kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 123 RAZVOJ INDUSTRIJSKEGA RIBIŠTVA NA SLOVENSKI OBALI V LETIH 1945—1959 NADJA TERČON uvod Morje je imelo že v preteklosti zelo velik pomen, \ saj se je prebivalstvo nerodovitnih krajev ob morju ' hranilo predvsem s hrano iz morja. Brez le-tega bi bi- lo življenje ljudi zelo revno. V primerjavi s poljedelst- vom in živinorejo je morski ribolov ena izmed redkih | gospodarskih dejavnosti, v kateri človek ne sodeluje ! pri množenju in rasti rib. Izjema so seveda ribji rezer- : vati. Naloge morskega ribolova in z njim združeni \ stroški se tako omejujejo le na odkrivanje ribjih jat in 1 lovljenje rib. i Na naši kratki morski obali so zrastla tri mesta — : Koper, Izola in Piran. Morje je poleg okoliške zemlje i vplivalo na življenje in razvoj mest. Prav ribolov je ; prispeval precejšen delež k mestni prehrani. Na sever-, nem Jadranu se je razvil predvsem ribolov na glavne i vrste plave ribe (sardele, inčuni, papaline, skuše), ' medtem ko je ribolov na druge vrste, predvsem na be- ] le ribe, mehkužce, rake, školjke,... v glavnem stag-1 niral. ^ Že zelo zgodaj so, kadar je bil ribolov obilnejši, za-1 čeli soliti in sušiti ribe. Tako pripravljene ribe so jim ; zagotovile prehrano v obdobju slabšega ulova, sveže : ribe pa so prodajali na okoliških tržnicah do Trsta, \ predvsem v tem mestu. Konec 19. stoletja je ribolovi močno napredoval in pojavili so se visoki tržni viški svežih pa tudi klasično konserviranih rib. Prav v to obdobje segajo korenine industrijske predelave rib na jadranski obali. Močna predelovalna industrija se je razvila v Kopru, v Piranu takih tovarn ni bilo, Izola j pa se je že v tem obdobju razvila v najmočnejše sre- dišče tovrstne industrije na naši obaU. Glavna suro- vina so bile plave ribe. Francoska družba SOCIÉTÉ GENERÄLE FRAN^AISE CA. je leta 1879^ zgradi- la prvo tovarno za predelavo rib v Izoli. Predelovali so ribe, meso, povrtnine ter izdelovali kis. Zaposlova- li so žene in hčere ribičev ter manjše število kmečkih dninarjev. Tovarna je večkrat menjala lastnika in ime, obstaja pa še danes. Že 2 leti kasneje je bila v Izoh ustanovljena nova tovarna, ki jo je zgradila av- strijska družba Warchanek^ z Dunaja. Lastnik Carlo Warchanek je bil za zasluge pri razvoju Izole imeno- van za njenega častnega člana. To tovarno bolj poz- namo pod imenom Arrigoni ali Argo. V Izoli je bilo še več manjših tovarn, ki pa so najkasneje do leta 1940 propadle. Danes obstajata le še Argo in Delama- ris (bivša Ampelea). V Kopru pa je bila od konca 19. st. do 1959 tovarna, ki je svojo ukinitev dočakala pod imenom Ikra. Med I. svetovno vojno so tovarne za predelavo in konserviranje rib zaprli ali pa preuredili za vojne po- trebe. Ob koncu vojne je bila ta veja industrije zelo oslabljena. Najbolje sta si opomogli tovarni Ampelea in Arrigoni. Med obema vojnama sta ribja industrija in ribištvo ponovno vzcvetela; Italija je namreč podprla ribjo industrijo. Podprla jo je z ugodno ca- rinsko politiko izvoza in uvoza, z delnim pokriva- njem stroškov ribolova ter z moderno gradbeno poli- tiko, ki je pospešila širjenje in modernizacijo vseh in-, 124 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 dustrijskih stavb v Izoli. Po kapitulaciji Italije leta 1943 pa se je zaradi pomanjkanja surovin proizvod- nja ustavila. Nemci so namreč prepovedali vso plov- bo po morju in s tem tudi ribolov. IZOLA - STARO RIBIŠKO MESTO Ribiški floti tovarn Ampelea in Arrigoni Tovarna Ampelea je leta 1938 postavila ladjedel- nco in začela z gradnjo lastne flote. Leta 1939 je imela že 32 ladij. Flota pa je bila tega leta skupaj z ladjedel- nico prodana novo osnovani družbi Itala, katere del- nice so bile v rokah Ampelee. Ta flota oz. podjetje Itala je spadalo k Ampelei (Ex Ampelei) vsaj do leta 1953. Celotno ime ribiške skupine Itala Pesca je bilo: GRUPPO ARNAMENTO PESCA »ITALA« dell' AMPELEA CONSERVIFICI S.A.^ Ribiči so bili Ita- lijani, domačini iz Izole. Povprečna starost ribičev je bila 35—40 let. To je razvidno iz prijavnic Itale Pe- sche, ki jih je morala poslati Pokrajinskemu zavodu za socialno zavarovanje v Kopru 6. 12. 1945. Dne 31. 12. 1946 je imela Itala 31 ladij. Ladje so imele ime Ampelea, dodatno označene z arabsko številko (Am- pelea Ol ,...).* V lasti Itale naj bi bilo takrat še 63 čol- nov (45 v Izoli ter 18 v Vrsarju in Fotani). Leta 1947 so bile ladje Itale evakuirane v Jugoslavijo. S tem je kapaciteta ribolova močno padla. Posadke flote Am- pelee so delale samo v sezoni poletnega ribolova, po- zimi pa so bile odpuščene. Stalne mesečne plače so imeli samo vodje ribolova, motoristi in svečarji. Ostali ribiči so dobivali samo deleže od ulova. Ribiči so bili socialno zavarovani. Konec leta 1951 oz. začetek 1952 je bila k floti Am- pelee priključena flota Istrie Pesche iz Izole. Istria Pesca je v začetku leta 1951 prevzela ladje Ribe d.d., vendar je bila že konec istega leta likvidirana. Dve leti kasneje je prejšnja flota Istrie Pesche oz. Ribe d.d. ^ ponovno prešla k Ribi d.d. Ne morem pa zagotovo trditi, da je k Ribi prešla tudi vsa flota Ampelee in ne samo Istrie Pesche. Mislim, da se je zgodilo prav to. Nobene izmed ladij, ki so bile 1. 1946 last Ampelee, leta 1956 ni bilo pri Ex Ampelei. Nekaj jih je bilo pri podjetju Riba, nekaj v Piranskih solinah... Usode velikega števila ladij iz Ampelee pa žal nisem mogla ugotoviti. Tovarna/4/T/go«/' je pred II. svetovno vojno zgra- dila ladjedelnico, ki je omogočala popravila in grad- njo lesenih ladij do 30 ton bruto tonaže oziroma do 20 m dolžine. To so bih CANTIERI ARRIGONI. Le- ta 1941 pa so organizirali tudi svojo floto — FLOTTA PESCHERECCIA di S.A.P.A.G. ARRIGONI & CO. ISOLA D'ISTRIA. Lovih so predvsem plave ri- be za tovarno. S to floto so sklepali pogodbe in zanje lovili ribiči zasebniki in ribiči, ki so bili vključeni v ri- biško zadrugo Izola in Koper. Ribiči Arrigonija so po letu 1945 prejemali stalno plačo, ki pa naj bi bila vzrok nezainteresiranosti ribičev za večji ulov. Po evakuaciji ladij Arrigonija v Jugoslavijo februarja 1947 se je količina ulova znatno zmanjšala. Decem- bra 1947 je bilo iz Jugoslavije v Izolo vrnjenih 6 mo- tornih ladij, ki so jih takoj popravili v ladjedelnici. Te ladje so potem prešle v last novo osnovane ribiške družbe Riba. Ker viri po letu 1947 ne dajejo več po- datkov o lastni ribiški floti tovarne Arrigoni, domne- vam, da je le-ta konec leta 1947 ali začetek 1948 pre- Tovarna Ampelea s svojo ribiško floto v letih 1943—1945 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 125 nehala obstajati. Ribe je odslej tovarni nabavljalo ri- biško podjetje Riba. Riba Izola Podjetje Riba Izola je nastalo 1. 1948. Delovalo je pod različnimi imeni: a) »RIBA« TRŽAŠKA RI- BARSKA DRUŽBA IN TRGOVINA Z RIBAMI d.d. aH na kratko Riba d.d. od 1948 do 1.1. 1954; b) »ISTRIA PEŠCA« — AZIENDA DISTRET- TUALE DI PESCA, ISOLA od 1. 4. 1951 do 27. 12. 1951 (1.1. 1952); c) »RIBA« IZOLA od 23. 1. 1954 do 1962. Od 1962 je poslovala v sklopu KKID in DO DROGA. a) RIBA d.d. — To je bila delniška družba. V za- četku je bila njena dejavnost izključno trgovskega značaja. Zatem so ji priključih še ribiške ladje. Tako se je 1. 1949—1950 Riba d.d. ukvarjala z lovom rib z lastnimi sredstvi, z odkupom ter s prodajo izdelkov ribiške industrije. Njena ustanovitev je bila usodna za ribiške zadruge v Kopru in Piranu, še posebno hitro je zaradi njene konkurence propadla izolska zadruga. Ribiči so lahko neomejeno lovili v teritorialnih vodah cone B STO pa tudi v jugoslovanskih vodah v zims- kem času. To jim je omogočilo dober ulov in večjo varnost čez zimo. Lovili so tudi v tržaških vodah, vendar le z določenimi mrežami (passarelle, scquinere). Uporaba plavaric je bila prepovedana. Svoj ulov so ribiči, če se je le dalo, prodajali v Trstu. OLO Koper je določil, katere ladje bodo lahko lovile v vodah cone A STO. Če tega ne bi izrecno določili, bi vsi prodajali v Trstu, kjer so bile cene rib najvišje ter zaslužek najboljši, tovarne ne bi dobivale surovin, mestne ribarnice bi ostajale prazne; tržaški trg pa je bil vedno bogato založen. Poverjeništvo za ribištvo pri PLO Koper je izdalo ukaz, da bodo morali ribiči, ki si svoj dohodek prislužijo v Italiji v devizah, prepu- stiti 50% svojega zaslužka VUJLI. Devize so mora- li nakazati Istrski banki (Banca d'Istria) na račun VUJLA. Ribiški material in ostale potrebščine za ri- bolov so ribiči lahko kupovali za dinarje le v trgovi- nah, kjer so prodajali jugoslovanske izdelke. Itali- janske izdelke pa so morali plačati v italijanskih lirah.6 Ker je leta 1947 obstajala bojazen, da bo to ozem- lje pripadlo Italiji, so vse boljše čolne in ladje evakui- rali v Jugoslavijo. Odpeljali so jih v Dalmacijo, zato Tovarna Arrigoni. Delavke delajo na prostem. 126; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 je Riba delovala le s 5 ladjami. Stanje se je do leta 1951 popravilo, ko so ladje postopoma začeli vračati v Izolo. Kljub temu pa so bile osnovna slabost Ribe majhne ladje, ki so bile neprimerne za kočarjenje. ^ Pozimi so tako lahko lovili le ob obah, zato je bil tudi ulov slab. Riba d.d. je po predaji flote Istrii Peschi delovala dalje, čeprav okrnjena. Ukvarjala se je predvsem z i odkupom in izvozom svežih rib. Septembra 1951 pa so z odlokom OLO Koper prevzeh ribiški material od pomorske zavarovalnice Agmarit iz Pirana in njenih podružnic v Izoh, Piranu, Umagu in Novigradu.' 1951. leta je bil izvoljen tudi prvi delavski svet, ki so ga sestavljali vsi delavci in uslužbenci (11). Po nalogu KNO je Riba d.d. 1. 3. 1953 ponovno prevzela ribi- ško floto Ex Ampelee. Vsi ribiči izolske Ribe so bili italijanske narodnosti. Hrvati in Slovenci so prišli po letu 1954, ko seje iz na- ših krajev izselil velik del italijanskega prebivalstva, tudi ribičev. Le-ti pa s seboj niso odpeljali samo svo- jih družin, temveč tudi ladje, mreže. Ribičem je del dohodka dajala tudi zemlja. Obdelovali so jo, redih živino, večkrat pa tudi pomagali v tovarnah pri pre- delavi rib. Bih pa so tudi socialno zavarovani. Ribarili so v glavnem ponoči. Starejši ribiči so poznali najbo- ljša mesta (poste). Včasih so namesto jate rib v svojih mrežah zagledali kos letala, neeksplodirano mino... Tudi morske rastline so se kar prerade zajedle v bom- bažne mreže in jih strgale. Zaščitnik izolskih ribičev je bil St. Andrea. Ta dan ja bi praznovali vsi ribiči. Zbrali so se in peli. Posadko izbranih ribičev za težja dela so imenovali »mongoli«. Ti so morali ribe sorti- rati po vrstah in prati na ladjah, preden so jih pripe- ljali v pristanišče. Vsak ribič je imel pravico do 2 kg rib na dan. Riba d.d. je bila delniška družba. Glavni organi so bili skupščina delničarjev, upravni svet in nadzorni odbor. 29. 12. 1953 je potekala izredna skupščina del- ničarjev, kjer so soglasno sprejeli sklep, da preide del- niška družba s 3,tXX).000 delniške glavnice z dnem 1. 1. 1954 v hkvidacijo. Za ta korak so se delničarji od- ločih, ker so menili, da Riba d.d. zaradi konkurence dveh državnih podjetij, ki ju je ustanovil OLO Koper (Riba Izola in Ribič Piran), nima možnosti za razvoj.* b) ISTRIA PESCA — V začetku 1951. leta je lOLO sklenil ustanoviti novo podjetje za ribolov z nalogo aktivirati vse sposobno ladjevje za ribolov. To novo osnovano podjetje seje imenovalo »ISTRIA — PEŠCA« Isola. Podjetje so vedno imenovali le Istria Pesca ah Istra Pesca. Ukvarjah so se z morskim ribo- lovom, ostrigarstvom in lovom na morske gobe. Istria Pesca je 1.4. 1951 prevzela vse ladjevje pod- jetja Riba d.d.^ Ladjevje je bilo opremljeno z vso opremo za poletni in zimski ribolov, vendar je bilo aktivno samo nekaj mesecev v letu, zaradi česar so bi- le težave z odhajajočim kadrom zmeraj večje. Stari ribiči so odhajali, podmladka ni bilo. Prav zaradi te- ga je bil toliko večji pomen ustanovitve ribiške šole v Piranu septembra 1951. Ribiči so bih plačani po dele- žih od ulova. Ribolov s plavarico II deležev posadki (II mo2) 0.50 deleža dodatka kapitanu 0,25 deleža dodatka motoristu 0,50 deleža dodatka dvema svečarjema I delež prispevek !AS 4.75 deležev za amortizätijo podjetja 18 deležev skupaj Ostali ribolov Sdeležev posadki (8 mož) 0,50 deleža dodatka kapitanu 0,25 deleža dodatka motoristu 0,50 dodatka dvema svečarjema ! delež prispevek I AS 1,75 deležev za amortizac. podjetja 12 deležev skupaj lAS je bila organizacija socialnega zavarovanja, j pri kateri so bili socialno zavarovani ribiči. Poleg 1 : deleža od ulova so ribiči plačali še 3.000 din mesečno. \ Če zbrani prispevek ni zadoščal, je razliko plačalo ; podjetje. Če pa seje pojavil dobiček, so posadkam iz- i plačali razliko na koncu sezone. Tudi Istria Pesca se j je že kmalu po ustanovitvi znašla v hudih težavah. ; Kljub različnim ukrepom, kot so bili poskus razširitve | ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah, poskus i zaustavitve izseljevanja izkušenih italijanskih ribičev, j utrjevanje ribiških zadrug, reševanje nediscipline med ribiči,... se podjetje ni rešilo zagat. Zato je pred- sedstvo OLO Koper 10. 12. 1951 izdalo Ukaz št. ; 37/510:51, da se podjetje »Istria Pešca« Izola hkvidi- ra." Posh so se vpisovah do 27. 12. 1951. Vse ladjev- je je bilo predano ribiški floti tovarne Ex Ampelea, ki naj bi plačala tudi del kreditov Istrie Pesche. Istria Pesca je svojo fakturo umaknila 15. 1. 1952. S tem so j njihova osnovna sredstva prešla k Ex Ampelei. j c) RIBA IZOLA — V registru gospodarskih orga- ! nizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru \ so vpisah novo podjetje »RIBA« — RIBIŠKO IZ- j VOZNO IN UVOZNO PODJETJE V IZOLI, ki je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Koper št. 768/1 z dne 23. 1. 1954. Podjetje je prevzelo ladjevje od Ribe i d.d. Ukvarjalo naj bi se z ribolovom v obalnem in j odprtem morju, z izvozom ribiških potrebščin, s trgo- vino na debelo in drobno z ribami lastnega in tujega ulova, z ribolovnimi napravami, orodjem in pribo- rom ter gradnjo in popravilom ribiških ladij. Kljub stalnemu doseljevanju in zaposlovanju novih ribičev je delavcev primanjkovalo. Za to sta bila kriva povečanje števila ladij in pomanjkanje stanovanj za i novo prišle kadre. Ulov se je stalno večal. Začeli so j odpirati svoje ribarnice po Sloveniji in Istri. Trg so ! zalagali celo z ribami iz egipčanskih voda (1958). Nuj- no so že potrebovali hladilnico. V primerih večjega*; ulova bi tako lahko ribe globoko zamrznili ter jih v J obdobju slabšega ulova dajali v proizvodnjo. Z de- ' lom ribičev so leta 1961 dosegh ta cilj. Glavni vir preživljanja ribičev je bil zaslužek pri Ri- bi. Nekateri ribiči so v prostem času obdelovah tudi zemljo. Nad njimi so se pogosto pritoževali, češ da slabo delajo. Cele dneve so namreč delah na poljih, i zato ponoči na ribolovu niso mogli biti zbrani. Včasih je na njihovo motivacijo vplivala tudi nizka odkupna cena rib, saj so bih plačani po učinku — ulovu rib. Tudi med ladjami je prihajalo do določenih trenj. Konkurenca je bila zelo močna. Če je katera izmed j ladij naletela na jato rib, ni obvestila drugih ladij, j Ljubosumno je varovala svojo skrivnost ter sama po- j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 127 lovila ribe. V takih primerih je bil ulov seveda slabši, kot če bi sodelovalo več ladij. NAGRAJEVANJE RIBICEV Pri teh ribiških podjetjih niso imeli posebnih pred- pisov o načinu plačevanja. Plačevali so po času in učinku oz. po vrednosti ulovljene ribe. Plače so obh- kovali tako, da so po izračunu vrednosti ulovljenih rib (vrednost na posamezno vrsto in kvaliteto rib), odšteli gorivo za pogon iz razsvetljavo, žarnice ter niti za krpanje mrež. Ostanek vrednosti so razdelili na 2 enaka dela po 50%. Polovica je pripadla podjetju, polovica pa ribičem.Ta način plačevanja je bil v teh krajih tradicionalen. Prednost takega načina nagraje- vanja naj bi bila v večji stimulaciji ribičev po čim več- jem ulovu. Posadke ladij so si razdelile zaslužek po deležih. Delitev je bila enaka kot pri Istrii Peschi, za- to je ne bom posebej navajala.^* Podjetje Riba se je specializiralo za lov na plave ri- be. Lovih so med mraki. Mrak je obdobje, ko se me- sec na nebu sploh ne pojavlja ali pa se pojavlja samo v enem delu noči. V letu je tako več mrakov. V tem času je ulov največji. V obdobjih mrakov lovijo predvsem plave ribe, bele ribe, katerih lov je pred- stavljal postransko dejavnost, pa zunaj njih.^^ V dne- vih mesečine ribiči niso lovili. To je bil za marsika- terega dobrodošel odmor. Za lastnike ladij so ti dnevi pomenih obnovo ladje in pripravo za naslednji mrak. i Ribič Piran Z namenom okrepiti ribištvo v teh krajih so z od- ločbo OLO Koper z dne 28. 12. 1953 ustanovih pod- jetje Ribič Piran. Podjetje je začelo poslovati 3 dni kasneje. Dve leti prej je bila v Piranu ustanovljena Ribiška šola, katere namen je bil vzgojiti ustrezen ka- der, ki bo lahko izboljšal razmere v ribištvu. Toda ko so šolo končali prvi ribiči, se niso imeli kje zaposliti. Zato naj bi Ribič zaposhl vse absolvente piranske ri- biške šole. Kasneje so se mladi ribiči zaposlovah tudi drugod, a podjetje je bilo le ustanovljeno.^® Podjetje naj bi se ukvarjalo z morskim ribolovom z motornimi ladjami in globinskimi mrežami ter prodajo rib na domačem trgu in njihovem izvozu.'' Kasneje so pred- met poslovanja dopolnili še z opravljanje športnega ribolova za domače in tuje goste z ladje Burja. Ker pa ta dejavnost ni prinesla dobička, so Burjo prodali Splošni plovbi Piran.'* Ker so ob ustanovitvi sklenili, da bodo lovili v od- daljenih, a bogatih ribolovnih področjih Hrvatskega Primorja in Dalmacije, so tam imeli tudi svoja skladi- šča (Mali Lošinj, Kali, Supetarska Draga). Na Reki so imeli svoje predstavništvo, v Seči rezervat cipljev, v Strunjanu ribnik ter gojišče rib, v Piranu pa mestno ribarnico. Ribe so prodajali tovarnam za industrijsko predelavo. Največji kupci so bili Ampelea in Arrigoni ter De Langlade. Ribe so prodajali tudi podjetju Riba z Reke, Ribi iz Izole, ribarnici Piran ter hoteloma Pa- lace in Metropol v Portorožu. Zunanjetrgovinsko poslovanje Ribiča je zajemalo v glavnem le izvoz rib v Trst, čeprav so imeli dovoljenja za sodelovanje tudi z drugimi državami. Leta 1955 (formalno šele 1957) seje Ribiču priklju- čila Ribiška produktivna zadruga v Piranu. S tem je Ribič dobil v izkoriščanje, upravo in vzdrževanje re- zervat cipljev v Seči. Piranski ribiči so ta rezervat prvič formalno dobili v izkoriščanje v času Marije Te- rezije. Med obema vojnama so rezervat upravljali ri- biči piranske ribiške zadruge. Po združitvi obeh pi- ranskih ribiških zadrug leta 1949 je rezervat upravlja- la novo ustanovljena zadruga vse do leta 1955. V re- zervatu so gojili ciplje, orade ter druge ribe. Rezervat so precej zanemarjali, po II. svetovni vojni pa ga tako Tovarna Arrigoni v letih 1955/56. Zo- renje slanih rib v lesenih sodih. 128 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 rekoč sploh niso več vzdrževah. Ulov v rezervatu je bil pred II. svetovno vojno visok. Ulovili so od 120— 150 pa tudi 180 ton cipljev in 5—7 ton orad, v letih 1945—1955 pa le 40—50 ton. Ciplje so gojili predvsem za izvoz, ne pa tudi za rib- jo predelovalno industrijo. Glavni izvoznik in odje- malec cipljev je bila Italija. Do leta 1956 je bilo v re- zervatu cipljev zaposlenih le 10 ribičev, ki so prejema- li redno mesečno plačo. Plača je bila odrejena po nji- hovi strokovni klasifikaciji in tarifnem pravilniku podjetja. Ribiči so bih tudi socialno zavarovani. Pla- čani so bih od vehkosti ulova. Dobili so le določen odstotek. Vodja ekipe je dobil za vodstvo le 1 % do- datka. Ribolovna oprema je bila last podjetja Ribič, vendar so jo morali sami vzdrževati. Tudi vse stroške je nosila ribiška ekipa sama.'' V primeru večjega ulo- va, pri katerem bi ribiška ekipa morala prositi za po- moč še nekaj delavcev, bi te delavce plačala ekipa sa- ma z ribami. Podjetje Ribič je reševalo problem siromašnih ribi- čev, ker jim je dajalo zaposlitev. V glavnem so bili to stari ribiči. Največ je bilo Hrvatov, nekaj pa tudi Slo- vencev. Italijani so se odselili. Upali so na pomladitev ribiškega kadra, zato so štipendirali učence Ribiške šole. Kot vajence z določeno nagrado so jih v času šo- lanja jemaH na svoje ladje, ko pa so šolanje končah, so se lahko pri njih zaposUli kot kvalificirani ribiči. Higienske razmere na ladjah so bile slabe. Vladala je nesnaga, neurejenost ribičev, pijančevanje, pretepi, prepiranje. Tisti, ki so imeli zemljo, so raje kmetova- li, kot pa ribarili. Posadke so večkrat samovoljno prodajale ribe neposredno potrošnikom. Zelo pa je razburil duhove pobeg Ribičeve ladje v Italijo v času, ko je le-ta ribarila v hrvatskih vodah Plačilni sistem se je spreminjal. L. 1955 so bili ribi- či plačani po odstotku od ulova. Za obračunavanje plač so uporabljali obračunske cene rib, ki so za tisto obdobje veljale v ceniku. Udruženja morskog ribarst- va. Leta 1957 pa se je ribičem za ulov ribe določalo plačevanje po količini in vrednosti ulova. Osnova prejemkov za ribiče se je oblikovala za vsako ladjo lo- čeno na osnovi teže ulova, vrste in kvalitete rib ter po- gojene obračunske cene. Ribiči pa so smeli brezplač- no uporabljati ribe za prehrano na ribiških ladjah. Prvi DS podjetja je zasedal 18.5. 1954. DS so se se- stajali tudi na Rabu, Lošinju... Verjetno so tam za- sedali takrat, ko je bila večina ladjevja na lovu v Dal- maciji. Ribič je začel poslovati z izgubo. »V cilju enotne organizacije in razvijanja morskega ribištva na sploš- no, združitve finančnih in drugih obratnih sredstev, ki so sedaj razdrobljena na dve istovetni podjetji ter ustanovitve ene enotne krepke gospodarske organiza- cije na tem polju dejavnosti sta.. .«^' DS podjetja Ri- bič ter Riba sklenila, da gre Ribič v likvidacijo, vse njune pravice in obveznosti pa se prenesejo na Ribo. Tako je Ribič prenehal poslovati 31.5. 1959 z odloč- bo Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. Del osnovnih sredstev podjetja je bil namenjen prodaji, 6 ladij je pripadlo Ribi, 1 ladja občini Piran, nekaj os- novnih sredstev pa je prevzel KKID (Kombinat kon- zervne industrije Delamaris). 59/+ — Ob ukinitvi podjetja Ribič iz Pirana (leta 1959) je bila usoda njegovih ladij naslednja: P — Ladja namenjena prodaji R — Ladja je pripadla podjetju Riba iz Izole BP — Ladja se je brezplačno prenesla na občino Piran TOVARNE ZA PREDELAVO RIB Ampelea — Ex Ampelea — Iris Izola Tovarno je leta 1879 utanovila francoska družba Société Generale Fran?aise CA. Konec IL svetovne vojne je tovarna dočakala z imenom Ampelea Con- servifici S.A. Stabilimento Isola d'Istria. Ukvarjala se je v glavnem s predelavo rib in zelenjave. Že leta 1944 so začeli proizvajati ribe v mezgi (sardine in sal- sa, papaUne in salsa...). 7. 7. 1947 se je tovarna prei- menovala v Ex Ampelea, Tvornica sardin Izola v Istri. Lastnik podjetja je bila delniška družba »Am- pelea Conservifici S.A.« v Trstu. Družba je imela okoh 30 delničarjev s skupno 30.000 delnicami. Z od- lokom PP NOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 25. 5. 1945 je tovarna prešla pod začasno upravo na- rodne imovine (KUNI). Osnovna dejavnost tovarne Ex Ampelea (EA) je bila predelava rib. Proizvodnja je bila sezonskega značaja. Glavna sezona je bila od maja do novembra, ker so bili odvisni od ribolova. Čas od oktobra do maja pa je predstavljal mrtvo se- zono, ker ni bilo dobave svežih rib. Takrat so prede- lovali slane ribe in zelenjavo. Osnovna surovina za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 129 i proizvodnjo so bile ribe, jedilno olje in kuhinjska sol. Včasih je zadoščala količina rib z domačega trga, vča- sih so jih morali uvažati — predvsem tune in palami- de iz Danske in Turčije. Proizvajah so ribje konserve, konservirano zelenjavo, slane radele in inčune v so- dih, ribjo moko in tehnično ribje olje, paradižnikovo mezgo in koncentrat ter marmelado. Ribe so predelovali na odprtem ob obali, pozimi pa v »kočah«. To je bil le delno pokrit prostor, kjer so delavke čistile ribe. Nato so jih spravljale na »grade- le« (rešetke), da so se na soncu posušile. Posušene so zložili v konserve, polili z oljem in zaprli. Po steriliza- ciji so jih še pregledali, da ne bi bile bombirane (pok- varjene, napihnjene). Za prodajo so jih pakirali v za- boje. Imeli so tudi oddelek pločevinaste embalaže, kjer so delali konserve in jih ročno cinili. Zapirali so jih s strojem na nožni pritisk. Pozimi so predelovali slane ribe. Ribe so solili in jih zapirali v lesene sode ali steklene kozarce. Izmenično so nalagali plasti rib in morske soli. Glave rib so morale gledati na zunanjo stran soda. Tako so ribe pustili »starati« 4 mesece.^^ Ribam so dodali še močno slanico (slano vodo). Ko so se ribe osolile, so jih oprali v čisti slanici in jih zo- pet zložili v sode s soljo. Proces staranja — dozore- vanja je trajal približno 4 mesece. Ribje meso je po- stalo rožnato rdeče. Take ribe so bile že uporabne za prodajo, lahko pa so jih naprej predelovali v filete. Soljenje je eden najstarejših načinov konserviranja rib. Tovarna je imela več oddelkov (reparti). Osnovni proizvodni oddelek je bil oddelek za predelavo slanih rib (sala fileti). V obeh tovarnah ribje predelovalne industrije v Izoli so bile glavna delovna sila ženske. Prevladovale so delavke iz Izole, Kort in Strunjana, prihajale pa so tudi iz Pirana, Kopra in celo Buj. V službo so hodile peš, kasneje pa so uvedli prevoz s tovornjaki, na katere so postavili lesene klopi. Po na- rodnosti so bile večinoma Italijanke, nekaj pa je bilo tudi Slovenk in Hrvatic. Povprečna starost delavk Ampelee leta 1945 je bila 29—30 let. Iz preučenega seznama delavk je razvidno, da je v Ampelei delalo največ deklet v starosti od 15 do 20/25 let.^^ Moški so v teh tovarnah bih vedno v manjšini. Narodnostna struktura je bila podobna kot pri ženskah. Prav tako so se ujemali podatki glede njihovega izvora oz. kraja rojstva. Razlika je bila le v povprečni starostni struk- turi. Povprečna starost Ampeleinih delavcev je bila dne 18. 10. 1949 37—38 let.^" Vsaj kar zadeva narod- nost, je bilo podobno stanje vse do leta 1954/1955, ko se je v Italijo izselilo tudi mnogo tovarniških de- lavcev ter skoraj ves tehnični kader. Italijane so za- menjali Slovenci. Danes je slika spet obrnjena, ko prevladujejo delavci iz drugih republik. Do leta 1947 je bil uradni jezik v tovarni italijanščina. V letih 1947—1953/54 so bila vsa obvestila, zapisniki,... pi- sana dvojezično, po tem letu pa slovensko. V tovarni so delali na normo. Visoke norme so do- segale vedno ene in iste delavke. Zanimivo je, da so normo navadno presegale novinke, medtem ko je norma pri delavkah z daljšo delovno dobo stagnirala ali celo padala. Delovni čas je v EA trajal od 7.30 do 12.00 ter od 13.00 do 17.15, ob sobotah pa od 7.30 do 13.00. Dolgo časa je bilo vse delo v ribji konservni in- dustriji ročno. Bistvenega dobička zaradi ročnega de- la delavci niso imeli. Ker pa so delali v slabih delovnih pogojih, je vehko delavk odšlo predčasno v pokoj. Težkemu delu je botroval še mraz. Ko so ribe čistili na prostem, pokritem samo s streho, je bilo včasih ta- ko mraz, da so se ribe kar lepile na roko. Kasneje uvedeni stroji so delavkam močno olajšali delo, uniči- li pa so ribe. Delavke so morale zlasti paziti na higie- no. Za seboj so morale vedno pozorno očistiti stroje, Tovarna Ex Ampelea leta 1950. Pro- stor za sušenje sardel. 130^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 delovne mize,... Kazni za take prekrške so bile zelo visoke. Pravnoimovinsko vprašanje — Tovarna EA je bila do konfiskacije leta 1947 v lasti družbe Ampelea Con- servifici S.A. iz Trsta. Po ustanovitvi STO je EA priš- la v cono B, bivši lastniki pa so ostali v coni A. Vse do 1952 pravnolastninsko vprašanje ni bilo rešeno. Ena- ke probleme sta imeli tudi tovarni Arrigoni in De Langlade. Ta problem se je pojavljal predvsem pri prodaji izdelkov na tujih trgih. Tovarne so morale prodajati izdelke preko nekdanjega lastnika, ki je bil še vedno lastnik zaščitne znamke izdelkov. Posledica tega je bila, da so vse te izdelke prodajali po znatno nižjih cenah, kot so takrat vladale na svetovnem tržiš- ču. Tudi belo pločevino, ki so jo potrebovali za kon- serve, so jim dobavljali bivši lastniki, vendar po pro- daji njihovih izdelkov. Cena pa v tem primeru ni bila nižja, temveč višja kot na svetovnem trgu.^® Zaradi teh problemov so tovarne ribje predelovalne industri- je Ex Ampelee, Arrigoni in De Langlade julija 1952 ustanovile izvozno-uvozno podjetje Delamaris Izola. Preko Delamarisa so potem tovarne lahko izvažale svoje izdelke pod svojim imenom. Začetki samoupravljanja segajo v leto 1950, ko so v EA po razglasitvi zakona o delavskem samouprav- ljanju in ustanavljanju prvih delavskih svetov, začele potekati razprave o ustanovitvi takih organov. Usta- novih so neformalni tovarniški svet, katerega vlogo je leto kasneje prevzel Delavski svet (Consiglio operaio). Predsednik tovarniškega sveta in prvega uradno izvoljenega delavskega sveta 1951 je bil Chic- co Nicolo. Kljub zastarelim strojem in proizvodnji, so bili iz- delki kakovostni. Izvažah so jih v Avstrijo, Nemčijo, Zahodno Evropo, Ameriko, Argentino... 1956 se je tovarna preimenovala v »IRIS« — INDUSTRIJA ZA PREDELAVO RIB Izola. Še naprej pa so upo- rabljali ime Ex Ampelea. 1958. leta je bilo veliko po- govorov o združitvi podjetij iste stroke, tovarn za predelavo rib na "področju slovenske Istre, v kombi- nat, ki naj bi nastal z združitvijo tovarn Argo, Iris, Ikra ter Delamarisa export-import. V ta kombinat naj bi se kasneje vključih še ribiški podjetji Ribič in Riba. Združitev ni bila samo v interesu tovarn, temveč tudi okraja, repubhke, države. Na ta način naj bi laže re- ševali pereče probleme v tej veji gospodarstva. Iris naj bi bil obrat za predelavo rib. Argo pa obrat za ju- he in zelenjavo. Tako bi bilo delo bolje razdeljeno, med podjetji bi odpadla konkurenca, laže bi sklepali pogodbe. 17. 12. 1958 je DS Iris sprejel sklep, da se s 1. 1. 1959 vključi v KKID.26 Arrigoni, Argo Začetki te tovarne segajo v leto 1881, ko jo je po- stavila avstrijska družba Warchanek. Leta 1925 je to- varno prevzela družba Arrigoni iz Trsta. Vsaj do leta 1947 je tovarna nosila ime SOCIETA ANONIMA PRODOTTI ALIMENTARI G. ARRIGONI & CO. STABILIMENTO ISOLA D'ISTRIA. Lastnik je bila delniška družba S.A.P.A.G. Arrigoni d.d. & Co. s 6 delničarji in skupno 500.000 delnicami. Generalna di- rekcija podjetja je bila v Trstu. Poleg tovarne v Izoli je družba posedovala podobne, a manjše tovarne v Umagu, Fazani, Lošinju, Unie, Gradežu, Chioggi in I Catalicchi. Sedež direkcije za tovarne v coni B STO je ! bil v izolski tovarni. Izolsko tovarno so imenovali Stabilimento centrale, ostale tovarna pa so bile Stabi- limenti dipendenti.^' Z odlokom KUNI je podjetje 20. 12. 1945 prešlo pod njeno začasno upravo. Začasna uprava je bila ukinjena 11.3. 1947. Pred uvedbo demarkacijske črte ! je podjetje vodilo administrativno ravnateljstvo v \ Trstu. Potem ko je tovarna prešla pod začasno upra- i vo KUNI, je morala tovarna v Izoli po nalogu KUNI i pristopiti k samostojni administraciji oz. knjigo- ; vodstvu. Direkcijo podjetja sta predstavljala direktor j Gastone Ricordi in poddirektor Mario Bastian!. Lad- j jedelnico Arrigonija so administrativno vodili po- sebej. Zaradi nerešenega pravnolastninskega položaja so v Izolo večkrat prihajali zavrnjeni, pokvarjeni izdelki ! iz tujine. Teh izdelkov sploh niso izdelali v Izoh, bih | pa so le Arrigonijeva last. Zato so se leta 1952 pove- zali z Delamarisom export-import, preko katerega so poslej prodajali svoje proizvode.^' V Jugoslavijo so svoje izdelke izvažali preko ; Trgovskega predstavništva med cono B STO in Slove- i nijo. To predstavništvo je imelo svoj sedež v Ljub- ; Ijani. Pri izvozu v Jugoslavijo so imeli olajšave. Cari- \ narnica ni zahtevala izvoznega dovoljenja, če so imeU 1 potrdilo VUJLA, da je bilo blago, ki so ga izvažali v ; Jugoslavijo, proizvedeno, opravljeno in pregledano v coni B STO. Prav tako carinarnica ni zahtevala uvoz- nega dovoljenja za blago, ki je iz Jugoslavije prišlo na področje okrajev Koper in Buje.^' V Arrigoniju so predelovali sveže in slane ribe, ze- lenjavo, izdelovali paradižnikovo mezgo in jušne kocke. Posebne težave so imeli v preskrbi s surovina- ; mi. Zelo težko so namreč dobili pločevino za konzer- : ve. Začeli so jo uvažati. Ker pa je niso mogli nabaviti \ v Trstu, so jo začeli uvažati iz Jugoslavije. S svežimi \ ribami so jih zalagale ribiške zadruge, lastna flota, | privatniki ter podjetje Riba. Če je hotela tovarna zvi-, sati cene proizvodov, je morala za to dobiti dovolje- ' nje lOLO. lOLO se je vmešal v poslovanje tovarn, . ker sta leta 1947 izolski tovarni enake proizvode pro- ; dajali po različnih cenah. ; Struktura delavcev je bila glede spola, starosti, na- rodnosti, kraja rojstva in bivanja zelo podobna strukturi v Ex Ampelei. Ženske so v glavnem čistile in rezale ribe. Posamezna delavka je dnevno očistila tu- di po 800 rib. Ribe so čistile na odprtem ob obah. De- lale so na uro, od leta 1949 dalje pa na normo. Delov- ni čas je trajal od 8.00—12.00 ter od 13.00 do 17.00, ob sobotah pa od 6.00 do 12.00. Ob primerih dobrega ulova so delali tudi ob nedeljah. Delavce so na delo i klicali s sireno. Če »ob špicah« delavci niso prišli na delo, tudi za naslednji dan niso dobili plače. Manjšo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 131 Ribiča. V ozadju tovarna Arrigoni. (leto 1948). plačo so dobili tudi v primerih, da niso prišli na ne- deljsko delo. Šele leta 1957 so prenehali uporabljati sireno, oziroma so jo od takrat dalje uporabljali le, če so ribe prispele v nedeljo, ko ni bil delovni dan. De- lavci so bili zelo aktivni v športnih dejavnostih, predvsem v veslanju in nogometu. Do leta 1953/54 so beležili stalno upadanje delovne sile. Po tem letu se je stanje vidno izboljševalo. Vzroke že poznamo. Poleg odličnih delavcev so takrat izgubili tudi odlične stro- kovnjake. Predvsem pa so si vseskozi prizadevali ust- variti enotnost med Italijani in Slovenci. Začetki samoupravljanja segajo v Arrigoniju v leto 1950. 6. 3. 1950 so ustanoviU tovarniški svet — Con- siglio di fabrica. Vanj je bilo izvoljenih 47 delegatov. Predsednik tovarniškega sveta je bil Antonio Bolog- na. Vsi oddelki tovarne so morali imeti v njem vsaj enega predstavnika. V primeru, da neki oddelek ni imel svojega predstavnika v tovarniškem svetu, je bil eden izmed delavcev vedno povabljen na sejo. To je bil prvi samoupravljalski organ v tovarni Arrigoni. Prvo sejo so imeli 15 dni po izvolitvi.^" Tovarniški svet je deloval samo eno leto. Z odločbo OLO Koper z dne 5. 2. 1951, pa je bilo določeno, da se izvedejo 20. 3. 1951 prve volitve v DS. Za prvega predsednika so izvohli Salvatora Ulcigraia.'^ 15.4. 1954 so sklenih, da se ime Arrigoni spremeni v »Fabrica conserve Isola«. Začeli so tudi s posodab- ljanjem opreme. Zastarele stroje so zamenjali z novi- mi. Pospešeno so začeli predelovati sadje in povrtni- ne, postopoma pa začeli opuščati predelovanje rib. Načrtovali so gradnjo novih ladij in hladilnic. Proiz- vode so prodajali preko Delamarisa export-import. Z njihovim delom niso bili zadovoljni, zato so začeli svoje izdelke prodajati po Jugoslaviji preko dveh svo- jih zastopnikov. Zaradi neprestanih reklamacij na ra- čun tržaškega Arrigonija so sklenili, da se tovarna preimenuje v Argo. IzdelaU so tudi nov zaščitni znak, ki predstavlja veslače argonavtov v školjki z modro podlago. Tudi Argo so pritegnih v sklop KKID, kjer je deloval kot obrat Argo. De Langlade — Ikra Koper Tovarna De Langlade je v Kopru delovala od leta 1925, ko je družba De Langlade iz Genove prevzela ta objekt od družbe C. Depangher. Le nekaj časa pred svojo ukinitvijo leta 1959 je delovala pod imenom IKRA. Kot lahko razberemo iz glave njihovih dopis- nih papirjev, je bila firma ustanovljena leta 1897. Tu- j di po letu 1945 se je firma imenovala DITTA Attilio | de Langlade Genova. Sedež firme je bil v Genovi, podružnica v Trstu, ustanova (tovarna) pa v Kop- ru.^^ Leta 1948 je bil lastnik družbe v Genovi Gaeta- no De Langlade, družabnika (komanditorja) v Geno- vi Ferdinando Razeti in Virgilio Chiappori, v Kopru '- pa sta bila družabnika Pietro Pozzi in Adriano Boe-, ro. Adriano Boero je bil kasneje tudi direktor te to- varne v Kopru. To je bila privatna družba z lastno ad- ministracijo.^^ Z žiga pa lahko razberemo, da je bila to komanditna družba: Societa accomandita Attilio De Langlade.^" Proizvajah so sardine v olju, filete v olju, tune in škombre v olju, slane ribe ter stisnjene papaline. Ribe so solili sami in jih pozimi predelovali v filete. Svoje : izdelke so izvažali v Jugoslavijo in v Trst. V letih \ 1947—1950 je bilo v tovarni zaposlenih 92 delavcev, i Nekaj več kot 90% je bilo žensk. V administraciji je i bilo zaposlenih 6 delavcev. Eden od teh je delal v Ge- \ novi, ostah pa v Kopru. Tudi Ikra se je vključila v i 132 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 KKID. V kombinatu naj bi Ikra delovala kot obrat, vendar pa so že istega leta prenehali s proizvodnjo. Delamaris export-import Izola O vzrokih za nastanek tega podjetja sem že sprego- vorila. Prvotni namen je bil, da bi Delamaris posloval kot komercialni biro vseh treh tovarn. Ker pa zaradi predpisov v taki obliki ni mogel poslovati, so ga mo- rali nujno registrirati kot samostojno izvozno podjet- je, ki se je ukvarjalo z izvozom in uvozom svežih in konserviranih rib in drugih proizvodov ribje industri- je.^^ Tako je bilo podjetje ustanovljeno 1. 7. 1952. Dejansko so začeh poslovati začetek oktobra 1952, kot samostojno podjetje pa je Delamaris deloval šele od 1. 1. 1953. Poleg trgovskih poslov se je podjetje ukvarjalo tu- di s kompenzacijskimi. To pa zato, da so mogle to- varne razprodati svoje stare zaloge, ki po redni poti niso šle v promet. Istočasno so vzdrževali poslovne zveze s starimi odjemalci v Avstriji in Italiji ter nave- zovali stike z novimi partnerji v številnih drugih drža- vah. Vsa prodaja v tujino naj bi potekala preko Dela- marisa. Naloga Delamarisa pa je bila, da je podjetje in tovarne sproti obveščal o željah kupcev, o dnevnih cenah na svetovnem tržišču, dajal predloge za čim boljšo izpopolnitev proizvodnih nalogov ter utrjeval poslovne zveze s tujino. V kolegij Delamarisa so bili vključeni vsi direktorji tovarn ribje industrije ter direktor Delamarisa. To- varne so imele pravico označiti svoje proizvode s svo- jim napisom in zaščitnim znakom, hkrati pa so mora- le proizvode označiti z imenom izvoznika Delamari- sa. Na pokrovu je moralo biti besedilo vedno v angle- ščini, ob straneh zavoja pa navedba vsebine v slovenš- čini, italijanščini, francoščini in nemščini. Pri razUč- nih proizvodih so se morale črke na pokrovu razliko- vati po obliki in po barvi. 10. 8. 1953 so na kolegiju Delamarisa sklenili, da ; bodo poenostavih sistem litografiranja škatel. Vse škatle bodo imele enako barvo, enoten napis »Dela- maris« Izola. Da pa bi lahko kontrolirali kvaUteto iz- ; delkov ali upoštevali reklamacije kupcev, so sklenih, da bodo na zgornje pokrove konserv vtisnih velike čr- ke »A« za Arrigoni, »B« za Ex Ampeleo ter »C« za De Langlade. Način datiranja pa naj bi bil npr. tak- šen 23 = februar 1953 34 = marec 1954 (2) (3) (3) (4) Izvoz je bil zelo pomemben. Zaradi analiz je moral Delamaris tovarnam zagotoviti reden mesečni statisti- čni pregled o svojem izvozu, v okviru katerega so mo- rali navesti prodano količino posameznih artiklov. To poročilo je moralo biti izdelano do vsakega 5. dne v mesecu. Dodan je moral biti poseben komentar o položaju na zunanjih tržiščih. Izvažali so v Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Anglijo, Švico, Italijo, Grčijo ter Ameriko. Večkrat pa Delamaris ni uspel prodati vseh proizvodov, tako da se je blago kopičilo v skladiščih, nezadovoljstvo pa v tovarnah. Podjetje Delamaris je samostojno delovalo do konca 1958, ko so prenehali obstajati kot samostojno podjetje ter se vključili v KKID. OPOMBE Prispevek je del avtoričine diplomske naloge z istim naslo- vom na Filozofski fakulteti, oddelku za zgodovino v Ljub- ljani ter s sodelovanjem Pomorskega muzeja »Sergej Maše- ra« Piran. — 1. Glede letnice o nastanku prve tovarne v Izo- li je precej mnenj: leta 1878, 1879, 1880, 1882. Vanda Be- Tovarna De Langlade — verjetno še pred letom 1945. Slane sardele na »ša- la muri«. Delavke so bose. Delajo na _ prostem. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 133! zek, Josip Basidi, Zora Žagar so mnenja, da je bilo leto ustanovitve 1879. Tako sem se za to letnico odloSila tudi jaz. —2. Ponekod Varhanek, Warchanek, Warhanek. Od- ločila sem se za Warchanek. — 3. Arhiv Delamaris, neobde- lan fond, fotokopija dokumenta se hrani v Pomorskem mu- zeju »Sergej Mašera« Piran (V nadaljevanju aD, nf, fM.), Pesca Itala, 6. 12. 1945. Prijavnica, ki jo je Pesca Itala pos- lala Pokrajinskemu zavodu za socialno zavarovanje v Ko- pru. — 4. aD, nf, fM. Seznam ladij ribiške skupine Itala na dan 31. 12. 1946. — 5. Pokrajinski arhiv Koper (v nadalje- vanju PAK), fond Delamaris, neobdelan fond. Bilanca Ar- rigoni, 31. 2. 1945. — 6. PAK, fond lOLO — odsek za in- dustrijo in obrt, škatla 128 (v nadaljevanju f lOLO, šk.). Delucidazioni sulla pesca invernale, Capodistria, 6. 11. 1950, delegazione per le peshe, poslano ribiškim zadrugam v Piranu in Kopru ter podjetju Riba d.d. —7. aD, nf, fM. Iz- veštaj za I95I godinu. Riba d.d., podpisana Andjelka Zlo- bec. — 8. aD, nf, fM. Okrajno ljudsko sodišče, Koper 29. 12. 1953. Zapisnik izredne skupščine delničarjev (pred sodi- ščem). — 9. kot op. 6. — 10. PAK, f lOLO, šk. 128. Rela- zione sulla situazione, Struttura a proposta orientamento dell'Azienda Pesca »Istria« di Isola, Isola, 13. giugno 1951. Avtor poročila Giorgio Maraspin. —11. PAK, f lOLO, šk. 127. OLO Koper, Predsedstvo, 10. 12. 1951. Decreto N. 37/510-51. — 12. aD, nf, fM. Riba, 12. 3. 1958. Prošnja, poslana Občinski LO Izola, zadeva: Razširitev registracije v trgovino na debelo in drobno. —13. a) aD, nf, fM. Riba — plačilni sistem v ribištvu. 17. 8. 1956; b) aD, nf, fM. Riba — nagrajevanje v podjetju Riba Izola, nedatirano (iz leta 1956). — 14. Kot op. 13.a). — 15. Izraz riba. Ribiči upo- rabljajo izraz riba v edninski obliki, namesto v množinski, kadar bi bilo to potrebno. (Npr.: plava riba, riba se ne dviga iz morja, riba je slabe kvalitete, ribo smo morali vreči nazaj v morje, riba ne ljubi sveče.) Takšen način izražanja so upo- rabljali v vseh virih. —16. PAK, Arhiv Piran, f. Ribič. Po- morski tehnikam Piran. Predlog za ustanovitev ribiškega podjetja, poslano OLO Koper, 16. 4. 1953. —17. PAK, ar- hiv Piran, f Ribič. OLO Koper, 27. 3. 1954. Odločba o regi- straciji, Ribič. — 18. Burja — jadrnica. V viru je izraz od- stopljena, vendar so jo prodali. — 19. Pravilnik o načinu nagrajevanja ribičev v rezervatu Seča podjetja Ribič Piran. — 20. PAK, arhiv Piran, f Ribič, šk. 20. Iz zapisnikov DS podjetja Ribič. — 21. PAK, arhiv Piran, f Ribič, OLO Pi- ran, št. 01-2395/1,12.6. 1959. Pripojitev podjetja Ribič Pi- ran k podjetju Riba v Izoli. — 22. Po ustnem viru. — 23. aD, nf, fM. Distinta nominativa operaie dipendente 1/5 dal 31/12/45. To je le del seznama (81. zap. št.). —24. aD, nf, fM. Distinta nominativa degli operai dello Stabilimento Ex Ampelea al 18/10/1949. Seznam šteje 141 delavcev. —25. aD, nf, fM. Poročilo o delu na organizaciji v tovarni sardi- ne Ex Ampelei v Izoli, 1952. — 26. aD, nf, fNI. Zapisnik 8. redne seje DS Iris, 26. 11. 1958. — 27. PAK, f lOLO, šk. 123. VUJA Koper. Otsjek za industriju i obnovu S.A.P.A.G. Arrigoni & Co., Stabilimento Isola d'Istria, Vlastništvo i pravni položaj poduzeča, nedatirano, vendar iz leta 1947. — 28. PAK, f lOLO, šk. 123. S.A.P.A.G. Ar- rigoni, Izola, I. lastninski odnosi, II. uprava, nedatirano. — 29. PAK, f Delamaris, nf. VUJA, Jug. cona STO, Odjel. vanjske trgovine, izvoz ribe u područje Kopra—Buje, kao: uvoz robe sa pomenutih područja, Koper 4. 3. 1948. —30. aD, nf, fM. Kandidatna lista z rezultati volitev v tovarniški svet 6. 3. 1950. Zapisnik 1. seje tovarniškega sveta 21. 3. 1950. —31. aD, nf, fM. Zapisnik seje DS 28. 3. 1951, govor direktorja. — 32. Iz glave dopisnega papirja De Langlade: Casa fondata nel 1897, ditta, Attilio De Langlade, Genova, Sede Genova Darsena, Filiale Trieste, Via S. Spiridione 6, StabiUmento: Capodistria. —33. PAK, f lOLO, šk. 123. Capodistria, 31. marzo 1948. Comitato popolare. Relazione sull'azienda. —34. Kot op. 32, žig. —35. aD, nf, fM. Za- pisnik UO Arrigonija, 2. 7. 1957. —36. aD, nf, fM. Zapis- nik kolegija Delamarisa. — SOMMARIO LO SVILUPPO DELLA PESCICULTURA INDUSTRIALE SULLA COSTIERA SLOVENE NEGLI ANNI 1945—1959 Nadja TerCon La pesca e state sempre molto importante per la popolazione situata al mare. Abbinata alla terra cir- costante contribuiva al nutrimento della popolazione locale. Le origini dell' industria conserviera del pesce sulla nostra costa risalgono alla fine del 19 o secolo, quando la societa francese Société Generäle Frangaise CA. fondo nel 1879 la propria fabbrica. La produ- zione era prevalentemente dedicata alla rielaborazio- ne del pesce azzurro di piccola taglia ed anche delle verdure. Era la manodopera femminile e tra loro qualche bracciante ad occupare i posti di lavoro nella fabbrica. Fino al 1945 ad Isola furono attive molte fabbriche per la rielaborazione del pesci che in seguito fallirono. Dopo la II a guerra mondiale svolgevano gli affari con molto profitto la Ampelea (ex Ampelea, gia Soci- été Generäle) et la Arrigoni. La produzione nella Ar- rigoni consisteva nella rielaborazione del pesce a delle verdure. Un 'analoga fabbrica pero di minore portata esisteva fino al 1959 a Capodistria (De Langlade). Neil' industria per la rielaborazione del pesce era la manodopera femminile a lavorare nelle fabbriche. Le fabbriche A mpella et Arrigoni erano proprietarie pu- re di una propria flotta. Ipesci essendo principale materia prima per lo pro- duzione erano fornite da cooperative e da pescatori individuali, che durante l'anno intero cercavano di guadagnare, e dalle imprese »Ribič« e »Riba« Isola. »Riba« in una veste diversa e ancora un'impresa esi- stente, mentre »Ribič« Pirano ha smesso con l attivita verso la fine degli anni sessanta. Negli anni 1947— 1954 cioe nel periodo dell'esodo di massa della popo- lazione italiana in Italia, molti dei pescatori abbando- nerano questi paesi. Ed e proprio questo ramo del commercio che rimase impoverito. Ipescatori italiani non si portavano via solo le loro famiglie ma pure le barche e le reti da pesca. In tal modo fu indebolita an- che l'industria per la rielaborazione dei pesci poiché se ne andarono i quadri dei tecnici qualificati, rima- mendo senza gli esperti nella pesca. Dopo il 1954 co- mincio ad affluire sul posto la gente proveniente da ogni parte della Slovenia e della Jugoslavia. La mancanza degli esperti pescatori italiani rende- va acuto il problema dell'assenza di un giovane e qua- lificato personale nella pesca e di consequenza aveva- no stabilito una scuola per i pescatori. Purtroppo non aveva funzionato per molto tempo. 134 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Le fabbriche per la rielaborazione dei pesci e le so- cieta dei pescatori, causa la problematicita dello stato giuridico patrimoniale fondarono l'azienda Delama- ris export-import, a cui affidavano la vendita dei pro- pri prodotti sia nel Paese che all'estero. Furono mem- \ bri della Divisione per la pesca, vendita e rielabora- j zione dei pesci e dei loro prodotti presso La Camera di Commercio di Capodistria (Gospodarska zbornica Koper) e presso l'Associazione della pesca marittima a Fiume (Udruženje morskog ribarstva Rijeka). Nel 1959 le fabbriche di Isola e Capodistria e l'azi- \ enda Delamaris si erano fuse in un 'unica impresa nel \ Complesso dell'industria Delamaris Isola. Con la pre- \ sente integrazione volevano aumentare il profitto, al- \ largare la produzione e nel contempo risolvre nei mo- \ di pui facili i problemi graventi su questo ramo della nostra economia.