive, predvsem na socialnih omrežjih. Darja pravi, Bi zgodbo ponovili? David se je že prijavil v izbor za naslednji Big brother, v katerem pozivajo, naj se prijavljajo tudi pari. Tako se je prijavil s prijateljico Vanjo, za katero pravi, da imata samo prijateljski odnos. Darja se podobnih oddaj ne bi več udeležila kot tekmovalka, ampak samo kot gost. Če pa bi se pa v resničnostni šov vrnila kot tekmovalka, pa bi bila precej bolj ostra. Pravi, da se je v tokratnem Big brotherju kar precej brzdala. Bojan pa pravi, da je bila udeležba v Kmetiji popolnoma dovolj in se bo sedaj raje posvetil svoji poklicni karieri. mjfflagim ššranJza Ite. Mi ^ /20, ■F /• z' * z' z» Mmoj/2 "'zdravo Ješo, Ji prihaja! pfeS M . T™ v" ff^^aJvaljii/emojeza VI! z? /zz#/ v Dnj2Ga/2/e. VCILKANIZACIJA AVTOPRALNICA AVTO OPTIKA 3D SERVIS AVTO KUM SERVIS VOZIL DIAGNOSTIKA VOZIL HRAMBA PNEUMATIK RAVNANJE ALU PLATIŠČ DEJAN MULEJ s.p. | 03749 17 10 | mulej.dejan@siol.net Ulica Tončke Čečeve 17,3230 Šentjur Kx 'm CAF-F-G: tus MARKETI KEA JCoLktiv podjetja Ke/inM aa npoBepuM Kafla aenme yna3Hnpe aa yraKMMLiy naprnsan - TajyH. - Ofl 15 sacosa - pemin cmo. kl Kafla jefloujflo tmx 15 HacoBa,Tenett>OH nuje npecrajaoflaaBOHn.Vna-3Hnue cy nnaHy/ie aa runu sac. Kafla ce to aecu n rtnoHup 6yne nyu. Jyse nnaK Huje 6no. fleraK, oa 17 Macoaa, n nuje 6aw najnonyjiapHM-jH repMMH. Ako cee y3Mewo y obanp, rpučnne cy 6nne w neno nony-H=eHe. Ann, HajmacHMjn cy 6u/in rocrn na UJeHTjypa. Tpojnua 6y6n>apa cy eoflu/ia rpyny oa fleceraK C/ioseHaua Kojn cy cee epeMe 6oflpn- m CBOj TUM. Prispevek z naslovom Bobnarji iz Šentjurja. @Šport 2. liga mlajših dečkov MNZ Celje-skupina A Po mesecu še zadnja jesenska tekma NK Šentjur se po 9 tekmah v mestu s skupaj 12 točkami. 1. liga starejših dečkov MNZ Celje NK Fosilom Šentjur. Šentjurski nogometaši so 7. novembra sklenili polsezono v medobčinski ligi. Končali bi jo že prej, če ne bi štiri tedne čakali na odigra-nje preložene tekme v Kozjem. Po slabem začetku je položaj na lestvici sedaj sprejemljivejši. Spomladanski del se bo zaradi majhnega števila tekem začel šele aprila. Trener članov Bojan Majal je ob polsezoni dejal: »Skoda, da smo, podobno kot lani, v formo prišli šele v zadnjih tekmah, saj bi bili na lestvici gotovo še višje. V klubu smo reorganizirali delo s trenerji, kar bo na daljši rok gotovo obrodilo sadove. Žal, ne premoremo ustrezne infrastruktu-re, saj nas večina okolice prehiteva. Obstoječi tereni so ob obstoječem vzdrževanju pre-obreme-njeni. Ko se dnevni skrajšajo in vreme poslabša, se nam pozna, da ni vadbe ob umetni svetlobi oz. na tovrstni zelenici.« Odred Kozje : Fosilum Šentjur 0:2 (0:2); 0:1 - Luka Kopinšek 40.’, 0:2 - Gentrit Morina 40.’ Na dobri igralni površini so Šentjurčani prikazali dobro predstavo, oba zadetka pa sta bila plod le-pih akcij. Kadet na vrhu Fosilum Šentjur je po 10 tekmah mi. Naj strelci: 3 - Žan Senica in Marcel med 10 ekipami na 8. mestu z 9 točka- Vodeb, 2 - Aleš Zalar in Davor Završek. Ekipa NK Bohorč Šentjur Kovačič, 5 - Miha Cvetko, 4 si po 8 tekmah v konkurenci 9 - Luka Šegota in Urh Turnšek, Medobčinske kadetske lige ekip 3-Nejc Pezdevšek in Alen Šo-deli 1. mesto z 19 osvojenimi line, 2 - Alen Hrovat, Matevž točkami. Naj strelci: 6 - Luka Rezar, Tilen Strmšnik ... Špor (39) ATLETSKE NOVICE Uspešno na krosu V Ravnah na Koroškem so (Eva Kolar in Nika Škornik); organizirali prvenstvo sloven- 2. mesto: Urška Arzenšek skih občin v krosu. Šentjur je (2.000, ml. mladinke), Ana zastopalo ducat tekačev, ki so Kenda (1.000 m, 8. r.), Nika v skupnem seštevku zasedli 6. Škornik (1.000 m, 7. r.), dečki mesto. Med vsemi uvrstitvami 6. razred ekipno (Anej Tanšek jih je bilo kar nekaj med naj- in Žiga To-vornik); 3. mesto: boljše tri. 1. mesto: Ambrož Eva Kolar (1.000 m, 7. R.), Amon (2.000 m, ml. mladin- deklice 8. razred ekipno (Neža ci), deklice 7. razred ekip-no Artnak in Ana Kenda). Šentjur bo znova gostil prvenstvo Na koledarski borzi Atlet- v krosu za vse kategorije v ske zveze Slovenije je Atlet- letu 2016. Tekmovanje bo 5. ski klub Asfalt Kovač Šentjur marca 2016. Tovrsten kros so ponovno uspel pridobiti orga- šentjurski atletski delavci or-nizacijo Prvenstva Slovenije ganizirali že lani. Najboljši rokometaši malgajevci Na Planini pri Sevnici so pa OŠ Franja Malgaja s 15:13 gostili občinsko prvenstvo v ro- ugnala Hruševčane. V tekmi kometu za starejše dečke. Med za 3. mesto so bili Drameljčani štirimi šolami je v finalu eki- boljši od gostiteljev z 19:3. Vojsk brcal v Madridu Po preboju iz predtekmo- gubili z gostitelji in Belorusi, valne skupine, kjer je državni Na koncu so zasedli 10. mes-prvak v futsalu KMN Pivo- to v Evropi, kar velja za izje-varna Kozel ugnal bolgar- men uspeh. Kot pomemben skega in bosanskega prvaka tvorec je pri tem sodeloval ter izgubil s portugalskim, je tudi Matjaž Vojsk iz Loke nastopil na četrtfinalnem tur- pri Žusmu, sicer reden udele-nirju v španskem Torrejonu ženec šentjurske lige malega pri Madridu. Tam so uspeli nogometa in številnih soro-ugnati francoske prvake in iz- dnih prireditev. Hruševčani s področnega naprej Na področnem tekmovanju v ko- daljnje tekmovanje. Za ekipo so ig-šarki za starejša dekleta so bile Hru- rali Gal Cizerl, Luka Gunzek, Jan ševčanke precej slabše od Konjičank Kom-polšek, Gregor Korez, Klavdij in Zrečank. Drugače je bilo pri fan- Marič, Tilen Rojc, Adrijon Sarama-tih, saj so bili Hruševčani boljši od ti, Patrik Šarlah, Anže Urleb, Luka podpohorskih šol in se uvrstili v na- Verhovšek in Alen Zupanc. Jadralni padalci zasedli vsa 2. mesta Prvi novembrski vikend je bilo le streljaj od obodičene meje ob Sotli v hrvaškem Radoboju pri Krapini odprto prvenstvo Slovenije in Hrvaške, ki ga je soorganiziral tudi šentjurski Lintvar. V konkurenci tekmovalcev iz omenjenih držav ter Češke in Madžarske je v moški konkurenci lintvarjevec Damjan Čretnik zasedel drugo mesto. Za zmagovalcem, ki je pristal 12 centimetrov od sredice, je zaostal le en sam centimeter. Pri dekletih je bila Mojca Pišek prav tako druga, zaostala je za češko padalko. Druga je bila v ekipnem tekmovanju tudi štiričlanska zasedba Lintvarja. ASFALT Nismo najcenejši, smo pa najugodnejši. Srečno 2016! ASFALT Vse za zdravje in boljše počutje ^%dna v Kozmetičnem salonu "Barbara" ^ Barbara Lavre z vami že 18 let [✓ljub temu da sem lX.diplomirala na Tehnični fakulteti v Mariboru, smer kemijska tehnologija, me je zaradi veselja do nege telesa in alternativnih ved pot zanesla v kozmetične vode. k A oja službena pot se /V1 je začela v Splošni bolnišnici Celje na oddelku za klinično kemijo in biokemijo. V nadaljnjih štirih letih sem si pridobivala kozmetične izkušnje v Beauty centru in Afroditi Rogaška Slatina ter kozmetičnem salonu Saša v Celju. Leta 1997 pa sem se odločila za samostojno podjetniško pot. no osmih letih samos-I tojnega delovanja se mi je pridružila izkušena kozmetičarka Marjeta Boršič, s katero uspešno sodelujeva že deset let. V zadnjem letu pa se nama je pridružila še Jelena Konoval, ki je mojstrica na področju podaljševanja trepalnic in permanentnega make-upa. X /mesecu decembru bo V za vašo sprostitev in zdravje pri nas poskrbela tajska maserka Sawanya “T^ačetek novega leta ,ZL./e kot vsak nov dan, ki je lahko še boljši kot včerajšnji, če vanj vnesemo izkušnje in modrost iz prejšnjih let. Ko boste vstopili v kozmetični salon Barbara Šentjur, želimo, da vstopite z zaupanjem v našo strokovnost, ki smo jo pridobivale vrsto let. Peanmuan, ki ima za sabo vrsto let izkušenj na področju tajskih masaž. O učinkovitosti tajskih masaž se prepričajte sami in nas obiščite. Tradicionalna tajska masaža se izvaja na oblečeno telo brez olja. Maserka pri izvedbi uporablja roke, stopala in komolce, s katerimi razteza in upogiba telo kot pri jogi. Tajska masaža z aromatičnimi olji in vročimi zeliščnimi snopki pa se izvaja z nežnimi krožnimi gibi na kožo. S to masažo uravnavamo in povečujemo telesno energijo, s tem pa krepimo notranje organe in imunski sistem, stimuliramo motoriko limfnih žil, hkrati pa se sproži izločanje strupenih snovi iz telesa. Vsem strankam se iskreno zahvaljujemo za dolgoletno zvestobo, v prihajajočem letu pa vam želimo veliko dobre volje, predvsem pa zdravja! Obiščite nas z veseljem se vam bomo posvetili. V letu 2016 vam bomo predstavile vrhunsko novost: JAPONSKI COSMO LIFTING OBRAZA. Kozmetični salon "Barbara", Barbara Lavre, d.o.o. Ulica skladateljev Ipavcev 1, 3230 Šentjur Telefon: 03 5740 330 GSM: 041 967 971 wvrw.kozmetikabarbara.si {Oleh prazničnih dneh je izrečenih m nege Upih in iskrenih misli, f^aj aas navdihujejo skozi vso Lelo 2016, _ _ ■» ^ |- -p, da bo lepo, srečno in zadovoljno. Čarobne praznike in srečno 2016! £vet /^5 ICalobje Ta svet je [ep, če nekomu nekaj daš; ta svet je [ep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj 6o[i; ta svet je [ep, če si čtovetjdo [judi. (Tone ‘Pavček) ŽeCimo vam čim več fepifi dni v Cetu 2016. Svet 1(S ečko PREDELAVA SADJA Kmetija Brečko, Bukovlje 28, Stranice Nudimo usluge predelave sadja: mletje, stiskanje, filtriranje, pasteriziranje in polnjenje v različno embalažo. Kontakt 031 866 542 ali domacija.brecko@gmail.com. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s. p. Izdelava, montaža in popravilo. Rolete alu in pvc, vsi modeli, rolo garažna vrata 55 mm, 78 mm, ža- luzije notranje in zunanje, zavese lamelne, panelne, resaste, roloji zatemnitveni in dekorativni, ko-mamiki fiksni, drsni, rolo, vrata, pliseji, tende, PVC obloga. Thn-covec 15,3250 Rogaška Slatina. Telefon 03 819 1570, faks 03 819 1571, GSM 041 639 538, e-pošta roletepovalej @volj a.net. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pon-grac 3, Griže Nerjaveči dimniki. Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Montaža kovinskih izdelkov. Kontakt 041 736 160, 03 571 80 80. 2 d v K Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki Moj Mojster. Letni zakup (12 objav) stane samo 84 evrov. Lemi zakup (12 objav) z objavo logotipa 186 evrov. Cena velja za predstavitev v dolžini do 15 besed. Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 evra. DDV ni vštet v ceno. Pokličite 031 391 699, Barbara, ali 041 835 845, Tomaž. '/AKUMULATOR CENTER MAGNUM LOGISTIKA •O LOXA C BATTERIEN Bo akumulator v mojem vozilu še zdržal čez zimo? Obremenitveni test vam bo pokazal, v kakšnem stanju je akumulator. Akumulator najprej popolnoma napolnite ter ga nato pustite mirovati eno uro. Nato z volt metrom izmerite napetost akumulatorja, ki mora biti vsaj 12,6V Vendar stanje napetosti akumulatorja ni zadosten podatek, na osnovi katerega bi lahko z gotovostjo trdili, da je akumulator še uporaben. Akumulator nato obremenite z 12V porabnikom - npr z močnejšo avtomobilsko žarnico. Če bo začela nato napetost akumulatorja naglo padati, je akumulator po vsej verjetnosti že dotrajan ali uničen. Postopek ponovite še enkrat -akumulator izpraznite in nato napolnite, da se prepričate o rezultatu. Če akumulator ne bo zdržal obremenitvenega testa, bo potrebno akumulator zamenjati. Poprečno zdrži avtomobilski akumulator okoli štiri leta. Če je akumulator zdržal manj kot tri leta in pol, razmislite o možnih napakah (dotrajan akumulator, alterna-tor v vozilu ne deluje pravilno, samopraznjenje akumulatorja, ker je vozilo le redko v uporabi ali pa stalno vozi le na kratke mestne razdalje, pozabili smo izklopiti luč, radio, ali kakšen drug električni porabnik, akumulatorske kleme so slabo pričvrščene ali umazane, neustrezna kapaciteta akumulatorja glede na število in moč električnih porabnikov, tovarniška napaka na akumulatorju. Ne pozabite na varstvo okolja ter na prihranek - če boste akumulator kupili pri nas, vam bomo odpadni avtomobilski akumulator vzeli v račun. Vzrok za praznjenje akumulatorja je treba odpraviti, sicer se bo akumulator ponovno izpraznil. Nabava novega akumulatorja ne bo rešila problema, tudi nov akumulator vas bo kmalu pustil na cedilu. Če nimate pri roki polnilca akumulatorja in voltmetra ali pa za postopek ustrezne volje ali časa, se oglasite pri nas, da vam pomagamo. Stroški za kvaliteten test akumulatorja niso visoki, v primeru nabave novega akumulatorja bomo test opravili brezplačno. Za strokoven pregled vašega akumulatorja obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, kjer vam bomo opravili brezplačen test akumulatorja. Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur AKCIJA ,.STARO ZA NOVO" -10 % k I 3 Slika je simbolična Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur. Prodajna mesta Akumulatorjev LOXA: Akumulator center in trgovina Magnum logistika Šentjur Plamen Pameče, Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. r (44) Prosti čas Pravilna rešitev novembrske križanke je DECEMBRSKE ZABAVE PRI LIPNIKU. Srečna nagrajenka novembrske številke je: Silva Arzenšek, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 €. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 24. decembra 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — “ — t iDECEMBER Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo:------------------------------------------- 1 Ime in priimek:___________________________________________ 1 Naslov:___________________________________________________ E-pošta: ...................................._...........- Kuhamo z VAMI Recept DECEMBRA Nadevane paprike s kuskusom Sestavine za 4 osebe: • 8 rdečih paprik • 200 g kuskusa • 400 ml zelenjavne jušne osnove • 1 srednje velika bučka • 1 čebula • 4 vejice peteršilja • 150 g poltrdega kozjega sira • 3 žlice olivnega olja Priprava: 1. korak: Kuskus stresemo v skledo. V kozici zavremo 200 ml zelenjavne jušne osnove. Z vrelo jušno osnovo prelijemo kuskus, pokrijemo in pustimo 10 minut, da kuskus vpije tekočino in se napne. 2. korak: Bučko narežemo na majhne koščke in čebulo sesekljamo. Peteršilj prav tako sesekljamo. Kozji sir narežemo na majhne kockice. Paprike operemo, odrežemo jim pokrovčke in iz notranjosti odstranimo semena. 3. korak: V skledo s kuskusom dodamo kozji sir, peteršilj, bučko, čebulo in žlico olivnega olja. Vse skupaj dobro premešamo. Po okusu dodatno začinimo s poprom in soljo. 4. korak: Pečico segrejemo na 200 °Celzija. Paprike napolnimo z nadevom in jih pokonci postavimo v globok pekač. Nadevane paprike pokrijemo z odrezanimi pokrovčki in prelijemo z dvema žlicama olivnega olja. V pekač prilijemo preostalo jušno osnovo. Pečemo približno pol ure. Tako pripravljene nadevane paprike so okusno in lahko vegetarijansko kosilo. Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Na čustvenem področju je napočil trenutek, da predlagate kaj novega, saj ste se morda preveč zaprli. V službi boste nekaj najprej zavrnili, potem pa si premislili. Imate dovolj energije. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Mesto v ospredju vas bo navdajalo s ponosom, posebno ko boste naleteli na prve zadovoljne odzive. Storite več za to, da to ne bo le minljivi utrinek. Z drago osebo razmišljata podobno. Povprečna mesečna plača v Šentjurju je letos sicer malenkost nižja kot lani. Smo pa lahko srečni, da imamo relativno ugodne najemnine. BIK (22.4.-20.5.) Področje, na katerem boste uspešni, je kariera. Lahko končate posle, ki so vam dolgo kratili miren spanec. Imeli boste dovolj časa za vse, razen morda za strasti in romantiko. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Vedno vas jezi nepredvidljivost drugih, čeprav ste pogosto tudi sami taki: precej trmasti in nepopusdjivi tudi glede malenkosti. Občasno vas moti občutek, da ste v podrejenem položaju. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Pazite z nekom, ki vas je morda napačno razumel. Oba bosta vztrajala, kar pomeni, da se bo spor nadaljeval v nedogled. Ne izčrpajte se, temveč poiščite možnost za pogovor. STRELEC (23.ll.-2l.l2.) Na vidiku je nekaj sprememb, morda kar čez noč. Mogoče ne bo dovolj časa za vse, kar bi radi počeli, toda vsekakor je veliko razlogov za dobro voljo, zato se prilagodite in dogovorite. Še vedno imamo nerešeno mejno vprašanje s Hrvaško. Kako slovensko je to, ugotavljamo tudi ob dognanju, da se na vodjo policijskega območja krajani zelo pogosto obračajo prav zaradi sosedskih sporov. Ironično pa prihaja ravno iz Šentjurja novi, slovenski prevod deklaracije o strpnosti. A O življenju na Rifniku v davnih časih pričajo razne risbe na arheoloških najdbah, kjer vidimo pojedine gostije in celo seks. Očitno so v tistih časih zelo lepo živeli. i. > Občina Šentjur predvideva gradnjo novih parkirnih mest. Vesela novica tudi za mnogo neodgovornih voznikov v Šentjurju. Sedaj bodo imeli prostor za parkiranje tudi kje drugje kot na mestih, rezerviranih za invalide. Zahvaljujemo se vsem, ki ste izglasovali letošnjo naj osebnost Šentjurskih novic. Bilo je na tesno, kar priča, da so si prav vsi izbranci zaslužili tudi osrednji naziv. RAK (22.6.-22.7.) Potrudili se boste, da naredite vse po svoje. Uspelo vam bo, čeprav po vašem občutku morda tudi po naključju. Bodite bolj razumevajoči, posebno do ljudi, ki potrebujejo pomoč. LEV (23.7.-23.8.) Zgodil se bo težko pričakovani razplet glede izredno pomembnega ljubezenskega ali družinskega vprašanja. To je nekaj, s čimer ste odlašali, vendar tokrat ni več razlogov za izmikanje. DEVICA (24.8.-23.9.) Dela bo na pretek, sicer pa vam j e všeč, da se vedno kaj dogaja. Napočil je trenutek, da se soočite z nekom, ki v vas še vedno prebuja močna čustva. Naj vas ne bo strah sprememb. KOZOROG (22.12.-20.1.) Vse bi radi nadzorovali, toda potem se vedno znova izkaže, da celotna situacija zahteva veliko več prožnosti. Nekdo vas bo presenetil in celo vi utegnete ostati brez besed. VODNAR (21.1.-19.2.) Zanimivo bo in dinamično, posebno če se odpravljate na pot. Vse skupaj je povezano še z zanimivim poslom. Planeti so vam naklonjeni tudi, če si želite razčistiti odnose z znancem. RIBI (20.2.-20.3.) Vrstijo se obveznosti, vi pa tavate z glavo v oblakih in nimate moči, da bi se bolje organizirali. Radi bi se ukvarjali z zanimivejšimi rečmi, toda trenutno morda ni dovolj časa za vse. Nekoč Danes NEKOČ IN DANES noffce Dramlje leta 1927. Lastnik razglednice je Bogdan Petek. Dramlje danes. Foto Tomaž Pritekel] ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2015. s«™*« urednistvo@sentjurskenovice.si OKO KAMERE! "•-J ' Božiček Kdaj veš, da si star? Ko Božiček zgleda mlajši od tebe. Nina iz Dobja Božična jelka Zakaj so božične jelke tako slabe pri šivanju ? Ker jim vedno pade igla na tla. Alenka iz Dramelj Moda Žena in mož gledata televizijo. Žena razmišlja nekaj drugega in z glavo naslonjena v dlan zamišljeno pravi: "Veš, dragi, včeraj zvečer sem iz postelje slišala šelestenje v omari. Ker mi ni dalo mira, sem pristopila in odprla omaro. Veš, kaj sem zagledala?" "Kaj?" vpraša mož nezainteresirano. Žena odvrne: "Obleko, ki odhaja iz mode." Marjana iz Loke pri Žusmu Muhi na motorju Po makadamski cesti se peljeta dve muhi na motorju. Prva pravi: "Ej! Blatnik ti ropota!" Druga zavpije: "Kaj? Nič te ne slišim, ker mi blatnik ropota!" Luka iz Vrbnega Moderni otroci Deklica se vsede na Božička in ga objame. Božiček se nasmeji in vpraša: "Kaj bi pa ti letos imela za Božič?" Deklica onemi in se strmeče, z odprtimi usti, zazre v Božička. Čez nekaj trenutkov tišine ga vpraša: "Ali niste dobili moje elektronske pošte?" Zdenka z Grobelnega @ Blondinka Blondinka prijavi posilstvo: "Bil je visok, temnolas Črnogorec!" "Kako pa veste, da je bil Črnogorec?" Blondinka odvrne: "Vse sem morala narediti sama!" Anže iz Šentjurja Dobra bejba Janez gre po mestu, ko mu nasproti pride dobra bejba. Pogleda jo in si misli: "Da bi le moja imela take noge." Ko ga neka druga dobra bejba prehiti si misli: "Da bi le moja imela tako dobro zadnjico!" Ob naslednji dobri bejbi si misli: "Joj, da bi le moja imela takšen dekolte." Na avtobusu si ob pogledu na dobro bejbo misli: "Da bi le moja imela tako polne ustnice." Ko pride domov, poljubi ženo in pravi: "Zdravo, draga. Veš, cel dan sem mislil na tebe!" Saša iz Šentjurja Snežaki Kaj vpraša snežak kolega snežaka, ko se srečata ? "Ali tudi ti vohaš korenje?" Tamara iz Planine @ Brez romantike „Vesna, s teboj bi živel na samotnem otoku, “ reče fant dekletu. „Ti si že deseti, ki mi je to rekel! Le kdaj mi bo kdo ponudil življenje v lepem stanovanju?“ Bojan iz Štor Ljubezen Prijateljici se pogovarjata. Prva pravi: "Veš, zdi se mi, da se je ljubezen med nama z Zvonkom že malo ohladila. Kako sta pa kaj vidva?" Druga odgovori: "Midva sva še vedno zaljubljena kot prvi dan. Moj mož v svoje delo, jaz pa v njegovega prijatelja." Andrej iz Loke pri Žusmu Nasvet Kaj je dober božični nasvet? "Nikoli ne lovi snežink z jezikom. Vsaj dokler nisi prepričan, da so vse ptice odletele na jug." Jan iz Šentjurja Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 5. januarja 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Reportaža (47) Dober občutek v Drami ■ Okusne pice iz Os-W-i mice. Drameljčane smo presenetili z oku- 1 snimi picami iz Pizze-rije Osmica in svežimi Šentjurskimi novicami. » Piše: Tomaž Pritekelj Terenska ekipa Šentjurskih novic in Radia Rogla je spet poskrbela za okusno presenečenje. S kombijem Radia Rogla smo najprej v Pizzeriji Osmica prevzeli še vroče pice, nato pa se odpravili v Dramlje, kjer smo krajanom ob brezplačni pici podelili še nov izvod Šentjurskih novic. Popoldan smo Drameljčanom pričarali dober občutek in hvaležen nasmeh, ko so se vračali iz službe, opravljali hišna opravila ali pa samo posedali pred svojim domom. Prijetnega branja in slastne večerje so se tokrat veselili Aleš Stevanovič, Ajda Lešnikar, Andrej Skurnšek, Stane Sitar, Marjan Jug in Mojca Eferl. I Andrej Skurnšek se je zahvalil in re- . -------------- Ajda Lešnikar se je pice in Šentjurskih kel-da bo pico delil s prijatelji. Aleša Stevanoviča smo ujeli pri delu novic razvese[j(a 0b družbi svojega pred hišo. psa- Stane Sitar je z nasmehom prevzel pico in priznal, da mu bo teknila pred odhodom na delo. Marjan Jug je bil vesel presenečenja in pico delil s svojo ženo. Mojca Eferl pravi, da je bilo presenečenje ravno ob pravem času, ko so z otroki čakali, da se mož vrne s službe. <9 PIZZERIJA OSMICA PONEDELJEKSgETEK 7.00 - 23.00 NEDELJEIN PRAZNIKI mio - 22.00 L- vanv veSeče- Soočate-p'ukonlie- in- Zieato- 2 novo- četo- 2016 !JCo£eStiV 'Ticzečije- fjtndea, DOSTAVA NA DOM VSAK DAN: 041 954 509 ALI 059 02 00 35 '’JL TiS@¥(!INA pri Wihaiju LEON SEue Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 ’ k* i Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, >. ' ••***:•. strankam in poslovnim partnerjem za zaupanje j ter sodelovanje v iztekajočem se letu. ____ „ m rlf|| Leto 2016 naj vam prinese veliko sreče v <•* in prav nič skrbi. /Cel’/ Naj vas z zdravjem obogati in vam veselje podari. ;X': .▼■***" 'v'" •'sfcv-v