Četo um /^Kiifni pffilsBi f ^olcvM. f tfaSTfariT, V negcflo, fot septcmfrt 1938 ^tev. 203 i Sena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 Telefoni uredništva h npravet 40-01, 40-01, 40-08, 40-M, MMN «—- Izhaja vsak dan sjatraj razen ponedeljka ia dneva p« praznika Cek. račun: Ljub- ljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo 4tv. 7563, Zagreb Str. 39.011, Praea-Dunaj 24.797 U prava: kopitar« jeva ulica štev. (k Tragika židovstva Ni ga naroda n« svetu, o katerem M »e koliko pisalo kakor o Judih, in ni ga ljudstva, Čigar usoda bi dala pobudo za tolikšno literaturo, kakor se je v teku tisočletij nakopičila o judovskem narodu. Noben narod namreč ni bil do danes toliko preganjan kakor judovski. JNi skoraj dobe v zgodovini, v kateri ne bi bili [Judje spotika za druge narode, t vseh stoletjih je tekla judovska kri, često v potokih. Preganjal jih je egiptovski faraon, ki se je bal, da se bodo Judje preveč namnožili in na ta način ogrožali varnost Egipta. Judje so morali jr babilonsko sužnoist in v prvem stoletju po Kristusu so Rimljani uničiti zadnje ostanke njihove politične samostojnosti. Od tedaj zlasti iščejo gostoljubja pri drugih narodih: najprej po vseh deželah, ki obkrožajo Sredozemsko morje, potem pa dalje in dalje, celo v Indiji, na Kitajskem in na obeh straneh Atlantika. Rimljani so jih še nekako trpeli, čeprav jih je Tacit imenoval »zavrženo ljudstvo«. V Španiji «o jih v srednjem veku zelo preganjali, tako da jih je mnogo odpadlo, ne da bi s tem utekli žalostni usodi. Neštetokrat so bili preganjani in izgnani iz Francije, kruta je bila njih usoda ▼ Rusiji, kjer jih je od časa do časa zatekel krvavi pogrom. Pa tudi drugod, kjer so jih še nekako trpeli, jim nikdar niso prav zaupali. ,V Nemčiji so se dolgo časa dobro počutili in te nobenemu narodu niso morda tako asimilirali, kakor nemškemu, zato je udarec narodnega socializma zanje tem bolj boleč. Končno (je tudi Italija pričela s protižidovskimi ukrepi. Težko si moremo tragiko judovskega na-froda razložiti le iz plemenskih nagibov. Saj so bila tisočletja v zgodovini, ko vprašanje rase in narodnosti ni igralo take velike vloge, kakor dandanes — pa so Judje vendar bili preganjani. lAntisemitizma tudi ne moremo razložiti iz gole gospodarske zavisti in konkurence, ker je na drugi strani dokazano, da morejo biti Židje gospodarstvu do gotove mere celo koristni zaradi svoje podjetnosti, trgovskega duha in smisla za pridobivanje snovnih dobrin. Vekovita borba proti židovstvu, ki je niti ni ustavila ne omilila rastoča civilizacija in kulturni napredek človeštva, je, po besedah francoslkega misleca Maritaina »mysteriuin sanguinis« — skrivnost krvi. Ni dvoma, da J« M! ta Izredno nadarjen hi delaven narod od Stvarnika odločen za posebne naloge. Dobil je od Boga posebno poslanstvo med narodi. Po njem in njegovih najboljših sinovih naj bi se ohranila mesijanska misel, po Mesijevem prihodu pa naj bi judovski narod bil prvenstveno orodje za širjenj« kraljestva božjega na zemlji. Prihod Mesije pomen ja višek jr judovski zgodovini in njegovo najvažnejšo preizkušnjo. V tem odločilnem trenutku pa je judovski narod po svojih voditeljih zavrgel Mesijo: Nočemo, da bi ta vladal nad namil Proč z njimi Njegova kri naj pride nad nas in na naše otroke! — S tem so se Judje izneverili svojemu poslanstvu, svoji misiji, za katero jih je božja Previdnost odločila. Odklonili so vodilno vlogo v duhovnem božjem kraljestvu, ki naj objame v teku vekov vesoljno človeštvo. Pač pa so se z neko posebno lakoto Vrgli na materialne dobrine in na njih pridobivanje. Zlato, ki je po nekem izreku kri siromakov, je postalo predmet njih hlepenja. Odpad od duhovnega Boga jih je nujno privedel k zopetnemu malikovanju zlatega teleta. Od tedaj preživljajo Judje usodo naroda, ■ki je bil poklican za velike reči, pa je zgrešil svoj poklic. Njih izredni naravni darovi so jim ostali, le da jih porabljajo za drug namen. Ostal Jim je notranji ogenj, globoka poteza njih narave, da bi hoteli prinesti človeštvu odrešenje. Toda poslej ne več odrešenja v znamenju križa in Duha, ampak odrešenje s pomočjo snovi, alata, samoodrešenja človeka iz lastnih sil in anovne narave. V tem zgrešenem mesijanizmu je judovstvo postalo glavni nositelj nove religije, brezbožne religije; židovstvo je postalo organizator upora proti Bogu. Gotovo ni noben slučaj, da so ravno Judje glavni poborniki in organizatorji mednarodnega komunizma Komunizem nosi na sebi vse poteze zgrešenega mesi-janstva. Zamislili so si ga Judje kot izrazito tostransko odrešilno idejo, ki naj vse ponižane in razžaljene, vse betežne in pravice lačne odreši v pozemskem komunističnem raju. Če smo v včerajšnjem uvodniku rekli, da so najvidnejši voditelji nemške socialne demokracijo bili Judje, moremo tudi reči, da velja pruv isto tudi za mednarodni komunizem in za vsa revolucionarna gibanja v svetu. Judje so najboljši propagandisti, nihče ne zna biti tako goreč apostol za kako idejo, kakod Jud. Komunizem se pod židovskim vodstvom poslužuje najbolj rafiniranih propagandnih sredstev. Judovstvo čuti v sebi posebno poslanstvo in ker je to narod, ki je med vsemi narodi največ trpel, tudi najbolj razume ljudsko dušo, zadene psihologijo mas, ki jih ume mojstrsko obvladati. Le da s svojimi zmožnostmi često služi zablo-delim ciljem. Po pravici se Židom očita, da so pokvarili druge narode in jim razkrojili njih nravi. Danes se jim ta njihova strast povrača na lastni krvi. Judovska družina n. pr., ki e bila dolgo časa zelo visoko stoječa, je d- ■•-danes mnogokje v razkrojil, smisel za duhovne vrednote med njimi vedno bolj pada. Paul Claudel toži v enem svojih spisov, dn so Judje popolnoma pozabili na duhovni zaklad, ki ga imajo v svetih knjigah Starega zakona, ki so Jih pisali možje njihove krvi in jezika. Glavno vprašanje Srednje Evrope zopet zastalo Pogajanja se nadaljujejo O čem sta govorila Henlein in Hitler — je ostalo tajno Praga, 3. septembra. Čeprav uradno poročilo, ki je bilo sestavljeno v Obersalzbergu, ničesar ne pove, kaj je bilo med vodjo nemškega rajha Hitlerjem in vodjo sudetskih Nemcev Henleinom sklenjeno v zadevi sudetskih Nemcev, pa se točno doznava od druge strani, da so v Obersalzbergu oziroma Berchtesgadnu odklonili tudi tretji dr. Hodžov načrt o upravni razdelitvi Češkoslovaške in o avtonomiji za Nemce. V petek popoldne se je namreč zbralo v Pragi po informacijah in navodilih, ki so došla iz Berchtesgadna, vodstvo stranke sudetskih Nemcev pod predsedstvom Henleinovega namestnika Francka in je sklenilo, da Nemci vztrajajo na tistih zahtevah, ki so jih postavili t osmih točkah vKarlovih v a r i h. Predlog o kantonalni razdelitvi Češkoslovaške je torej padel r vodo in o kakšni rešitvi spora med obema strankama še vedno ni govora. Kljub temu mnogi upajo, da bo Henlein, ki se bo vrnil iz Berchtesgadna v Prago v soboto, prinesel s seboj navodila, na podlagi katerih se bodo pogajanja nadaljevala med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci. Znamenje, da se je položaj kljub vsemu vendarle izboljšal, je zlasti v obisku, ki sta ga napravila pri predsedniku republike dr. Benešu nemška poslanca Kundt in Sebekowsla, ki sta pooblaščena za pogajanja z vlado. Razgovor je trajal dve uri m je bil zelo prisrčen. , Optimizem vlada dalje tudi t Londonu, kjer trdijo, da je angleški poslanik ▼ Berlinu Henderson, ko je ▼ najbolj kritičnem trenutku preteklega tedna odpotoval v London, imel že v žepu izjavo Hitlerja, da Nemčija ne bo storila v sudetskera vprašanju nobenega nepremišljenega koraka. Nadalje se naslanjajo na intervju Hitlerja francoskemu »Journalu«, v katerem je odločno dejal, da na noben način noče vojske. Vendar pa odgovorni krogi ne prikrivajo, da bo položaj na Češkoslovaškem ostal še nadalje nerazjasnjen do kongresa narodno-socialistične stranke v Niimbergu. Pogajanja med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci se bodo nadaljevala, toda ntegne se zgoditi, da bi češkoslovaška vlada Nemcem ne mogla več nuditi te večjih koncesij, nego so bile dosedanje. V tem primeru — tako pravijo ▼ zunanje-politič-nem uradu v Londonu — bo Runciman moral razviti še bolj odločno delavnost in bo predložil svoj lastni načrt kompromisa med češkoslovaško vlado in Nemci, o katerem se je že veliko govorilo. Sestanek med Henleinom in Hitlerjem je bil odločilen Praga, 3. septembra. Po sestanka med predsednikom Benešem in zastopniki sudetske nemške stranke je bilo objavljeno nradno poročilo, ki pravi: Včerajšnji razgovori so nadaljevanje sestanka ■ dne 30. avgusta in se je obravnavalo manjšinsko vprašanje. Včeraj popoldne je zunanji minister Bonnet sprejel francoskega veleposlanika v Varšavi, ki se danes s svojega rednega dopusta vrne v Varšavo. Angleški veleposlanik je obvestil Bonneta o položaju v Pragi in Londonu, o pogovorih med lordom Runcimanom in člani vodstva sudetske nemške stranke ter zaključil, da dosedanji uspehi teh razgovorov niso nezadovoljivi. Zastopniki sudetske nemške stranke zastopajo sedaj pomirlji-vejše stališče in tudi Henleinove namere niso več take, da bi morale izzvati nerazpoloženje. Prav tako potekajo ugodno razgovori med predsednikom Benešem in zastopniki sudetske stranke. Na splošno bi se moglo reči, da je sporazum mogoč, vendar pa je bil včerajšnji sestanek med Henleinom in Hitlerjem odločilen za usmeritev in razjasnitev celotnega vprašanja. Velika ugibanja London, 3. septembra, o. O včerajšnjem sestanku med Hitlerjem in Henleinom se tudi v Londonu ni moglo izvedeti nič podrobnega. Da )• moral biti sestanek zelo pomemben za nadaljnf! razvoj sudetskega vprašanja, se vidi iz tega, da je zunanji minister lord Haliiax sklenil vrniti se iz Yorkshirea v London, kamor bo prišel jutri zjutraj y nedeljo. Listi menijo, da |« na včerajšnjem sestanka Hitler odbil tretji Hodžov načrt, pač pa |e Hen-leinu naročil, naj stavi protipredloge. Angleški veleposlanik sir Neville Henderson pa je pred sestankom v Obersalzbergu v četrtek obiskal von Ribbentropa, da bi ga obvestil o stališča angleške vlade. Včerajšnji dan na londonski borzi je bil miren in so ob koncu borznega sestanka prišle še ugodne vesti iz Srednje Evrope. Varšava, 3. septembra. AA. (Pat.) Poljski listi pišejo o nedavnem razgovoru med Henleinom in Hitlerjem in o praških pogajanjih, vendar jih ne komentirajo. Poudarjajo samo, da Hitler želi čim-prejšno ureditev sudetsko-nemškega vprašanja. Pariz, 3. sept. b. V poslednjih 48 urah se opaža popuščanje mednarodne napetosti v Evropi in se zatrjuje, da Nemčija in sudetski Nemci ne bodo razrušili vseh mostov za seboj. V tem smislu piše danes celokupno francosko časopisje. »United Press< javlja, da je francoska vlada angleško vlado obvestila, da hoče zaradi nemških manevrov obdržati še nadalje pod orožjem vpoklicane rezerviste. Francoska vlada bo odpustila svoje rezerve, ako bo isto storila tudi Nemčija. Washinglon, 3. sept. b. Na predsednika Roose-velta so zadnji dogodki v Evropi, zaradi katerih je nastal zelo težak položaj, tako vplivali, da se je odločil, da začasno ne odide iz Washingtona. Pogostna posvetovanja pri predsedniku vlade in iorda Runcimana Praga, 3. septembra. Tajništvo lord« Runcimana poroča: Člani misije lorda Runcimana so včeraj popoldne sprejeli deputacijo iz pokrajine Hlučin pod vodstvom sudetskega poslanca Eiholza. V delegaciji so bili razen omenjenega poslanca tuJi podžupan Kravar, učitelj iz Hlučina Freihuss, šef krajevne oprave Krnova Bargiet, okrožni šef Kraoner in član tiskovnega urada sudetskih Nemcev Ulrich, ki je bil za tolmača. Delegacija je orisala misiji lorda Runcimana podrobnosti o stanju šolstva v Hlučinu. Vodja delegacije Henleinove stranke Kundt je bil danes dopoldne pri dr. Hodži. Sestanek je ob 13 še trajal. Danes dopoldne sta se ▼ Marjanskih Lasnih sestala Asliton Gwatkin in Henlein. Runciman —< jgosf praškega nadškola Praga, 3. septembra. AA. Havas: Ta dva dneva bo lord Runciman preživel svoj weekend na posestvu praškega nadškofa in kardinala Kas-sparja, ki je blizu Brezanina v severni Češki. Do ponedeljka ni na sporedu noben nov sestanek, čeprav je verjetno, da bo lord Runciman jutri govoril s Henleinom. Spored nemškega zbora v Niirnbergu Niirnhcrg, 3. septembra. AA. (DNB.) NemSkI strankarski dan se začne v ponedeljek s Hitlerjevim sprejemom v niiruberški občinski palači. V torek se začne zasedanje kongresa narodno socialistične stranke. Glavna točka kongresa bo, kakor vsako leto, čitanje proglasa voditelja Hitlerja. Isti dan zvečer bo seja kulturnega odbora in bodo pri tej priložnosti objavili imena nagrajencev letošnjih nacionalnih nagrad. 12. septembra se kongres konča s Hitlerjevim govorom. Nato priredi vojska veliko baklado. Letošnji strankarski kongres poteče ves v znamenju priključitve Avstrije. Kongresa se udeleže vse narodnosocialistične formacije iz bivše Avstrije. Praga, 3. septembra. AA. Na ovoji redni seji je vlada sklenila, da bo Češkoslovaška v vprašanju vojaških določb neuillyjske mirovne pogodbe zavzemala nasproti Bolgariji isto »tališče kakor pa države balkanskega sporazuma. Daladier v boju s komunisti „Francozi morajo bolj delati, aii pa se mora Francija umakniti v kot44 ^arii, 8. aept. Medtem ko komunistična stranka, za katero brez ugovora capljajo socialisti, napenja vse sile. da prepreči spremembo zakona o 48-urnem delavniku, ki Francijo vodi do gospodarskega poloma, je predsednik vlade Daladier v vojnem odboru parlamenta v odločnih besedah napadel komuniste zaradi njihovega zadržanja. Daladier je odkril sramotno dejstvo, da so bila francoska podjetja primorana, da velika naročila is Amerike odklonijo, ker jih t zahtevanem časa niso mogla izvršiti, ker so vezana na 40-urni delavnik. Ta naročila so potem Amerikanei oddali Italiji in Nemčiji! Ko so komunisti Daladieru začeli ugovarjati, je izjavil: »Vi nimate nobenega drugega izhoda, kakor da daste vladi na razpolago vsa sredstva, da Bkuša proizvodnjo dvigniti, ali pa mora Francija odstopiti kot velesila in popolnoma spremeniti svojo zunanjo politiko in kapitulirati.« Ko je komunistični poslanec Cornavin skušal oslabiti izvajanja Daladiera, češ da bi bila morala francoska vlada v zadnjih tednih bolj energično nastopiti nasproti Nemčiji ter odločneje vzeti v zaščito Češkoslovaško, je ministrski predsednik odgovoril: Korzika — nova židovska država? Paril, 3. septembra. Evropska izdaja »New-york Heralda«, ki izhaja v Parizu, je objavila senzacionalen članek pod naslovom »Nova židovska država«. Pisec članka, Zid Steiner, predlaga, naj Korzika postane židovska država. Svoj predlog utemeljuje z okoliščino, da se je ureditev palestinskega vprašanja pokazala kot nezadostna. Vsi Korzičani bi se po tem predlogu imeli izselili s Korzike in preseliti na Francosko in v Italijo. V ta namen bi dobili potrebno odškodnino. Zidje bi s svojim bogastvom — piše dalje Steiner — pripomogli Franciji k znatnim koristim, razen tega bi pa s svojim delovanjem na otoku potrdili Tudi zlato, katerega se judovstvo s toliko lakoto oklepa kot simbola gospodstva nad svetom, ni v blagoslov judovskemu narodu. Sicer so si ga znali nakopičiti več kot katerikoli drugi narod na svetu, toda ravno zaradi posesti zlata so bili mnogo preganjani in zasovraženi med svetom. Usoda židovstva je tragična in jo moremo najbolj razumeti kot skrivnost nedolžno prelite krvi, ki je bila klicana nad narod in njegovo potomstvo. Toda tudi zanj še pride ura, ko se vrne k svojemu pravemu poslanstvu. Judje niso bili kot narod za vedno zavrženi iz božjega kraljestva, saj je umirajoči Zveličar z besedami: da ne vedo, kaj delajo, tudi njim prinesel odpuščanje. Tudi katoliška Cerkev moli v svojih cerkvenih molitvah, da bi se čimprej približal dan povratka judov v Očetovo hišo, Dria svoje odlične sposobnosti. V novi državi hi postala prestolnica Ajaccio. Uradni jezik naj bi bil angleški, nova država bi pa imela tudi svoja poslaništva, trgovinske zbornice itd. Rini, 3. septembra. Židov je r Italiji približno 85.000. 20.000 jih je prišlo po letu 1319. Iz Trsta poročajo, da so po protižidovskih odredbah židovski uradniki v pravni, državni službi in v javnih ustanovah pohiteli s svojimi ostavkami. Verjetno bodo v vsej Italiji isto storili tudi drugi Zidje. Po pisanju listov v Turinu je od 39 borznih agentov na borzi v Turinu 13 Zidov, to je več kot 33%. V zvezi z ukrepi vlade proti Zidom na področju prosvete piše list »Na/.ionec (ki izhaja v Klorenci), da poučuje na firenškem vseučilišču 43 židovskih profesorjev. Na 600 srednješolskih profesorjev v Firenzi pride 60 Zidov, to je 10%. Znanstveni obračun z Židi Rim, 3. septembra. Predsednik italijanske Akademije je postavil komisijo akademikov z nalogo, da prouče vse pojave in vplive židovstva v Italiji od starega Rima pa do današnjih dni. Rezultati te ankete bodo izšli v posebnem poročilu, ki ga bodo prebrali 20. novembra t. L, ko 6e začne novo akademsko leto. Washington, 3. septembra. A A. (Havas.) V zunanjem ministrstvu proučujejo odredbe, ki jih je proti Zidom izdala Italija. V zunanjem ministrstvu tudi proučujejo ukrepe, ki jih bodo dostavili ameriškim zastopnikom v odboru za begunce. Zunanji minister llull ni podal o tem nobene izjave. »Komunisti bi radi napovedali vojno kar rs*-mn svetu. Če pa zahtevam le malenkost za Francijo, da bi bila pripravljena sa vsako vojno, pa so naenkrat gluhi. Vi hočete, naj pošljem Nemčiji noto. Gospodje, danes ni Čas, da hi vodja francoske vlade igral don Kichota, zakaj jaz sem mnenja, da so danes za zaščito miru bolj potrebne nadure kakor pa diplomatične note. Če hočejo komunisti, da F>ancija zadosti svojim mednarodnim obveznostim ter da hrani v svetu svoje dostojanstvo in svoj ugled kot velesila, potem min rajo delavci več delati; ee pa vi tega nočete, potem bo morala Francija proglasiti svojo nevtralnost in se umakniti t kot.c Ko je komunistični poslanec zopet nekaj ugovarjal, je predsednik vlade ponovil: »Ugotavljam, da so tisti, ki me priganjajo, da hi bolj odločno nastopil proti Nemčiji ter zavzel bojno pozo, isti, ki skušajo onemogočiti v tovarnah, ki izdelujejo orožje, nujno potrebno daljše delo.c — Odbor je nato, izvzemši komunističnega predstavnika, soglasno sprejel Daladie-rove smernice. Nova ureditev delovnega časa Pariz, 3. septembra. Vlada je izdelala sedaj končnoveljavno naredbo o podaljšanju štirideset-urnega delavnika. V industrije, ki izdelujejo orožje, se uvaja 48 urni delavnik ter se bodo nadure plačale take, kakor bo določila vlada, ne pa po sporazumu med tovarno in sindikatom, kakor je bilo to doslej. Za industrijo, ki ne dela za armado, 6e pa v glavnem namesto 40 urnega delavnika uvaja 46 arni delavnik. Odpor socialistov in komunistov Kljub temu, da se jc vodja socialne demokracije Leon Blum postavil na stališče, da je treba pospešiti proizvajanje orožja ter zato zvišati delavnik, se je tudi socialistična stranka pridružila komunistom, ki sklicujejo protestne shode zoper Daladierovo odredbo in hočejo sprožiti generalno stavko. Sinoči je bil v Parizu protestni shod, ki ga je sklicalH zveza strokovnih organizacij za pariški okraj. Vsi govorniki so opozarjali delavstvo, da brani socialne uspehe ljudske fronte. Napadali so truste in tako imenovanih »200 družin«, češ da so one krive, da se dela narodne obrambe sabotirajo. Manifestacije in demonstracije, ki so se po shodu razvile v Parizu proti novi nnredbi o 40 urnem delovnem tednu, so potekle zelo burno. Vlada je te manifestacije prenesla s Trga narodov v poslopje zimskega dirkališča. Pri teh manifestacijah radikalni socialisti niso sodelovali, tako so socialisti in komunisti ostali osamljeni. Ko jo (Nadalievanie s t. strani) Dunajska vremenska napoved: Jasno, ponoči hladno. Zagrebška vremenska napoved; Stalnost ia ' zboljšanje vremena. Zadnje priprave za IX. batkanijado Belgrad, 3. septembra. Tajnik organizacijskega Btfbora devete balkaniade Mario Krisper se je pretekli teden mudil v Zagrebu in se z upravo lahkoatletske zveze dogovoril o vseh podrobnostih ceremoniala na deveti balkaniadi. Sklenjeno je, da bodo podobno kakor na olimpiadi razobesili imena prvega, drugega in tretjega zmagovalca po vsaki končani točki na stebre, ovite z lovorjevimi venci; steber prvega zmagovalca bo t sredi in bo nekoliko višji od obeh krajnih. Predsednik medbalkan-skega lahkoatletskega odbora dr. Mihael Rinopulos bo čestital najboljši trojici in jim izročil nagradne plakete. Medtem bo svirala godba himno držav treh zmagovalcev, na stebre bodo pa potegnili kvišku njihove zastave. Razen rezultata se bo na vsakem stebru vila še olimpijska zastava in zastava balkaniade. Turško moštvo, ki se udeleži devete balkaniade, se pripelje v Belgrad že 5. t. m. Turška reprezentanca šteje vsega skupaj 27 ljudi. Z njo ee pripelje tudi predsednik turške lahkoatletske zveze Gildan BolgezL Dane« dopoldne bodo na igrišču BSK-* poskusne tekme za dokončno sestavo naše reprezentance za deveto balkaniado, in sicer v tehle disciplinah: tek na 200 m, skok v daljavo, tek na 400 m z zaprekami, troskok, tek 10 krat po 100 m itd. Tehniški referent jugoslovanske lahkoatletske zveze g. Kovačevič bo dokončno sestavil naše moštvo 7. t. m. Naši reprezentanti za deveto balkaniado dobe nove trenerske drese z napisom na prsih »Jugoslavija«. Bržčas dobe tudi nove gprinterice. Tudi razsodniki bodo imeli enotno uniformo z belimi hlačami, belim svitrom z državnim grbom na prsih in belo srajco. Letos bo na prizorišču balkaniade prvič plapolala zastava balkaniade, ki je: na belem polju narisan krog iz šestih zastav balkanskih držav, čes sredo kroga pa oljčna vejica kot 6imbol miru. Z odlokom prometnega ministra se obiskovalcem devete balkaniade v Belgradu dovoli polovična voznina za tja in nazaj. Popust velja za odhod od 8. do 17. in za vrnitev od 10, do 19. septembra t L Z mednarodnega kongresa zdravnikov Zagreb, S. sept b. Danes se }• nadaljeval 1L mednarodni kongres za zgodovino medicine. Pred začetkom kongresa so si udeleženci v avtobusih ogledali razne znamenitosti mesta. Obiskali so vseučiliško knjižnico, ki so jo temeljito pregledali. Za tem so si ogledali deželni arhiv, v katerem so našli mnogo materiala iz 17, 18. in 19. stoletja o epidemičnih boleznih. Za tem so 6i ogledali etnografski in arheološki muzej, kjer jih je pozdravil predsednik Jugoslovanske akademije znanosti prof. dr. Bazala. Po teli ogledih se je pričel kongres, na katerem je predaval prof. Pavel Diestegen iz Berlina. Predaval je v nemškem jeziku. Po končanem kongresu so gostje odšli v Gornji grad, kjer so si ogledali cerkev sv. Marka in muzej, v katerem se nahaja krapinski človek. Končno so bili gostje povabljeni na kosilo v bolnišnico usmiljenih sester, kjer se je predsednik mednarodnega združenja dr. Gomoigu zahvalil za veliko gostoljubnost, katere so deležni udeleženci tega kongresa. Predvsem je pozdravil prisotnega metropolita in zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca, za tem pa častno mater reda sv. Vin- eencija Pavelskega, posebno p« tudi predsednika dr. Thalera. Po končanem kosilu se je v hrvaškem »dnevniškem domu nadaljeval kongres, na katerem je govoril prof. Henry Sigerit iz Baltimora, ki je zelo poznana osebnost v ameriških zdravniških krogih. Vršilec bana savske banovine g. Mihaldžič je pozval vse kongresiste za zvečer na prijateljski sestanek. Delegacija ja gosi. zdravnikov na V. balkanskem medicinskem tedna Belgrad, 3. septembra. AA. Jugoslovanska zdravniška delegacija se odpelje pod predsedstvom dr. Žike Markoviča, dr. Ksenofonta Sahoviča in dr. Miloša Simoviča jutri, v nedeljo, v Carigrad in v Smirno na peti balkanski zdravniški teden. Delegacija šteje 50 članov. Naši zdravniki bodo s svojimi prispevki sodelovali v vzajemnem boju balkanskih držav proti malariji, raku in spolnim boleznim. Sprejemi pri dr. Stojadinoviča Bled, 3. septembra. A A. Predsednik vlade in ftunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel ameriškega poslanika Arturja Brice-Laina, našega londonskega poslanika Dragoinirja Ivasi-dolca, rimskega poslanika Bošlta Hrističa in našega stalnega delegata pri ZN dr. Ivana Subotiča. Poslanik dr. Izidor Cankar pri predsednika Brazilije Jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar je akreditiran pri vladah republike Argentini)*, Urugvaj in Brazilija, Predsedniku republike Argentinija m Urugvaj j« že izročil isvoje dokazilne listine (akreditivna pisma), te dni pa se je mudil 20 dni r Braziliji, kjer ga je najprej sprejel brazilski zunanji minister dr. Osvalg Aranha, potem pa j* bil sprejet pri predsedniku republike dr. Getuliami Vargaetf, kateremu >e je predstavil kot poslanik jugoslovanske vlade. Za časa tega bivanja v Rio de Janeiro je poslanik dr. Cankar obiskal tudi vse ostale diplomatske predstavnike tujih držav, ki »o akreditirani pri ivladi brazilske republike. Nastanil se je v hotelu »Gloria«, kjer so mu diplomatski predstavniki •vračali obiske, med njimi tudi zunanji minister dr. Aranha, ki ee je pri poslaniku dr, Cankarju pomudil nad eno uro. Lansbttry v Ljubljani Budimpešta, 8. septembra. Angleški poslanec !Lansbury je izjavil, da ga je Jugoslavija navdušila. Jugoslavija je mnogo storila za mir, posebno pa je treba izraziti popolno priznanje predsedniku vlade dr. Stojadinoviču za njegovo konstruktivno delo v Srednji Evropi. Blejski sporazum, ki je njegovo delo, je velik korak k ureditvi in pomirjenju y Evropi. Ljubljana, 8. septembra. Danes trefcer ob 6 Je » briovlakom is Koto-rfbe dospel t Ljubljane inani angleški poslance in politik lord Lansbury. Nastanil se je ▼ hotelu »Unionc Budimpelta, 8. septembra. A A. (Štefani.) Po Informacijah lista »Ujszagc so se začela trgovinska pogajanja med Madžarsko in Veliko Britanijo. Namen teh pogajanj je, da se čimbolj razvije trgovina med obema državama. Rašovfč obsojen Belgrad, 8. sept. AA. Po kazenski prijavi bivšega vojnega ministra in sedanjega ministra na razpoloženju generala Ljubomira Mariča ter generala Živojina Terzibašiča je bila na tožbo inž. Dušana Glišiča, kakor tudi po obtožnici državnega tožilca za mesto Belgrad, katero je odobrilo tudi apelacijsko sodišče, izrečena sodba proti narodnemu poslancu Milošu Rašovlču zaradi prestopka žalitve časti in klevete. Okrožno sodišče v Bel- Nadatjevanje na 2. strani prišlo do spopada med udeleženci demonstracij in policijo, je bilo več oseb aretiranih, a so demonstranti nekatere policiji zopet iztrgali. Komunistični poslanec Thnrei je stopil na policijski voz in pozval množico, naj miruje. V svojem govoru je delavcem obljubil, da bo v najkrajšem času proglašena splošna stavka. (ienova, 3. septembra. AA. (Štefani.) Potniški parnik »Giulio Cesare«, ki prihaja iz pristanišč Južne Afrike, je danes dopoldne priplul predčasno v Genovo, ker se zaradi stavke pristaniških delavcev ni ustavil v Marseillu. V Genovi so izkrcali tudi potnike in raztovorili blago, namenjeno za Marseille. Ameriška delavska zveza komunistom gradu je obsodilo poslanca Milofia RaSoviča zaradi žaljenja časti in klevete s kaznijo 6 mesecev zapora, ki jo mora prestati. Na podlagi prič je sodišče ugotovilo upravičenost kazenske prijave in obtožnice. Zasebna udeleženca Ljutiomira' Mariča in Terzibašiča je zastopal belgrajski odvetnik dr. Aca Petrovič, inž. Glišiča advokat Marinkovič, obtoženca pa državno tožilstvo za mesto Belgrad. Zasebnim šolam v Avstriji vzeta pravica javnosti Berlin, 3. septembra. AA. (Havas.) Zasebne šole in zavodi za poučevanje mladine v Avstriji ▼ bodoče ne bodo več imeli pravico jaynosti. Te šole bodo v šolskem letu 1938-39 lahko ohranile še višje razrede, v prvi razred pa bodo morali vsi učenci vstopiti v državne šole. Rotterdam, 8. sept. AA. (Štefani*) Drevi Sodo i nekim parnikom, namenjenim v Newyork, prepeljali v USA za 7 milijonov holandskih goldinarjev v zlatu. Jurij Japelj dobil spominsko ploščo ob 25-letnici katoliškega dijaškega društva ,,Bistrica* Po slavnostnem zborovanju je vse dijaštvo s starešinami vred odšlo v glavno ulico pred hišo, kjer je nekdaj stala rojstna hiša Jurija Japlja, in prisostvovalo odkritju njegove spominske plošče. Akademski oktet je za uvod zapel zdravico, nato pa je prof. Šolar v temeljitih izvajanjih pokazal lik Jurija Japlja kot človeka, predvsem pa kot velikega preporoditelja slovenskega naroda. Po njegovem govoru je zdrsnilo pregrinjalo traz ploščo, ki jo je z velikim okusom dala napraviti družina dr. Polčeva. Na plošči je napis: »V hiši, ki je bila na tem mestu, se je rodil Jurij Japelj, ki je postal preporoditelj slovenskega naroda (1744-1807).« Slavnostnemu odkritju Japljeve plošče je poleg drugega odličnega občinstva in navdušenega dija-štva prisostvoval tudi minister dr. Krek, ki ga je dijaštvo z velikim veseljem pozdravilo. Dijaki eo se nato razšli po mestu, ki je vse v pripravah za narodni tabor, da se zberejo zvečer ob pol 9 k slavnostni akademiji, na kateri govori glavni urednik »Slovenca« dr. AhČin, in jo počasti s svojim obiskom tudi minister dr. Krek. , Kamnik, 8. septembra. Dljalko počitniSko društvo »Bistrica« je danes začelo slaviti svoj srebrni jubilej z veličastnim zborovanjem, ki ga je imelo v kamniškem domu ob 3 popoldne. Kakih 250 dijakov je prihitelo v okrašeni Kamnik z vseh strani, da se veselijo z bratskim društvom. Zborovanje v kamniškem domu je začel predsednik »Bistrice« teolog Golob, ki je pozdravil zbrane odličnike in dijaštvo, ki je krasno dvorano napolnilo do konca. Jubilej »Bistrice« je uvodoma v imenu češkega katoliškega dijaštva pozdravila gdč. Rajzihova iz Prage, za dijaško KA g. Kovač, za SDZ in Pax Romano g. Poštuvan, za »Danico« g. Grafenauer, za »Savico« gdč. Pavlica, za starešinstvo »Bistrice« g. Urbanija. Zborovanje je pismeno pozdravil minister g. dr. Anton Koroiee, ki mu je bila poslana zahvalna brzojavka, prav tako prevzv. g. škofu Rozmanu. Nato je dr. Tine Deijeljak v svojem predavanju naslikal krasno podobo slovenskega izobraženca, ki naj črpa iz globine svojih narodnih vrednot. Za njim je govoril dr. Vilko Fajdjga in razvijal misli rz stavka: »Moj pravični pa živi iz vere.« Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Spor med Čehoslovakl In Nemci je še vedno glavna točka mednarodne politike in bo to še precej časa ostala. Pogajanja med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado se namreč še vedno niso premaknila z mrtve točke, dasi je predsednik dr. Hodža Nemcem predložil že tretji načrt, kako zadovoljiti njihovo zahtevo po avtonomiji, pa so Nemci po vrsti odklonili vse tri. Ker pa se zdi, da vodja nemškega rajha res noče vojne, v kateri bi Nemčija lahko tvegala vse, zato «o še vedno tako v Londonu kakor v Parizu prepričani, da se bo našla podlaga, na kateri se bosta mogla češkoslovaška vlada in men nemški nasprotnik sporazumeti Izvedelo se je, da bo angleški svetovalec, lord Runciman, ako bi obe stranki na noben način ne mogli skupaj, predložil svoj lastni načrt, kako preurediti državo ali pa celo ustavo češkoslovaške republike, da bi na eni strani bila zasigurana enota češkoslovaške države, na drugi pa bi imeli češkoslovaški narodi zadostno samoupravo. Državljanska vojna v Španiji zadnje čase ni prinesla posebnih uspehov ne eni ne drugi stranki, čeprav so rdeči dobili med tem časom ogromno količino orožja in drugih vojnih potrebščin iz Rusije in Francije, pa tudi veliko pomoči ▼ komunističnih in socialističnih prostovoljcih, s katerimi so hoteli začeti ofenzivo proti generalu Francu, pa niso dosegli ničesar. Medtem pa se močno krepi tudi narodna armada generala Franca za odločilni udarec. Sodijo, da bo državljanske vojne vendarle Je letos konec. Zdaj sta pretekli že dve leti, ko se je državljanska vojna začela, in evropske velesil« niso ničesar sklenile, da bi jo preprečile. Ta vojska je do danes zahtevala nad en milijon mrtvih ter več ko dve milijardi pezet narodnega premoženja. Japonska armada je začela prodirati na sedanje politično središče kitajske vlade Hankov na reki Jangce. Hankov brani nad 1 milijon kitajskih vojakov. Japonci prodirajo s treh smeri v velikem loku. Gospodarstvo Črnomelj—Vrbovsko Dr. Koee Jure Anonfmn? Člankar je ▼ režima nasprotnem dnevni-. ku preteklo nedeljo zopet objavil svoja izvajanja, ki naj bi bila odgovor na moj članek v »Slovencu« z dne 21. avgusta. Objektivna javnost, ki primerja celotna izvajanja anonimnega člankarja z mojimi, naj sama presodi, kdo je doprinesel za svoje trditve stvarne dokaze in čigava argumentacija lepa tako t splošnem kakor tudi zlasti z ozirom na prvotno postavljeno trditev, ka- teri krak je gospodarsko ln prometno vaJneJS za Slovenijo (glej anonimni članek v režimu nasprotnem dnevniku z dne 11. avgusta, ki je sprožil to diskusijo). Dejstvo pa, da se doslej ni oglasil strokovnjak z imenom, ki bi vsaj poskušal izpodbijati strokovnjaško utemeljena izvajanja inženirja-strokovnjaka, dokazuje, da je slovenska parlamentarna delegacija JRZ tudi v čisto strokovnem pogledu pravilno postopala. proti Newvork, 3. septembra. Na shodu Ameriške delavske' zveze so izglasovali »prehod na dnevni red« (kar je isto kot zaupnica odboru, da se mu ni treba ukvarjati z muhastimi predlogi opozicije). Po tem »prehodu na dnevni red« je treba iz delavskih vrst odstraniti komuniste, ker komunisti s svojo propagando zastrupljajo in onemogočajo prisrčno razmerje med kapitalom in delom. Stanje naših hliringov Na dan 31. avgusta 1 L je bilo stanje naših klirin-gov sledeče: Naša terjatev v italijanskem kliringu se je zmanjšala za 3.45 milij. din in je aiašala 99.25 milij. Tudi terjatev napram Nemčiji se je zmanjšala in sicer za 0.38 milij. Rm na 15.4 milij. Rm. Za 2.16 milij. din je tudi nižja terjatev v poljskem kliringu, katera znaša sedaj 7.9 milij. din. Za malenkost se je tudi znižal saldo v kliringu z Bolgarijo, za 0.76 milij. din na 2.9 milij. pa je narastel saldo v kliringu z Turčijo. Med pasivnimi kliringi ie narastel saldo v kliringu s Češkoslovaško za 5.83 milij. na 171.27 milij. kč, znižal pa se je saldo v kliringu z Rumuniio za 1.2 milij. na 7.29 milij. din in saldo v kliringu z Madžarsko za 1.98 na 40.21 milij. din. Cene sadja Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poroča glede cen sadju sledeče: Cena jabolk v tekočem tednu je bila 2.50 do 2.70 din za kg. Cene so padle radi tega, ker je nastal zastoj v sadni trgovini in je nastala večja ponudba zaradi manjšega izvoza sadja. Zastoj je nastal zaradi tega, ker izvozni institut v Belgradu še ni dobil odo-brenia od Nemčije za izvoz sadja za mesec september. Ko dobe trgovci pravico za izvažanje sadja za september, se bo cena jabolk dvignila na 3 din. ali pa še več. Danes ko je nastal popolni zastoi v sadni trgovini, se plačujejo jabolka po 1.75 do 2 din. Ako bo zastoj še dalje trajal, bodo sadjarji še bolj silili s sadjem na trg, kar bo povzročilo še večji padec cen in bo nastala ista situacija v sadni trgovini kot lansko leto r mesecu oktobru, ko so kmetje prodajali najlepša jabolka po 1.50 din za kg. Domače grozdje se prodaja po 8 din, dalmatinsko po 10 do 12 din za kg. Živinski sejem v Novem mestu dne 30. avgusta t L Na redni letni glavni sejem ▼ Novem mestu, ki se je vršil 30 avgusta t. 1.. je bilo prignanih 864 glav goveje živine in sicer 570 volov 127 krav, 68 juncev, 95 teli c, 4 teleta, 38 konj in 988 prašičev. Ktmčija je bila precej slaba. Prodanih je bilo 130 volov, 45 krav, 55 juncev in telic, 885 prašičev, 2 teleti in 17 konj. Dobro re;eni voli lo le plačevali po 5 50 d:n, krave no 2.60 do 3 din, telice in junci po i do 5 din, pršutniki po 6 do 7 din za kg žive teže, Konji po 1100 do 5000 din, mladi prašički od 90 do 130 diu za glavo. Pred gradbo Jadranske projje na Kotor. Kot poroča »Jugoslov. kurir«, je vlada sklenila, da bo čimprej pričela z gradbo jadranske proge, ki bi prišla na morje pri Risnu in Kotoru. Ta proga bo tekla najbrž mimo Žlatibora in pa po dolini Lima in bo imela en krak na Podgorico, prišla bi pa na morje pri Risnu ter bi imela en krak za Kotor. Na podlagi tega vladnega sklepa je že sestavljena posebna strokovna komisija, ki ima nalogo, da preišče terene, po katerih bo ta proga speljana, in pripravi material, ki je potreben za izdelavo načrta o trasiranju te proge. Komisija bo predvidoma predložila dve alternativi za trasiranje proge, kj bo imela normalni tir. Borza Dne 3. avgusta 1938L Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 6.681 milij. din, v primeri s 7.495, 7.727, 7.309 m 8.622 milij. v prešnjih tednih. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.9375, London 21.29, New York 439.25, Bruselj 74.055, Milan 23.10, Amsterdam 238.525, Berlin 175.75, Stockholm 109.75, Oslo 106.95,Kopenhagen 95.025, Praga 15.11, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingtors 9.395, Buenos-Aires 112. Hmelj Žalec, dne 3. septembra. Hmeljarska zadruga poroča, da se z nakupovanjem letošnjega pridelka nadaljuje v vedno večjem obsegu in plačuje po 22 do 25 din za kilogram. Z ozirom na okol-nost, da je v inozemskih okoliših za gladkozeleno blago bolj trda, je za naš letošnji pridelek vedno več zanimanja, ker je večina blaga brezhibne gladkozelene barve. Računa »e, da se bodo tudi cene učvrstile, če ne bo prekomerne popustljivosti hmeljarjev. Ns Češkoslovaškem se kupčija vedno bolj razvija in je povpraševanje zlasti za v barvi boljše blago. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so se za najboljše blago učvrstile ter se plačuje sedaj za letošnji pridelek Žatec 16—21 Kč, to je 24—31 din, ter Uštčk in Roudnice 12—15 Kč, to je 18—22 din, izjemoma za najbcljSc blago tudi po 16 Kč, to je 24 din za kilogram. Četudi razooloženje ni preveč živahno, je vendar tendenca čvrsta. Kakšnih odločilnih uspehov pa doslej ni dosegla ne enai ne druga stran. Kitajci trdijo, da so pognali pri jezeru Pujang v beg 400.000 Japoncev in da so napravili velik plen. Japonska poročila iz Tokia pa trdijo, da pohod japonske armade nevzdržno napreduje in da je v Lu-šanskem gorovju obkolila 100.000 mož kitajske armade. Treba bo torej še nekaj časa počakati, da bomo videli* kdo ima prav. Židom je začelo sedaj slabo presti tudi v Italiji. Najprej je izšla odredba, da se morajo izseliti iz države vsi Židi, ki so se vselili vanjo po svetovni vojni. Zdaj pa je prosvetni minister odredil, da Židje ne smefo več študirati na nobeni državni Soli in da na njih Židje tudi ne smejo poučevati Od 16. oktobra letos naprej morajo zapustiti šole vsi dosedanji židovski učitelji, profesorji in vseučiliški docenti. Istočasno so izključeni Židje iz vseh akademij, literarnih in umetniških društev ter drugih prosvetnih institucij. Za Žida se smatra vsakdo, ki je rojen od židovskega očeta in matere, čeprav ne bi bil židovske vere. u Notranji pregled Zastopniki mednarodnega katoliškega dijaštva, ki je organizirano v »P a x R o m a n i«, so zaključili 17. kongres te velike organizacije, Kon-res se je pričel v Rogaški Slatini in končal na iledu oziroma s slavnostnim zborovanjem v Ljubljani. Udeležilo se ga je več odličnih zastopnikov mladega katoliškega gibanja med dijaštvom, med njimi zlasti kanonik Cardyn, ustanovitelj žosizma, iz Belgije. Na kongresu je govoril tudi notranji minister dr. Korošec, ki so ga vsi udeleženci burno pozdravljali. Minister dr. Krek je imel predavanje o socialnih nalogah katoliškega akademika, Jugoslovanski episkopat je na kongresu za stopil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je imel v blejski cerkvi tudi slovesno sveto mašo. Na slovesnem zaključnem zborovanju je gcvoril tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Kongres je bil odlično organiziran in so se tudi udeleženci zelo pohvalno izražali o našem dijaštvu in o našem narodu, ki eo ga ob tej priliki na raznih izletih in potovanjih imeli priliko spoznati. V nedeljo )e bil v Ljutomer« veBk narodni tabor, ki se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi, Tabor se je pričel dopoldne okrog 9 in je trajal tja do opoldne, popoldne pa je bil velik telovadni nastop slovenskih fantov, ki je tudi privabil veliko množico gledalcev. Kot glavni govornik je na taboru nastopil notranji minister in naš voditelj dr. Korošec, ki ga Je vsa množica kot svojega ožjega rojaka pozdravljala v nepopisnem navdušenju. Dr. Korošec je govoril o veličini države, o notranji in zunanji politiki sedanje vlade, ki je znotraj države in na njenih mejah vzpostavila mirno ozračje, ki nam upravičeno daje zavest notranje in zunanje varnosti. Govoril je tudi o volitvah in nam aejal, da »e pač še ne ve, kdaj bodo, ker vlada o tem še ni nič sklepala. To pa nas ne sme ovirati, da ne bi že sedaj delali za dober izid volitev, dasi se ga ni bati. Najmočnejša bo iz volitev izšla pač JRZ, v hrvaških krajih pa bo to pot tudi še dosti močna bivša HSS« V Belgradu je bil ustanovni občni zbor Glavne zadružne zveze, ki se je preorganizi-rala v smislu novega zakona o gospodarskih zadrugah. To je najvišja zadružna organizacija in zunanja zastopnica zadružništva v državi, saj ima po včlanjenih zadrugah nad en milijon članstva, to je cel zadružni narod. Glavna zadružna Sloga< ter gasilska društva, pred mestno Mahrovo hišo salezijanska godba ter fantovski odseki in dekliški krožki, na Krekovem trgu pa po vrstnem redu od zapada proti vzhodu godba »Zarjat, ženska društva, godba z Viča, kulturna društva, poštarske in železničarske organizacije ter narodnOobrambna in telesno-vzgojna društva, torej tudi športniki". Godbe se postavijo na čelo skupin po razporedu, kakor bodo razvrščene v sprevodu in je to spodaj označeno. Na zbirališčih bodo postavljene table z označbo posameznih skupin; za red in orientacijo pa bodo skrbeli posebni reditelji pod nadzorstvom mestnih uradnikov. Reditelji bodo nosili na levem rokavu bel trak z^ napisom »Reditelje in z mestno štam-piljko, službujoči mestni uradniki bodo pa imeli belo-zelene trakove na rokah. Prosimo, da se v vsem pokorite naredbam rediteljev, ki bodo tudi za vse informacije na razpolago. Bakle bodo na zbirališču samem po 1 din komad, večje število jih pa razdeli tudi mestna občina. Bakle je treba prižgati šele, ko se prične sprevod premikati. Pri prižiganju bakel bodo pomagali reditelji in mestni poklicni gasilci. Navodila za slavnostni sprevod v torek 6. sept. Sprevod krene točno ob 19.30, ko se priključi vojaškemu sprevodu; zato prosimo, da 60 V6i udeleženci zanesljivo najkasneje ob 18.45 na mestu. Sprevod bo šel po naslednjem redu: Vojaška godba s četo, bojevniške organizacije: dobrovoljci, rez, oficirji, Legija koroških borcev, Nemci v naših mestih in trgih V nedeljskem Slovencu z dne 10. julija smo priobčili statistični pregled Nemcev v Sloveniji po okrajih. Danes prinašamo pregledne tabele nemškega življa po naših mestih.in trgih. Kraje, kjer Nemcev sploh ni ali so le v neznatnem številu zastopani, smo izpustih. Te tabele kažejo še nazorneje ko okrajne tabele, kako so Nemci nazadovali ▼ mestih in trgih Slovenije od 1. 1921 do 1931. Številke so točne, z njimi so temeljito ovržena vsa nasprotna prizadevanja, pokazati Slovenijo kot nemški prostor, nemško območje itd. Politični moči nemštva v Sloveniji je odklenkalo, tudi kulturno se fiezdalje bolj osvobojamo od njih. PRIMERJAVA JUGOSLOVANSKEGA IN NEM&CEGA ŽIVLJA V MESTIH IN TRGJH SLOVENIJE Heste Ljubljana Maribor Celje , Ptuj , . K d • S B S • t 9 B Brežice . „ . „ t . Dravograd..... Gornja Radgona . . Guštanj .j,«,, s * Jesenice . „ , , , . Kočevje ,,»,,. Laško ..„,„.. Ljutomer . , „ „ . Maremberg „ , , . Mežica , . . a * • Ormož..„.»». Prevalie .,„.». Rogatec ...... Slovenj Gradec . . Slovenska Bistrica . Slov. Konjice . . . Šmarje pri Jelšah . Šoštanj ...... Tržič Velenje ,.,„.. Vitanje Skupno prebivalstvo 1921 prirastek 1931 absolut. v % 53.294 59.765 f- 6.471 + 12-14 30.002 33.131 - 2.469 4- 8 05 7.756 7.602 - 154 - 1-99 4.449 4.257 - 192 - 4-32 1.138 1.229 f- 91 f- 8-00 691 734 - 43 - 6-22 1.235 1 289 - 54 - 4 37 1.290 1.296 6 - 0-47 1.642 1.766 - 124 - 7-55 3.359 3 079 - 280 - 8-34 1.068 1.084 - - 16 - - 1-50 1.381 1.481 - - 100 - - 7-24 997 942 - 55 - 5-52 2.083 2.758 - 675 - 32 41 1.095 1.276 - 181 - 16-53 3.428 3.792 - 364 - 10 62 712 814 - 102 - 1433 1.111 1.311 - 200 - 18 00 1.610 1.779 - 169 - 10 50 1.341 1.424 - 83 - 619 630 681 - 51 - 8-10 1.348 1.735 - 387 - 28-71 2.382 3.244 - 862 -3619 3.030 3.399 - 369 - 12-18 445 517 [■ 72 - 1618 Slovenci in Srbohrvati Nemei Nemci v odstotkih skupnega prebivalstva 1921 1931 prirastek 1921 1931 prirastek ali nazadovanje absolut. v % absolut v % 1921 1931 50.329 56.854 [-6.525 k 12-96 1.826 1.729 97 — 5.32 343 2-89 23 275 29.621 - 6.346 -27 27 6.595 2.741 _ 3.854 — 58.44 21-51 8-27 6.738 6.988 - 250 - 371 859 449 _ 410 - 47.73 11-08 5-91 3.349 3.640 - 291 - 8 69 968 559 — 40=) — 42.25 21-76 1313 985 1.172 - 187 - 1898 129 42 _ 87 — 67.44 11-34 3-42 538 702 - 164 - 30-48 152 29 _ 123 — 80.92 22-00 3-95 1.085 1.207 - 122 -11-24 127 71 _ 56 — 44.09 10-28 5-51 1.135 1.174 - 39 - 3-44 143 113 _ 30 — 20.98 11-09 8-72 1.597 1.719 - 122 - 7 64 36 34 _ 2 — 5.56 2-19 1-92 2.094 2.024 - 70 - 3-34 1.226 1.000 _ 226 — 18.43 36-50 32-84 950 1.043 h 93 1- 9 79 76 19 _ 57 — 75.00 7-12 1-75 1.310 1.431 - 121 - 9-24 54 30 mmm 24 — 4444 3-91 2-03 603 715 - 112 - 1857 384 222 _ 162 — 42.19 38-52 23-57 2.024 2.700 - 676 - 33-40 52 43 _ 9 — 17,31 2-50 1-56 946 1.199 - 253 - 26 74 99 53 _ 46 — 46.46 9-04 4-15 3.240 3.686 - 446 - 13-77 170 102 _ 68 — 40.00 4-96 2-69 555 729 - 174 -3135 126 82 _ 44 — 34.92 17-70 1007 902 1.187 - 285 -3160 193 110 _. 83 — 43.01 17-37 8-39 1.492 1.684 - 192 - 1287 97 59 - 38 — 39.18 6-03 332 1.148 1.263 - 115 - 10-02 173 145 - 28 — 16.18 12-90 10-18 611 667 - 56 - 9-17 15 11 -. 4 - 26.67 2-38 1-62 1.225 1.679 - 454 L 37 06 110 46 _ 64 — 58.18 8-16 2-R5 2.286 3.139 - 853 - 37 31 80 76 4 _ e; nn 3-3R 2.932 360 3.369 475 - 437 r 115 - 14-90 -31-94 60 83 21 42 39 41 — 65.00 49.40 1-98 18-65 — iit 0-62 8-12 Zveza bojevnikov, državna zastava, župan Tn mestni svet ljubljauski; — godba >Sloga< — gasilska društva; — salezijanska godba — fantovski odseki in dekliški krožki; godba poštnih nameščencev, poštni nižji uslužbenci, Združenje jug. nar. želez-" ničarjev in brodarjev, narodno obrambna društva? Branibor, Družba CM. Jadranska straža, Sedejeva družina, Združenje četnikov; godba >Zarja< —\ ženske organizacije: Društvo kneginje Zorke, Društvo za varstvo deklet, Kolo jug, sester, Jug. ženskal zveza, Kršč. ženska zveza in društvo, Splošno žen-i sko društvo, TKI) Atena, kulturna društva: Delav* sko podp. društvo, Društvo rotf. ipojstrov, Katolw ško društvo rok. {»močnikov, profesorsko društvo, Obrtniško društvo v Ljubljani; godba prosvetnega društva Vič — spet kulturna društva, Prosvetna zveza, Rdeči križ, Ruska Matica, Ruski Rdeči križ, Slomškova zveza, Združenje gled. igralcev, Zveza društev kmetskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev, Zveza naprednih akademskih starešin, Zveza slovenskih obrtnikov, Združenje železniških uradnikov, Narodna čitalnica Šiška, telesno-vzgojna društva: Jugoslovanska gozdovniška liga, Strelska družina, športna društva, Zveza skavtov in planink. Pevska društva se zberejo neposredno na Mest* nem trgu od spomenika kralja Petra I. proti Staremu trgu ob 20. Podružnice in odseki gredo K matičnim! društvi. Pri stiku na Mestnem trgu zapojejo najprej pevska društva nekaj domorodnih pesmi, sledi pozdrav ljubljanskega župana, petje državne himne in razhod. V uniformah se udeleže sprevoda le gasilci ter zastavonoše posameznih društev in organizacij; vsi ostali v civilni obleki z društvenimi znaki. Zastave gredo na čelu svojih društev ali organizacij. Pri stiku na Mestnem trgu ee postavi mestni svet na stopnišče magistrata, pod njim vojaška godba s četo ter bojevniške organizacije, ob ploč* niku nasproti magistrata gasilska društva, vsi ostali udeleženci pa po navodilih rediteljev. Pri zbiranju, med sprevodom in pri stiku se je ravnati po navodilih rediteljev ter naj vladata popoln red in disciplina. Društveni reditelji, ki ee niso udeležili sestanka v soboto 3. t. in., naj se prijavijo pri ravnatelju pom. uradov, Mestni trg 27-I1L, kjer sej dobe rediteljski traki in vsa novodila. Someščani! Naš ljubljeni vladar, Nj. Vel. Kralj Peter II. obhaja v torek 6. septembra svoj rojstni dan, ki se slavi po vsej državi knt državni in narodni praznik. Uradi ta dan ne poslujejo, vso trgo« vinske in obrtne obratovalnice so zaprte. V cerkvah vseh veroizpovedi so slovesna cerkvena opra^ vila. Državni in samoupravni uradi razobesijo drža vne zastave. Mestna občina ljubljanska priredi slovesen obhod s sodelovanjem vseh ljubljanskih društev in organizacij. Vabim someščane, da na ta praznik iiobesij« na svojih hišah državne rnstave ter se udeleži cerkvenih slovesnosti in slavnostnega obhoda tci tako izkažejo svojo ljubezen in vdanost našemi mlademu kralju. Ljubljana, 3. septembra 1938. Predsednik: dr. Jnro Adleši«, I. b JESENSKA SEZONAt DOLENJSKE TOPLICI radlo-terma 38° c. Od 1. IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domi I. razred din 45'— s prehrano in kopelmi. V Kop® liškem domu 10 dnevna pavšalna penziia din 600—, 20dnevna din 1.100-—. V pavšalu vračunan polen prehrane, kopeli in perila, enkratni zdravniški prepled in vso takflp. Izredni zdrnvilni uspehi! Krasni izleti v okolico. — Zahtevajte prospektei Uprava, Stran ? >SLOVENEC<, 'dno septembra 1038. Stev. 203. Poziv banske uprave V torek, dn« 6, septembra 1938, «• obhaja rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra 11. kot državni praznik. V proslavo tega praznika s« bo U dan ob 10 (darovala v tukajšnji itolnici >▼. Nikolaja «love«na pontifikalna maša, po kateri »e bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« a pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi •• bo vršila svečana Blužba božja ob 9, ▼ »vangeljski cerkvi ob 10, v atarokatoliški kapeli na Goeposvetski cesti it. 9 pa ob pol 9. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleivveisova e. 10) po-klonitve in čestitke. Koledar Nedelja, 4. septembra: 13. po BlnkoStlh. Evan-ppTij: Jezus ozdravi deset gobavih. (Lk 17, 11—19.) Rozalija, devica; Ida, grofinja. Ponedeljek, 5. septembra. Lavrenclj Just., Skof; jGentilij, mu£. Torek, 6. sept Caharija, prerok; Peregrin. Osebne cesfl = Docent dr. Ivan Matko je zopet prevzel Vodstvo internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani. Mogočna zdravilna mol narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI — Dtrini posvetovalnica. Podobno rnbriko kakor za zdravniške, pravne in kmetijske nasvete, smo uvedli tudi za nasvete o davčnih Vprašanjih. Naše eenjene naročnike in bralce lista, ki se poslužujejo te velike in brezplačne ugodnosti, prosimo, da označijo že na kuverti, za katero posvetovalnico je pismo. Če želijo odgovora, oziroma nasveta od več posvetovalnic naenkrat, naj stavijo vprašanje za vsako posvetovalnico na posebnem listu. S tem prihranijo uredništvu delo prepisovanja vprašanj, sebi pa koristijo, ker dobijo prej odgovor. — Duhovne vaje za H. gg. duhovnike bodo V Domu duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9, od 12. do 16. septembra. Začetek prvi dan zvečer ob 6, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina za vse tri dni 120 din. Vodstvo Doma. — Na novo nstanovljeni nemški konzulat ▼ Ljubljani (Bleiweisova cesta 34) je začel • 1. septembrom t. L s svojim delovanjem in je bil od nemškega državnega kancelarja imenovan za vodjo konzulata konzul g. Hans Bernard. Z enim samim kosom odličnega domaSega HUBERTUS mila operet« večji kup perila kot aicerl Zato jo v porabi cenejše I — Služba božja na Smrekoveu. Na praznik, itn« &. septembra bo ob 10 na Smrekovcu pred planinsko postojanko služba božja. V primeru slabega vremena preložena na nedeljo, 11. sept. — Romanje Bohinjcev na Sveto Goro pri Go-rief. Vsem, katerim je bilo vodstvo pomladanskega romanja na Sveto Goro pri Gorici prisiljeno zaradi prevelikega števila priglašencev vrniti njihove prijave, sporočam, da so naše oblasti dovolile še eno romanje, ki t>o v soboto 24. in nedeljo 25. septembra. Spored bi ostal približno isti. Vse priglase pošiljajte na naslov Tone Duhovnik, kaplan, Srednja vas v Bohinju. Prijava mora obsegati: ime in priimek, očetovo ime in priimek, materino ime in dekliški priimek, kraj in čas rojstva, vsaj letnica, sedanji naslov. Priloženi morata biti še dve fotografiji, ki pa naj ne bosta fireveč stari in po možnosti enaki. Bohinjci se ahko priglase pri svojih župnih uradih na Ko-privniku, v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici. Stroški znašajo 105 din. S priglasi ne odlašajte predolgo — samo do 15. sept. je še časi .Plašče, površnike, obleke krasne jesenske in zimske modele za dame in gospode nudi v največji Izberi po nadnjlh modnih kreacijah In nizkih fcenah Trnu fjikii - stmuncra uiua vsaj 15 let. Učenke, ki želijo poglobiti svoje znanje v gospodinjstvu, tujih jezikih in v glasbi, lahko obiskujejo šolo še drugo leto. Ker v šol. letu 1938-39 ne bo I. letnika višje gosp. šole, bi koristila enoletna gospodinjska šola tudi tistim učenkam, ki žele vstopiti pozneje v I. letnik višje gosp. šole. V prospektu, ki se dobi pri upravi zavoda brezplačno, so navedena natančnejša pojasnila o pouku in plačilnih pogojih. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 25. septembra t. 1. Mnogo so cenejše Tovarna Luts-peči. Ljubljana VIL Glej Velesejem. paviljon >F< Zveza absolventov kmetijskih šol za dravsko banovino ima za vse člane ZAKŠ skupščino v nedeljo, 11. septembra t. 1. ob 11 dopoldne v dvorani restavracije pri Levu, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta. Zaradi važnosti dnevnega reda je članstvo obvezno. Lep spomenik • dar pokojnim Ogled spomenikov - dolžnost Interesenta* Stalni razstava - nizka cena FRANJO KUM0VAR, kaimrasaftia t«. Kril-LJubljana TeL4Mlf »SLAViMk nafldealneJS« sodobno čistilo čisti ln pollra vse svetle kovine, kuhinjsko posodo, emajl, steklenino, točilne mize itd. Poskusite tudi Vi! Zahtevajte pri svojem trgovcu neprekosljivo domače čistilo — »SLAVIN«! Obiščite nas na velesejmu v pav. »II Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VEL Glej Velesejem, paviljon »F< «- Danes t Šmarje pri Ljubljani. Vsi, ki ste fcavedni Slovenci in Jugoslovani in vsi, ki ste še zavedni kmetje, danes v Šmarje na tabor. Ob pol 9 je sprejem gostov na postaji, takoj nato sprevod s postaje v cerkev, nato sv. maša, po sveti maši kmečko zborovanje. Popoldne ob pol 2 litanije, ob 3 nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov; po nastopu prosta zabava. Kroji, narodne noše, zelene kravate in zelene rute, hitite danes v Šmarje, kjer bomo manifestirali domu, Sloveniji in katoličanstvu. — Bog živil — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474^35. — Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli Ljubljana VII je prikljnčen.i enoletna gospodinjska lola s tečajem za nemški jezik. Pouk traja od 1. oktobra do 28. junija. Poleg običajnih predmetov, ki se poučujejo na gospodinjskih šolah, imajo lu gojenke priliko, da se Izobrazijo v glasbi, v troncoskem in angleškem jeziku, v stenografiji in itrojeplsju. Sprejemajo se notranje in zunanje ičenke, ki so duševno in telesno zdrave, ter imajo — Pouk na »llermesu«, enoletnem trgovskem tečaju »Hermesa« se prične 9. septembra. Do tedaj pa je tudi še vpisovanje. Kdor si želi tekom leta pridobiti temeljito trgovsko izobrazbo, naj se javi čimprej: Maribor, Zrinjskega trg 1. Poučujejo profesorji trg akademije. — Umetnostno razstavo v Mnrski Soboti prireja Jakob Karel, cand. profesor, akad. slikar, v dneh 4.—15. septembra v hotelu »Kronat pri gosp. Vučaku. — Obiščite! — Izletniški avtobus, ki je vozil ob nedeljah in praznikih iz Kranja ob 8.25 in z Jezerskega ob 19, vozi vključno do 8. septembra 1938. — Nekaj, kar še ni bilo! Težka flamizol in krep svila, dvojno široka, 200 desenov in barv, meter samo 29 din. Stermecki — Celje. Damski svet iz cele Slovenije naj izrabi to ugodno priliko! Za hladno jesen — toplejša oblačila! Oglejte si novo zalogo jesenskega in rimskega blaga za obleko, površnike, suknje itd. pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cest* 7 Ugotovljena oblatila vedno na talogi. Lastni izdelki I Lasten modni saloni — Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, da s« obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska e. 15. Zavod iz"obrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dober ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost odpreti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustrojn najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tako se dijaki(inje) že v šoli praktično pripravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopji, in kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene, v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno, tudi v nedeljo in na praznik. — Tegale obvestila nikar ne prezrite! Na najlepše, najprijetnejše in najzanimivejše jesensko potovanje — v sončno Dalmacijo, na novo mašo in na trgatev grozdja vas vabimo. Cel vinograd je pripravljen za naše izletnike. Spotoma poro-mamo k čudodelni Gospe Sinjski, obiščemo sloveča Plitvička jezera, ogledamo si Split, Trogir, Šibenik, Senj, Crikvenico in druge zanimive kraje našega Primorja; z ladjo se odpeljemo na prekrasni otok livar. Če vas veseli spoznati zanimive kraje in običaje, če si želite par dni oddiha pri morju — ne zamudite te izredne prilike! Potuje- mo s lepim, udobnim izletniškim avtomobilom od 26. sept. do 3. okt. Cena 450 din. Podrobna navodila pošlje vsakomur zastonj »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Čevlji in nogavice trajajo še enkrat tako dolgo, če uporabljate Sanoped — prašek za čevlje. Stane le 2 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josefc grenčice. — Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko ličilišče »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15 je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7; tudi v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago. — Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine! — Enoletni trgovski tečaj v Novem mestn, z vsemi pravicami vpisuje dnevno. Šolnina 150 din. Zahtevajte prospekt! — Podkoren, črtice iz preteklosti vasi in gorenjske Doline, spisal stolni kanonik J. Vole; obsega 77 strani in stane 15 dni. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Vsak športnik, bodisi avtomobilist, motociklist, kolesar, letoviščar ali turist, je že neštetokrat slišal ime »Podkoren«, pa si ni znal predstavljati pravega pomena tega kraja in njega zanimivosti. Slišal je morda nekaj o Podkorenskem sedlu, o cesti, carinarnici; a o kraju in okolici pa ni vedel ničesar. Zato moramo biti g. pisatelju hvaležni za to zanimivo knjižico, iz katere bomo spoznali vse zanimivosti kraja iz preteklosti in sedanjosti, o šegah in navadah prebivalstva itd. Knjižico krasi več umetniško izdelanih slik, delo Jugoslovanske tiskarne. Knjižico toplo priporočamo. Mnogo so cenejše '1 Tovarna Luts-peči, Ljubljana VIL Glej Velesejem, paviljon »F< ^ Interesenti trgovskih tečajev! Izbira Bole Je največiega pomena za vse življenje I Vpisujte se v Legatov Enoletni trgovski tečaj, ki obstoji že nad 25 let in je znan zaradi svojih odličnih učnih uspehov. Končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in eno leto in pol pomočniške prakse. Lastni dijaški internat. Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra. I.egatovo trgovsko učilišče, Maribor, Vrazova ulica 4. — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem znvodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. Šolsko naznanilo! Driavn« priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem ufnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 211 (Prostori Dopisne trgovske šole) VPISOVANJU vsak dplavnfk med običajnimi uradnimi urami. Redno vpisovanje ee vrSI 10., 11., 12., 13. in 14. septembra. Sprejemni izpiti za one, ki nimajo dovršene nižje srednje ali meščanske šole, so dne 14. septembra ob 9. uri dopoldne. PRICETEK POUKA |e dne 16. septembra 1938 ob 8. uri dopoldne. VELJAVNOST ZAVODA IN IZPRIČEVAL TrgovsM uftif zavod ln njegov Enoletni trgovski tečaj je državno priznan na podlagi zakona, pravilnikov ministrstva trgovine in industrije ter odlokov kralj. banske uprave. Izpričevalo tega tečaja ima vse po zakonu predvidene pravice. ★ Vpis ▼ ta Enoletni trgovski te?aj ee vrši saipo n« naslov: Enoletni trgovski teJaJ pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Kongresni trg 2. Istotam se dobe ustno ali pismeno vsa pojasnila in prospekti brezplačna •to k sv, maji. Po sv. maši zborovanje na Istem prostoru, na katerem govori poleg drugih odličnih govornikov narodni voditelj minister dr. Korošec. Popoldne je telovadni na6top fantovskega odseka in dekliškega krožka. Slovenci in Slovenke iz bližnjih ln daljnjih krajev pridite in povzdignite slovesnost naše proslave! Novo mesto Novomeški fantovski odsek in dekliški kroleK priredita v proslavo rojstva Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 6. septembra ob 20.45 v veliki dvo-rani Prosvetnega doma slavnostno akademijo. Cenjeno bčinstvo Vabimo, da se akademije v čim večjem številu udeleži. Starše učenk, ki eo se priglasile za vpis v I. razred državne meščanske šole v Novem mestu, obveščamo, da eo od imenovanih učenk sprejete vse, ker vzporednica k I. razredu ostane ohranjena tudi v tem šolskem letu. — Upraviteljstvo. „Pollto črnilo, to ni več hudo, drogerija ..Danica" pomagala bo." Drogerija „DanlcaN Ljubljana, TavCarJava S «— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost 20 tetnica osvoboditve Slovenske krajine in 25 letnica Novin V nedeljo 11. septembra bo v Čremsorcfh •lavnost 20 letnice osvoboditve Slovenske Krajine in 25 letnica »Novin«. V Črensovcih se je vodila vsa borba za osvoboditev Slovenske Krajine in priključitev k Jugoslaviji. Naj ne bo Prekmurca in ne Prekmurke, ki se ne bi udeležil proslave tega zgodovinskega dogodka. — Iz ljutomerskega okraja in ostalih delov Slovenije vljudno vabimo vse, ki so dobre volje in čistega srca. Fantovski odseki, dekliški krožki in gasilci, pridite s svojimi zastavami! Spored: Sobota: Zvečer ob 20 krea in odkritje spominske plošče na »Našem domu«. Nedelja: Od pol 8 do pol 9 zbiranje na določenih prostorih. Ob 9 sprevod na zborovalno me- Zdravje iz roz Glen, navadni, grenkulja, božja mflosf, trenit, trenek, žolčnica, češko: konitrud lekafsk}, poljsko: konitrut, rusko: awran, latinsko: Gratiola oftici* nalis, nemško: Gottesgnadenkraut, Gotteskraut, Gnadenkraut, Gallenkraut, je po vlažnih travnikih, v jarkih, po stoječih vodah in po obrežjih rek in jezer, navadna, trpežna rastlina, s plazečo, vejnato, precej sočno koreniko, iz katere poganja pokončno, do pol metra visoko, popolnoma golo steblo. Zgoraj je steblo četverorobo in bledozeleno. spodaj pa okroglo in nekoliko rjavo. Sulftastf Usti so nasprotni fer leZe tako, d< sestavljajo pravilen križ. So brez peclja in objemajo steblo do polovice. Od sredine do konca so drobno napiljeni in navadno trožilnati. Kratki peclji, ki izhajajo lz listnih pazduK, nosijo posamezne, nepravilne cvete z rumenim ali belkastorumenim, rdečkasto nadahnjenim in a temnejšimi žilicami prepreženim vencem, ki je cevast in navzgor zavihan. Venčev rob je dvo-ustnat in nosi znotraj pri dnu rumene dlačice. Cvete od julija do septembra. Doma je \ Evropi, Srednji Azaji in Severni Ameriki. Vsa rastlina je strupena in je skoraj brez duha, pač pa je zelo grenkega okusa, zaradi česar so je živali ogibljejo. Strupene snovi v rastlini so predvsem gltko-sid, graciosolln, graciolin in graciotoksin, ki vpliv« na srce. Ako človek zaužije to rastlino, nastopi po* vračanje, krči in zavijanje, driska, vnetje črevesa, ledvic, neredno delovanje srca in pljuč in celo smrt. Pri zastrupljenju Je skrbeti predvsem ca to, da se odstrani strup iz želodca. Poklicati je treba zdravnika. Dočim se nekdaj radi uporabljali r domačem zdravilstvu to rastlino, je prav zaradi nevarnosti zastrupljenju prešla v pozaliljenje. Vendar najdemo med ljudstvom tu in tam še ljudi, ki jo priporočajo pri raznih kožnih boleznih, izpuščajih, čirih itd., pa tudi kot čistilo. Vendar svarimo pred domačo uporabo. Pač pa jo uporabljajo zdravniki pri vodenici, kožnih boleznih, zlati žili in raznih živčnih boleznih. Kamnik vabi! Starodavno mestece je danes vse živo in mla-. Zastave vihrajo s hiš in visokih mlajev, cesta je vsa pomlajena, ljudje živahno kramljajo — saj danes je za Kamnik veliki dan. V dobi, ko sovražnik naše zemlje in jezika stega poželjivo svoje roke po naši posesti, so se zbrali vrli Slovenci in Slovenke na obrambnem zboru, da izrazijo močno voljo čuvati vero in dediščino svojih dedov. Zbirajo se očetje in matere, zbirajo se fantje in dekleta, zbira se mlada inteligenca — naše dijaštvo, da skupno pod vodstvom svojih najboljših in ob spominu nekdanjih borcev za novo in močno Jugoslavijo manifestira za svobodo našega naroda in njegovih pravic, za močno narodno državo in njene nedotakljive meje. Ali ni bil Kamnik že od nekdaj znan kot narodno zavedno mesto? Kljub nekaterim sencam, ki jih je nanj vrgel ponemčurjeni liberalizem, je ob Malem in Starem gradu stal vedno kot nepremagljiva trdnjava za pravice slovenskega naroda. Kako čudno pomembno je to mesto v narodni zgodovini. Bilo je kakor zibelka narodnemu jeziku — katoliSki študenti hvaležno odkrivajo spominsko ploščo na rojstni hiši Jurija Japlja — bilo je kakor zibelka junakov, ki so ta jezik branili — mesto odkriva iz hvaležnosti ploščo na rojstni hiši generala Maistra. In koliko drugih narodnih delavcev nam je Kamnik še poslali Zato prelestne narodne noše slovenskih fantov in deklet, čudoviti slovenski šopki, mogočni mlaji, armade mladih Slovencev danes v Kamniku ne pomenijo nobene laži, ampak le nadaljevanje velikih dni, ki jih je Kamnik s svojo okolico že od nekdaj živel za svoj narod. Naj bi proslava, ki hoče ob praznovanju 20-letnice Jugoslavije vse svoje narodno bogastvo staviti še posebno navdušeno v službo skupni narodni državi, obnovila v srcih navzočih tisočev prisego, da hočemo navdušeno in požrtvovalno služiti Bogu, narodu in domovini, in da bomo svetinje svojega rodu neustrašeno branili pred sovražnim tujcem. V tem smislu vas danes Kamnik iskreno vabi. Utrinki iz življenja f župnika Vinka Poljanca fj .Dostikrat odseva značaj človeka veliko bolj Jasno iz drobnih, majhnih prigod kakor iz dolgih razprav, s katerimi si prizadevamo nekoga prikazatai v taki ali drugačni luči. Prigode pa govorijo neki prav poseben jezik, vsem razumljiv, včasih kar malo robat, a vendar nepristranski, in ustvarjajo pred nami lik človeka, kakor ga je ugnetlo resnično življenje, brez nepotrebnih olepšav. Saj če je podoba lepa, povori sama zase in ji ni treba ničesar dodajati. Kdor je poznal poMiie pokojnega župnika Poljajaca, se je ob njem nehote spomnil na Pregljevega »rajmoštra Tomaža«, ki je postal Tolmincem Tolminec, da bi Tolmince vzgajal. Kadar je govoril s prižnice svojim župljanom in se pogovarjal z njimi kakor oče s svojo družimo, je imel človek vtis: Ta mož pozna svoje farane bolje kot marsikateri oče svojo družino. Niso ga vedno prav razumeli, pa je vedno tako: Veliki ljudje nodijo včasih čisto samostojna pota, ki se zdijo navadnemu človeku večikrat nerazumljiva, in vendar se vedno spet pokaže, da so bila ta pota prava. Samo nekaj utrinkov naj pokaže na Poljanca «— duhovnika, v dno duše prepričanega Slovenca, na šaljivca in človeka izredno dobrega srca. V bivSi socialno-demokratski Avstriji je neko nedeljo prišel tedanji tajnik Delavske zbornice v Celovcu s svojo ženo na izlet v okolico Klopinjs*kega jezera. Na sprehodu proti Št. Vidu opazita .naenkrat za seboj dolgo procesijo z župnikom na čelu, ki glasno moli. Kot prepričana socialista se umakneta za bližnji grm, dokler bi pobožni sprevod ne šel mimo. Toda župnik ju je bil medtem že opazil. Stopi preprosto za njima in ju privleče vsakega za eno roko na čelo sprevoda. Celo dolgo uro hodi procesija, dokler ne pride na cilj — na čelu sprevoda pa župnik Poljanec, krepko držeč obe ubegli ovčici, tajnika Delavske zbornice in njegovo ženo. Seveda s tem zadeva še ni končana: Treba je proslaviti spravo med križem in socialističnima »upornikoma«. Oba sta gosta župnika Poljanca in na večer se raz-idejo kot dobri prijatelji. 1 * Župnik Poljanec je nad v»e ljubil nageljSke. Ta skromna in ponižna cvetka ga je spremljala na vseh njegovih zborovanjih, po pevskih turnejah, da, celo pri sejah v koroškem dežeLnem zboru. Ko sta se po plebiscitu na prvi seji deželnega zbora pojavila oba slovenska poslanca z rdečim nageljckom v gumbnici, so 8e poslanci presenečeno spogledali, češ: Glejte dva socialista! Župnik Poljanec pa se je nasmehnil in menil nasproti svojemu tovarišu-poslancu Krajgerju: »šele kadar imam svoj rdeči nagelj-ček v gumbnici, vem. da sem pravi slovenski fant!« Da, zares, bil je vedno in povsod pravi slovenski fant, zmeraj z rdečim koroškim na-gcljčkom v gumbnici. * Ko se za koroškim študentom zaprejo šol-trlca vrata in začuti zlato svobodo, ki se mu bo smejala kar dobra dva meseca, tedaj gre tudi še danes rad staro, izhojeno pot nekdanjega slovenskega študenta: Dva, trije vzamejo v roke popotno palico in hajd po deželi, peš, od vasi do vasi, brez beliča v žepu Prenoči se tako imenitno na svežem senu, za pod zob bo ma nn zemlji svoje župnišča so glavne ___ __ _____ li vezen In škocijan riročnar imenitna postojanka: tam je vam bom pa svojo knjižnico pokazali« — Nekam tesno je pri srcu nadobudni trojici, ko stopa za župnikom Poljancem: Bog vedi, koliko zaprašenih knjig bo treba občudovati — in tako občudovanje ob krulečem želodcu je navadno tako mučno! Moj Bog, zakaj morajo imeti tudi župniki knjižnice! — Tedaj pa že odpre župnik vrata in — Ježe3, ali je mogoče? — v polmračnem prostoru se — namesto zaprašenih leksikonov — prikažejo v vsej vabljivo-sti rejene klobase in lepo okajene svinjske krače in šunke, na polici kolobar sira, z.eno besedo: zares idealna počitniška knjižnica za izstradanega koroškega študenta, — prava, pristna koroška »špehkamra«. • Župnik Poljanec je bil r »rojem zasebnem življenju hudo skromen. Prijatelji so mn včasih očitali, da je kar preveč varčen. Vedeli so povedati mično zgodbico o njegovem cilindru, ga je zadel na tomboli, pa mu ni vedel porabe 'n ga je ponudil za zmerno ceno župniku. Kupčija je bila lahka in odslej je bil cilinder župnikov zvesti spremljevalec ob vseh slovesnih prilikah, da, prav gotovo pa na sejah Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. — In njegovi suknji so prijatelji kaj radi oporekali moderen kroj, češ da se moda vsaj vsakih deset let nekoliko menja tudi pri moških. Župnik Poljanec. pa jih je znal vedno ukrotiti s prisrčno šalo,-pri tem pa delal po svoji misli: Slovenske šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu so se morale pogosto boriti z velikimi gospodarskimi težavami, slovenske gojenke v njihovi gospodinjski šoli često niso zmogle kriti niti dejanskih stroškov — in v takih okolnostih ni vedno lahko gospodariti. No, pa saj tam v Škocijanu je župnik Polja nec, pri sebi tako skromen, a kadar šolske sestre ne vidijo več izhoda iz gospodarskih težkoč, tedaj se odpro vrata Poljančevega hleva in v št. Rnpert odženejo najlepšo kravico ali telička. Včasih pa tudi to ne pomaga i-z zagate in takrat se odpre še Poljančeva listnica — kar stotak se poslovi, lejlih sto šilingov, da, to je naš »jurček«. Župnik Poljanec. ki šte-di pri svojem klobuku in suknji, ta župnik daje stotake, kadar vidi resnično potrebo. — In mi pravimo: Župnik Poljanec, dobro si delal in ril! Dobro perjlb rabi \ dobro milo! \ prav si storil t«. Slabo milo uniči tkanino! Zato je treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila. SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo Velika stavnosi na Homcu • f! "v „> . >'•'■. ' h V;i vv*»,> •• * .>? v •, v ■ - • * '' < » Na Malega Šmarna dan, dne 8. septembra popoldne, bodo na Homcu imeli veliko slavnost. Blagoslovili bodo novo šolo, ki jo je svoji mladini zgradila homška občina. Ob 2 popoldne se bodo go^tj* te slavnosti zbrali pred novo šolo, nakar krene spfiiV&d' z '^^mi'diruštvi v cerkev k petim litanijam, nakar bo blagoslovljena nova šola, ki je . najlepša in najmodernejša v vsem kamniškem j okraju. Šolo bo blagoslovil kamniilci dekan kanoj nik g. Rihar. Pri tej priliki bodo tudi primerni govori. Cerkveni govor bo imel g. kanonik, med drugimi govorniki pa bo govoril tudi g. dr. Žvokelj iz Kamnika. Pridite iz bližnje in daljne okolice na prijazni Homecl Mirenski gospod Bule na Češkem deli odlikovanja Gospod Bule iz Mirne je na vsem Slovenskem močno znan mož, saj je bil nekaj časa ne le mirenski župan, marveč je bil tudi starosta Sokola ter nekak vogelni kamen vsega JNS-režiina v tistih krajih. Sicer pa je bil poprej nekdaj tudi nad vse junaški Orjunec, ki se je udeležil premnogega orjunskega podjetja, kjer je bilo treba njegove močne pesti. Tako se je udeležil leta 1924 tudi tistega nesrečnega orjunskega pohoda v Trbovlje, kjer so se na vso moč streljali in kjer je padlo več ljudi na obeh straneh. Takrat so orjunci na cesti prijeli delavca Fakina, ga zvezali, gnali pod hrib ter ga tam kakor psa ustrelili. Tistih morilcev takratna oblast nikakor ni mogla najti in tako so ostali nekaznovani. Morda se še posreči tisto morilsko zadevo razkriti in krivce kaznovati. Želeti bi bilo. Torej gospod Bule, o katerem bi prav za prav hoteli govoriti, se je po tistih trboveljskih dogodkih nekaj časa pomiril in je bil bolj sam zase. Pozneje pa se je znova razživel in ustrahoval vso mirensko dolino, vsaj tiste, ki so se mu dali. Kandidiral je celo na Jevtičevi listi v novomeškem okraju. Letos je imel neke sitnosti s sodiščem, ki je preiskovalo nekako zaroto v mirenski dolini. Ne vemo prav, kaj je bil vzrok, da je' dne 19. junija tega leta izginil v inozemstvo. Govorili so, da prebiva na Češkem. Kaj tam dela, za to se nihče ni preveč zanimal. Sedaj posvetovalnica postaje, tam je postanek obvezen Tn škocijan ie tako priročna, imenitna postojanka: tam je Klopinjsko jezero, kjer se človek tako lepo okoplje in ohladi, in tam je — župnik Poljanec! pa že Bog dal, čemu pa ima na zemlji svoje postaje — župnišča. Da, ž postaj ie tak Klopir okoplj- ... --------- -----j — Pa pride nekega dne taka trojica mladih, nadobudnih koroških učenjakov in potrka nn vrata škocijamskega župnišča. Vročina je bila huda, žeja velika in še večja praznina v zdravih želodcih. Sprejem prijazen kot po navadi, nekaj uvodnih vprašanj, ki se zdijo mladim študentom kot večnost. Potem pa se župnik spomni na lakoto svojih mladih prijateljev — po lepi knjigi in učenosti ter meni: »No, sedaj i, A, T K. Zoper Vašo odmero pridobnine za tekoče davčno leto se je pritožil tudi državni zastopniki Sedaj vprašate, ali je bil v to upravičen in kaj da Vam je v tem primeru storiti. Po členu 113č zakona o neposrednih davkih postavi finančna direkcija pri vsakem davčnem odboru svojega »državnega zastopnika«, in sicer iz vrst davčnih uradnikov. On ima dolžnost in pravico, da skrbi za interese finančne uprave, glasovalne pravice državni zastopnik nima. Pač pa ima on pravico, da vloži proti odmeri davka (pridobnine) pritožbo na reklamacijski odbor. Njegov prizivni rok poteče čez osem dni od dne, ko izteče prizivni rok davčnega zavezanca. O pritožbi, ki jo je vložil državni zastopnik, in o njenih razlogih se mora obvestiti davčni zavezanec in sicer z opozoritvijo, da more v 14 dneh predložiti reklamacijskemu odboru pismeno svoje nasprotne razloge. (Glej člen 122. zakona o neposrednih davkih.) Državni zastopnik je torej imel pravico, da je v Vašem primeru vložil pritožbo na reklamacijski odbor. Čim prejmete prepis pritožbe, ki jo je vložil državni zastopnik, ugotovite predvsem, ali jo je državni zastopnik pravočasno vložil al ne V vsakem primeru pa je njegovo pritožbo oziroma razloge njegove pritožbe izpodbijati, pri čemer je tudi dokazati, da njegovi razlogi niso stvarno ali pa zakonsko utemeljeni. Brez dokazov večinoma ni uspeha. Ugovor je vložiti v roku 14 dni po prejemu pritožbe. C. V. LJ. — Šolnina. Prvega sina boste v jeseni vpisali na univerzo, dočim bo drugi Bin obiskoval VI. razred gimnazije. Vaš neposredni davek znaša 1209 din letno. Ravnateljstvo gimnazije zahteva polno šolnino tudi za drugega sina, češ da prvi sin še ni vpisan na univerzi. Šolnina je urejena v tar. post. 318 a taksnega zakona. Roditelji, ki imajo dva ali več otrok v šolah, plačajo za prvega otroka, to je za otroka, ki obiskuje najvišjo šolo, polno šolnino, za ostale pa polovico. Plačali boste torej za prvorojenca, ki se bo vpisal na univerzo 150 din, za drugorojenca na gimnaziji pa 75 din. Ker pa se vpis na gimnazije že vrši — šolnina pa se plačuje ob vpisu — dočim bo vpisovanje na univerzo šele kasneje v oktobru, plačajte za drugorojenca ob vpisu nn gimnazijo polno šolnino 150 din in prosite ravnateljstvo, naj polovica tega zneska, to je 75 din, ostane deponirana pri ravnateljstvu dotiej, da boste vpisali prvorojenca na univerzo in predložili ravnateljstvu dokaz, da je prvi sin dejansko vpisan na univerzi in polna šolnina zanj plačana. Tedaj Vam bo ravnaleljstvo vrnilo deponiranih 75 d in. Če ravnateljstvo iz tehničnih razlogov denarja ne more hraniti, plačajte obakrat polno šolnino in po vpisu prvorojenca na univerzo prosite z nekolkovano vlogo na gimnazijo za povračilo preveč plačanih 75 din. Gimnazija bo prošnjo odstopila finančnemu ravnateljstvu, ki Vam bo polovico šolnine, plačane za drugega sina, brez odbitka vrnilo. pa smo to kar nehote zvedeli, in sicer so to vsej domovini sporoflili bratje Čehi, ki so razkrili skrivnost tega orjunskega, sokolskega in JNS-ar-6kega stebra. V avgustovi številki »Gasilca«, glasila slovenskih gosilcev namreč beremo pod naslovom »To ni prav!« tale članek: Češkoslovaška gasilska zveza v Pragi je s svojim dopisom št. 2210 pisala naši gasilski zvezi sledeče: »Po vsesokolskem zletu v Pragi je g. Bulo Franjo prisostvoval raznim proslavam gasilskih čet na Češkem ter je odlikoval »astave posameznih čet in posamezne gasilce z jugoslovanskim križem za gasilske zasluge.« Med češkoslovaško in našo gasilsko zvezo je dogovorjeno, da se razna odlikovanja delijo la sporazumno in z vednostjo obeh zvez. Češkoslovaška gasilska zveza izraža v svojem dopisu začudenje nad postopanjem g. Bulca ter prosi za pojasnilo, ali je bil g. Bule službeni delegat naše zveze, ali je imel pooblastilo, da v imenu jugoslovanske gasilske zveze podeljuje odlikovanja in ali je morda naša zveza pozabila o tem obvestiti češkoslovaško gasilsko zvezo itd., ker se je g. Bule izdajal na Češkoslovaškem kot starešina jugoslovanskega gasilstva. Čehoslovaki tudi prosijo, da jim naša zveza sporoči podatke o g. Bulcu kot funkcionarju zveze, ker si niso na jasnem, ali je on zvezin starešina, ali je bil samo delegat zveze. Gasilska zveza je na svoji zadnji starešinski seji morala o tej zadevi razpravljali in je, kolikor nam je znano, zahtevala od zajednice dravske banovine, da kaznuje g. Bulca in prepreči nadaljnje tako postopanje. Znano je, da je g. Bule že večkrat delil neka odlikovanja, ki pa jih ni izdala niti naša zveza, niti naša zajednica, ampak jih je izdal e. Bule sani ter jih o raznih prilikah in neprilikah delil po mili volji. Že lani je g. Bule na gasilskem kongresu v Bratislavi razdelil mnogo takih »odlikovanj«, vendar zajednica in zveza o tem nisla mogli dobiti točnih podatkov. Tudi pri nas doma so mnogi gasilci in morda celo gasilske čete — kakor nam sedaj poročajo — dobile od g. Bulca »odlikovanja«. Ne glede na to, da so Bulčeva »odlikovanja« nezakonita in jih po naših predpisih člani ne smejo nositi, je pa seveda nedopustno, dn ne rabimo ostrejšega izraza, da si upa jugoslovanski gasilec in še to polog tega slovenski gasilec, ki je bil nekoč celo zastopnik slovenskih gasilcev v jugoslovanski gasilski zvezi, varati ne samo svojo tovariše easilce doma, ampak te prevare vršiti tudi v inozemstvu pri bralih Čehoslovakih. Kajti kaj je to drugesa kot prevara! Gasilska zveza in gasilska zajednica bosta gotovo našli način in sredstva, da preprečita na-dalnje škodljivo delovanje g. Bulca v jugoslovanskem gasilstvu in s tem varujeta ne samo ugled jugoslovanskega gasilstva, ampak tudi ugled naše države.« Tako je torej ta veliki nacionalist in bojevnik za orjunske in sokolske ideale predstavil bratom Čehoslovakom svojo slovensko domovino in jugoslovansko državo. Sedaj ga poznajo tudi tam, čeprav morda še ne tako dobro, kakor mi dom» Stran fl »SLOVENECc, dno 1. septembra 193&_ vesli * GledaliSft Opera. Nedelja, 4. septembra: Gcj*a, opereta. Premiera. Izven. — Ponedeljek, 5. »eptembra ob pol 21: Ero z onega »veta. Slavnostna predstava r proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven. — Torek, 6, septembra: zaprto. — Sreda, 7. septembra: Boris Godunov. Izven. Znižane cene. — Četrtek, 8. septembra: Gejša, opereta. Izven. — Petek, 9. septembra; zaprto. Prireditve In zabave Hrušica pri Ljubljani Fantovski odsek ▼ H rutici priredi dane« popoldne ob 3 »voj prvi telovadni nastop na svojem društvenem telovadišču v Hrušici. Za vse ljubljanske odseke in dekliške krožke je zbirališče ob pol 1 popoldne pred šem-petrskim župniščem. Točno ob 1 je odhod. Odseka Kodeljevo in Moste »e pridružita pri Mladinskem domu na Kodeljevem. Ob pol 2 je v Hrušici sprejem gostov, Tudi odseki drugih okrožij so vljudno vabljeni. — Tajnik. Cerkveni vestnlk II. Vnanja Marijina kontfregacfja pri nrSuDn-fcah v Ljubljani ima dane« ob 14 shod. Jutri v ponedeljek ob 6 av. maša s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj. Križanska moška in mladeniSka kongregacija proslavi praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra s cerkvenim družbenim opravilom zjutraj in zvečer ob šestih. Po popoldanskem shodu se članom naznani dan in kraj prvega poldnevnega izleta. Zato prosimo polnoštevilnol Lekarne Nočno sinih« fmaje lekarne? v nedeljo; mr. Sušni k, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta). — Ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Gospod Zakrajšek Henrik, bivii trgovee v Pudobu pri Ložu, se naproša, da se zglasi kakor kmalu mogoče v Ljubljani, Breg št. 16, reliiče za člane je na Meetnem trgu pred Mahrovo hišo ob tri četrt na sedem. — Predsednik. 1 Razstava cerkvene umetnosti Bratovščina sv. Rešnjega Telesa je razstavila cerkvena oblačila, ki jih je preskrbela za ubožne cerkve ljubljanske škofije, v II. nadstropju škofijske palače. Obisk razstave prav toplo priporočamo, ker so razstavljena dela, ki bodo vzbudila zanimanje vseh prijateljev umetnosti. Razstava je odprta vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne, in od dveh do šestih popoldne. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike in naj čimprej obišče razstavo. Odprta bo samo do Malega Šmarna. 1 Jubilej dela. Pred 40. leti je kot 24 letni mladenič vstopil v službo pri tvrdki I. C. Mayer g. Vinko Požar, ki danes kljub svojim letom še vedno zdrav in čil vneto opravlja svoje delo. Ljubeznivemu gospodu, ki ga poznamo kot dobrega družabnika in prijatelja, želimo ob njegovem delovnem jubileju še mnogo zdravega in srečnega življenja. i Zahvala. Za mnogoštevilne čestitke, katere sem ob svoji 40 letnici službe pri tvrdki F. Ks. Souvan prejel, mi ni mogoče vsem odgovoriti in se tem potom iskreno zahvalim. — Feliks Pire. 1 »Šlajmerjev dom« bodo povečali. Trgovsko bolniško in podporno društvo je zaprosilo za grad- [ na Velesejem! | beno dovoljenje za dozidavo sanatorija »Šlajmer-jevega doma« in namerava že v bližnji bodočnosti pričeti z zidarskimi deli. I Združenje mesarjev In klobasičarjev v LJubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo v torek 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., mesnice in mesarske stojnice samo do 9 zjutraj odprte. 1 Koncert pevskega zbora Binički iz Leskovca v Ljubljani. V I. delu zapoje moški zbor Milojevi-čev zbor »Na vrelu bratstva«, nato Krstičevega »Legolj da spavam« in 2 zbora Biničkega »Jesen stiže« in »Čuješ dušo«. V II. delu so zastopani hrvatski in slovenski skladatelji. Najprvo pride na vrsto Lhotka z zborom Banda udarala, nato 2 Go-tovčeva »Oj more duboko« in »Oj Marijane«. Na sporedu je zastopan tudi naš Emil Adamič s svojim zborom »Bog daj!« III. del koncerta obsega narodne pesmi, in sicer 2 narodni iz Leskovca, 3 e Šare, 2 iz Velesa in odlomek iz Mokranjčevega I. rukoveta. Zbor vodi dirigent Stanko ViliČro, Telefon 41-64 HIMI •••••••••• s« •••••• KINO KODELIEVO Danes ob »/«4., 6. in 8. ter jutri ob 8. uri Sever klife Med dvema ognjema Pozorl Od dane* naprej so predstave ob delavnikih zopet ob 8., ob nedeljah in praznikih pa ob 8 (en spored — znižane cene) ter ob B in 8._ 1 Podporno druitvo dri. in banovinsldh uslužbencev dravske banovin« se zaradi popravljalnih del v zgradbi dosedanjih društvenih prostorov v Knafljevi ulici it. 9 preseli začasno — približno za dobo enega meseca — na Bleiweisovo cesto št. 13, pritličje. 1 Šolske predpasnik« — telovadne hlačke, nudi v veliki izberi Ign. Zargi — Sv. Petra c. 11. 1 Sprejemni izpiti ca prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani se bodo pričeli 7. septembra ob 8. Maribor MEŠČANI! Nj. Vel. kralj Peter H. pramnje v torek, dne 8. septembra svoj rojstni dan. Da pokaže Maribor tudi na »naj čustva ljubezni in vdanosti do svojega kralja, vabim meščane, da okrasijo že r ponedeljek popoldne svoje hiše i zastavami, kar bo storila tudi mestna občina na vseh svojih poslopjih. Obenem vabim meščane, da »e udeležijo boi-ijih služb, ki se vršijo v torek, in sicer v stolnici ob 8, v pravoslavni kapeli ob 9 in r evangeljski cerkvi ob 10. Zupan dr. Alojiij Juvan. Krasna drama po romanu Karla Capka KINO UNION Telefon 22-21 HORDUBALOVI Na Bienalu v Benetkah nagrajen češki film. ki vsebuje pretresljivo dramo iz kmetskega življenja Danes od 15., 17., 19. in 21. uril Vstopnice rezervirati I 1 Danes popoldne na Rožniki Ob pol petih (ne ob štirih, kakor sprva naznanjeno) pridiga in pete litanije, nato zborovanje z govori — kot prva priprava na kongres Kristusa-kralja, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Vabljeni vei, ki hočete, da brezboštvo ne poplavi vsega svetal I Zveza »lovenskih obrtnikov v Ljubljani poriva vse ljubljanske obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže »prevoda na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. krtlfa Petra B/, to sicer 6. septembra ob 7 zvečer. Zbirališče bo na Vodnikovem trgu. 1 Zveza bojevnikov v Ljubljani te udeleži korporativno sprevoda na dan kraljevega rojstnega dne 6. »eptembra. Vsi člani se pozivajo, da »e zberejo ob pol 19 pred bivšo Mahrovo hišo. 1 Društvo rokodelskih mojstrov ▼ LJubljani vabi svoje člane, da »e gotovo udeleže sprevoda, ki bo t torek zvečer v proslavo rojstnega dne N). Vel. kralja Petra II. Zbirališče je na Mestnem trgu ob tri četTt na 7 zvečer. Bakle za sprevod bodo na zbornem mestu na razpolago po zelo nizkih oenah. Naj ne bo nobenega obrtnika, ki bi se tega sprevoda ne udeležil, ___ Zobozdrovnlk-Specljnllst za zobne in ustne bolezni m. u. Dr. V. Čerček je otvoril privatno ordinacijo ▼ Ljubljani, Oajeva ulica 8t. tO 1 Vojni invalidi iz Ljubljane in bližnje okolice ee pozivajo, da se v polnem številu udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. Zbirališče ob 7 zvečer na Vodnikovem trgu v bližini Jugoslovanske knjigarne — Krajevni odbor Ljubljana. 1 Krajevni odbor JS ▼ LJubljani poziva rroie članstvo, da se udeleži manifestacije dne 6. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra 11. Zbirališče ob 19.45 pred Mestnim domom. 1 Iz Legije koroških borcev. V torek, 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II priredi mestna občina baklado z obhodom po ljubljanskih ulicah. Ljubljanska krajevna organizacija koroških borcev se te manifestacije korporativno udeleži, z ozirom na to je udeležba brezpogojno obvezna. Zbirališče ob pol 19 na Vodnikovem trgu. Odbor. . 1 Pevke in pevci ljubljanskih zborov, ki so posečali skupne vaje v minulem tednu, imajo zadnjo vajo pred nastopom v torek točno ob 19 v Glasbeni Matici. Hubadova župa. 1 Pogreb pokojnega Bartel Antona, glmn, profesorja v p. bo danes, v nedeljo, dne 4. t. m. ob 3 popoldne z Jegličeve ceste 7. 1 Zasavsko okrožje ZFO vabi vwe odseke k sprevodu v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo v torek, 6. t. m. ob 7 zvečer. Zbi- Predprodaja vstopnic za ta koncert, ki bo v veliki Filh. dvorani v petek, dne 9. t. m. ob 20 je v knjigarni Gl. Matice na Kongresnem trgu. Dvorni svetnik profesor, dr. Rosler, Graz Schillerstrass« 26 telefon 3400 zopet redno ordinira dnevno! od 14—1/J16 ur« 1 Racija po mestu. Velesejem je privabil v Ljubljano tudi polno raznih sumljivih ljudi, ki »o prišli z bog ve kakšnimi nameni. Da bi policija očistila mesto, je naredila snoči temeljito racijo in aretirala 28 oseb, 9 zaradi splošnega suma, 5 zaradi beračenja, ostale pa zaradi pijanosti, vlaču-garstva in podobnih stvari. Eden izmed teh aretirancev je pripotoval brez sredstev iz Francije, kar je dokaz, kako dobro se godi našim izseljencem po raznih državah. Nekaj teh aretirancev je policija poslala v njihove domovinske občine, druge pa je oddala v zapore. SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG V CIRILOVI1 m Revni otroci v otroški vrtec. Mestna občina mariborska bo sprejela na svoje stroške 40 revnih otrok iz IV. mestnega okr. (koroško predmestje), v nujnih primerih tudi iz I. mestnega okr., in sicer v otroški vrtec č. šolskih sestev v Samostanski ulici.' Sprejemali se bodo le otroci od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v soc.-političneni oddelku mestnega poglavarstva na Rotovškein trgu 9 do 6. septembra. m Pobrežje. K otvoritvi Prosvetnega doma v Selnici vozi danes poj>oldne ob pol 2 avto s Po-brežja izpred pokopališča. Vožnja stane tja in nazaj 5 din za osebo. m Koncert pevskega »bora »Binički« bo prihodnjo nedeljo v unionski dvorani. Vstopnice v predprodaji pri »Putniku«. m Člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov se odpeljejo v Selnico iz Livade ob pol dveh popoldne. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da so prodajalne kruha na drž. praznik dne 8. t. m. popoldne zaprte. m Avtobus v Selnico na prireditev Prosvetnega društva vozi danes popoldne kot posebna vožnja ob tri četrt na dve z Glavnega trga. Prijavljen« pridite točno in v vsakem vremenu. Prijave 6e še sprejemajo pri Prometni pisarni na Qlavnem trgu danes dopoldne. m 40.000 din škode je povzročil požar v Gra-diSki pri Pesnici na gospodarskem poslopju Albina Lovrenčiča in Elze Hometer. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. m Ljudski oder začenja prihodnjo nedeljo, 11 t m. svojo sezono. Proslavila ae bo 15-letnica obstoja s uprizoritvijo narodne igre »Deseti brat«. Opozarjamo ie danes ha to igro. Oskrbite si vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni. m Carinski dohodki so znaSali pri mariborski glavni carinarnici v avgustu 7,288.060.75 din, od lesar odpade na izvoz 40.490.75 din. Depozitov je imela carinarnica v avgustu 1,634.820.50 din. m Šahovska sekcija UJN2B ima danes dopol dne ob 10 občni zbor v novem klubskem prostoru v hotelu »Mariborski dvor«. m Obrtniški tečaji. Pripravljajo se ▼ Mariboru obrtni knjigovodstveni tečaji, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Javiti se je * Obrtno-pospeševalnem uradu na okr. glavarstvu. m Na tabor v Rogaško Slatino priredi mariborski fantovski odsek prihodnjo nedeljo izlet avtobusom. Prijave 6e SDreiemajo do 6rede vsak večer na Livadi. i TINO ROSSI v sijajni francoski komediji pri kateri se boste odlično zabavali. Danes ob 15, 17, 19 in 21 KINO SLOGA TEL. 27-80 NEAPEU ¥ OGNJU POLJUBOV i reo konj z vozičkom u prevoz mleka, voznika p« nI bilo nikjer. Oskrbnik Maks Hrapot se je odpravil potem po cesti iskat voznika ter je res našel v Rogoški šumi Praprotnika nezavestnega na tleh. Usta je imel zamašena s šopom trave, obleko pa vso razrezano. Manjkala je usnjata torbica, v kateri bi moral Praprotnik včeraj prinesti 1023 din, ki jih e kasiral pri strankah v mestu za mleko, dobav-jeno v avgustu. Hrapot se je vrnil po voz in po ljudi, ki so naložili Praprotnika ter ga zapeljali v dvorec. Tam se je zavedel ter je dejal, da sta ga napadla dva razbojnika, mu vzela denar, razre-zala obleko, mu zadelala usta s šopom trave ter ga potem tako obdelala, da je obležal nezavesten. O napadu so bili takoj obveščeni orožniki, katerim pa se je po ogledu na licu mesta zazdela zadeva le malo sumljiva. Ni bilo namreč na mokrih tleh opaziti nobenih sledov kakšnih napadalcev ali borbe. Orožniki so zaradi tega Praprotnika trdo prijeli, pa jim je priznal, da je izkupiček za mleko sam ukradel, nato pa udaril konja, da je zdir-jal po cesti naprej, sebi pa je prerezal z žepnim nožem obleko, si porinil v usta šop trave ter se ulegel v blato. Markiral je nezavest, ko je prišel oskrbnik po njega. Torbico z denarjem je skril v gozdu. Praprotnika so orožniki aretirali. Hočeš biltl stenogral strojepisec knjigovodia korespodent tajnik pis. uradnik dober trgovec vpili te nujno v Trgovsko učilišče in stenolrafski institut ROBIDA, Ljubljana Trnovska ul. 15 llmpraj, ker je število učencev omejeno. 1 Objava šole Glasbene Matice. Vsi gojenci, ki so se v teh dneh vpisali v šolo Glasbene Matice naj pridejo jutri v ponedeljek popoldne V Huba-dovo pevsko dvorano, in sicer gojenci za klavir ob 16, gojenci za violino ob pol 17. Ravnateljstvo šole opozarja starše, da je vpis še vedno mogoč. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima zaradi dveh praznikov prihodnji teden vajo izjemoma r sredo točno ob 20. 1 Vojaška godba priredi jutri svoj promenadni koncert od polil do pol 12 v parku Zvezde, 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice K o t a r Antonije, lastnice buffeta v Ljubljani, Medvedova c. 4. Pogreb pokojnice bo v nedeljo 4. t. m. ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, — Uprava združenja. m Vodstvo Glasbene Sole Glasben« Matice Maribor sprejema naknadne prijave gojencev v6ak dan v uradnih urah, ki so v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15—16 ter r sredo in soboto od 11—12. m Katoliška mladina javlja, da bo uprizorila komedijo »Stric v toplicah« danes ob 5 popoldne in ne ob 7. Vstopnice se dobe že ob 4 popoldne pri blagajni. m Vabilo na gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča vabi vse prijatelje gledališke umetnosti na abonma. Tudi letos je v svrho lažjega odplačevanja določenih osem zaporednih mesečnih obrokov. Cene so lanske. m Kako bodo kmetje vozili sadje. — Zaradi slinavke, ki se je pojavila v mariborski klavnici, je mestna občina prepovedala vsako vožnjo na mestnem teritoriju z vprego goveje živine. Priza- i Samo še danes! Najmlajši G-Meni na deln! Velika dejanja malih ljudi v velefilmu Kino Matica 21-24. Ob 11, 15. 17, 19 in 21 uri' Junaki ulice _Matinejska predstava! i 1 Za uvod v poučno popotovanje UČZ v Italijo in Afriko, ki bo v času od 10. do 25. septembra, je priredila Oblastna uprava UČZ snoči ob 20 v bančni dvorani »Ljubljanskega dvora« za vse udeležence potovanja predavanje »Naša pot po Italiji in Afriki«. Predavanje, ki ga je imel g. svetnik Bertoncelj Miro, je bilo zelo zanimivo. S pomočjo skioptičnih slik je g. predavatelj pojasnil in opozoril na razne zanimivosti, zlasti umetnostne iz antike, gotike in renesanse, ki jih bodo izletniki kasneje videli na svoji poti po Italiji in Afriki. 1 Vpisovanje v plesno šolo Mete Vidmarjeve bo vsak dan od 18—19 v Gajevi ulici 9 pritličje. 1 »Revček Andrejček«. Na praznik 8. septembra ob po! 8 zvečer nastopi dramatski odsek Prosvetnega društva Bežigrad na odru frančiškanske dvorane, kjer Andrejček uprizori ljudsko igro »Revček Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo od danes dalje v župnem uradu sv. Cirila in Metoda. 1 Današnji promenadni koncert godbe »Vič-Glincc« v prireditvi Turističnega odbora za mesto Ljubljano, ki naj bi bil na Borštnikovem trgu, odpade zaradi nepredvidenih težkoč. 1 Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno Solo v Moste-LJubljana bo S septembra od IG—12 na osnovni šoli. — Vodstvo, Obiščite Velesejem in oglejte si ▼ dveh razstavnih paviljonih bogate dobitke najvefle TOMBOLE. drŽavi ki bo 2. X. v Kranju Pl al Slavnost Kraljevega rojstnega Jlne. Županstvo občine v Ptuju je izdalo navodila za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kr. Petra II. V smislu skle- SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG V CIRILOVI! pa zastopnikov narodnih in kulturnih društev bo občina na rostni dan Njegovega Veličanstva kralja v torek, dne 6. t. m. organizirala sprevod po mestnih ulicah. Sprevod se prične ob 19. Sfovensfca Bistrica Prosvetno društvo in fantovski odsek prfre* dita v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 6. septembra ob 8 zvečer svečano zboro« vanje v Slomškovem domu. Dravtje Prosvetne društvo Ljubi jana-DravlJe wpr!«orf v nedeljo 4. septembra ob 7 zvečer na proetem za eerkvijo verski misterij »Naša apostola«. V primeru slabega vremena se preloži na 8. septembra. Dot pri Ljubljani Na praznik dne 8. septembra ima easavsJr« okrožje ŽFO javni telovadni nastop. Ob 1 popoldne bo »prejem gostov iz Ljubljane, ob 2 litanije, ob 3 telovadba in po telovadbi zabava. Okrožni odbor prosi vse članice DK in člane za sodelovanje pri nastopu in vabi vse prijatelje noše mladi« ne, da se nastopa udeležijo. Jesenlcm Kine Krekov dom predvaja v ne-vedal, da je v letu 1932-33 po nalogu gangsterskega vodje Flegenhimerja večkrat izplačal Hinesu večje zneske denarja, da so je zavzel zanj pri višjih oblasteh. Dalje je Daviš izpovedal, da je gangsterska tolpa Flegenhimerja pri volitvah vrhovnega državnega tožilca VVilliama Dodgea vrgla v mnoge glasovalne skrinjice veliko število ponarejenih glasovnic. Veliko senzacijo je napravila njegova izpovedba, da je bil prisoten, ko so ubili nekega gostilničarja, nekdanjega člana F le-, genhiinerjeve gangsterske tolpe. Gostilničarja je ubil sani Flegenhimer. armade. Domnevajo, da ga bo Rusija poslala z armado v Sinkjang, ko pride čas za to, ker ima Ma velik vpliv na svoje rojake, Turke in Tungane. Na njegovo mesto v Sinkjangu je stopil njegov sin Mahosau, ki še danes vlada v južnem Sinkjangu, dočim v severnem Sinkjangu v stolici Urumši stoluje kitajski vojaški guverner. Obe vladi sta si seveda skrajno sovražni. Leta 1937 se je posrečilo nekemu muslimanskemu generalu zopet zbrati Turke in Tungane, da bi prepodili Kitajce iz severnega Sinkjanga, toda ko je korakal proti Urumčiju, so ga usiavile sovjetske in Sovjetoin vdane čete. To 6i je treba razlagati tako, da Sovjetska Rusija enkrat podpira muslimanske upornike, drugič pa spet kitajsko oblast, kar jasno kaže njen namen, da bi se v Sinkjangu ne mogel kdo povzpeti do vodilne vloge ter da bi se domače prebivalstvo ne moglo združiti v neodvisno državo. Sovjetska Rusija pač misli, da se bo na ta način lahko polastila Sinkjanga, v katerem nihče ne bo imel premoči, ko bo prišel čaz za to. Ruslto varuštvo Tako je danes v Sinkjangu kitajska nadoblast samo beseda na papirju in tudi davka nihče več ne plača Kitaju. Tako v civilni kakor v vojaški upravi načelujejo raznim resorom Rusi ali pa igrajo vlogo svetovalcev. Prava vlada pa je v rokah GPU. Domačini imajo svoj ljudski svet ali sovjet iz vseh turkestan6kih plemen. V resnici pa Tretjič je postal ameriški predsednik Roosevelt stari oče. Na sliki vidimo njegovega sina Frani klina z ženo in najmlajšim otrokom. Celje t Blagoslovitev kapele ▼ Raleif|an«kem mladinskem domu ▼ Oaberju r Celju. Ob pol 10 se prične blagoslovitveni obred, ki ga opravi g. opat Peter Jurak. Ob 10 slavnostni govor in sveta maša; ob 3 popoldne govor in pete litanije z blagoslovom; ob 4 prireditev v gledališki dvorani nad novo kapelo. Zvečer ob pol 8 razsvetljava zavoda kot zaključek slovesnosti. e Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra U. in proslava 21) letnice naše ivobode. V torek, 6. t. m., bo svečana proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. združena v Celju s pro-Blavo 20 letnice naše svobode. Ob 8 zjutraj se bodo pričele slovesne službe božje, po končanih opravilih bo proslava 20 letnice naše svobode. Proslava bo pred poslopjem mestnega poglavarstva v Prešernovi ulici z naslednjim redom: detile vojaštva, petje pevskih zborov, govor predsednika mestne občine, za zaključek pa državna himna. Vabimo vse hišne posestnike v Celju, da ta dan okrase hiše z državnimi zastavami, občinstvo pa, da s svojo udeležbo pripomore k čim večjemu uspehu proslave I KINO UNION »Pomlad IjubetnU (Magda Schneider) Matineji: >Mefisto v operi< e Slavnostno akademijo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bosta priredila jutri, v ponedeljek, ob pol devetih zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice Fantovski odsek in Dekliški krožek. e Turneja moškega pevskega ibora »Binifkic iz Leskovca se je pričela včeraj z nastopom v Belgradu, se nadaljuje danes v Borovem in v torek ob pol devetih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c f Ivan Reva. Po težkem trpljenju, okrepčan g tolažili svete vere, je umrl v tržaškem sanato-riju ugledni narodni delavec Reya Ivan, upokojeni poštni nadoficial, trgovec in posestnik v Ko-znni pri Gorici. Pokojnikovo truplo je bilo pripeljano v rojstno vas in v nedeljo položeno k večnemu počitku ob veliki udeležbi ljudstva. e Zaradi slinavke in parkljevke v sosednih krajih je okrajno načelstvo v Celju prepovedalo živinski sejem v Vojniku, ki bi moral biti 7. septembra. Vljudno naznanjam vsem cenjenim damam, da sem odprla modni talon v Samostanski ulici iL 8. Nudim Vam veliko izbiro najnovejših modelov elegantnih in športnih klobukov po izredno zmernih cenah. — Priporoča 6e Romih Silva. e Katoliško prosvetno društvo poziva vse svoje člane, da se na kraljevi rojstni dan polnošteviino udeleže službe božje v župnijski cerkvi in mani-festacijskega zborovanja pred mestnim magistratom. — Predsednik. e Romarji na Svete Oore ob Sotli se odpeljejo jntri, v ponedeljek, ob 5 zjutraj izpred celjskega kolodvora. Kdor se v zadnjem trenutku odloči za ta izlet, lahko pride brez predhodne prijave, ker je na avtobusih še dovolj prostora. e Veliki letalski miting, ki bi moral biti danes, v nedeljo 4. septembra, je preložen na nedeljo 18. septembra. o Nesreča ecljskepa trgoTca l motornim kolesom. V petek se je ponesrečil t motornim kolesom v Gotovljah pri Celju 39 letni medičar ln svečar Domitrovič Ljubomir iz Celja. V Gotovljah je padel s kolesa in si zlomil desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e Strelsko nagradno okrožno tekmovanje je zaradi mitinga preloženo na 10. in 11. september. Programi Radio Ljubljana i /T rdeli«, L nvt«mbra: I Koncert tarmburMkeit« •nptota — 9 Napovedi, poroftlla — 9.1« Prenos proslave 30-lotnioe Jugoslavije 1» Kamnika — 11 Otrofika ura: Obisk na velesejmu (etriček Matiček) — 11.30 Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Trboveljski pev. jazz-kvar-t«t in K- Stankov Avgust (harmonika) — 18 Napovedi — 1.1.30 Vse mogoče, knr kdo hoče (ploSče po željah) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Slovenske narodne pesmi s spremljovanjem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdčni. Milica Polajnar in Poldka liupnik ter gg. .Tean Franzl in Tone PetrovfiiS — 19 Napovedi, poročila — 10.311 Nac. ura: Poni cm dela generala Maistra 7,a narodno osvohojenjo (prof. France Kohlar, Ljubljana) — 19.50 Samospevi g. Ladislava Rakovea, pri klavirjn e. prof. M. T.i-povSck — 30.30 Prenos potja in godbe i7. volesejcmske restavracije Cesar — 21.30 minut zn ples (ploSče) — ii Napovedi, poročila — 22.15 V oddih (igra Radijski orkester). Dragi programil Nedrij a. I. sevt.: Beltjrad: 90 Ork. Vone., SI Ifar. pnsmi, 22.15 Ples. gl. — Z ameb: 30 PloiSGe, 22.20 Ples. gl. — I'rnpa: 19.30 Sni. ork., 20 Nedbalova opereta »Poljska kri«, 20.05 Pnderewski igra, 21 Vesela oddaja, 22 Verdijeva opera «Aida- - Sofiji: 20 Vok. konc., 20.55 Operetni odlomki — Hudimpešla: 20.10 Igra »Trije mušketirji«, 22 Ple«i. gl., 23 Ork. konc. — Trst-Milnn: 21 Igra — Ritn-Hari: 21 Wn«rnerjcva opera Mojstri povci norlmborški« — Hamburg: 20.15 Filmska gl. — Speti Zanimiv mednarodni lahhoalletshi dvoboj Pričetek danes ob 15 (3) popoldne na Stadionu (vhod iz Vodovodne ceste) Dane« popoldne bo ie dolgo pričakovani dvoboj — revani — med eelovSkim KAO-om in ljubljansko Planino. To je ie 4. dvoboj, Ii katerih je Planin« od-nurtla dve izdatni zmagi, eno pa je izgubila i minimalno razliko točk (zaradi velike smole) ln to letos v Celovcu. Zato se bosta brez dvina oba kluba borila z vso vnemo, da si priborita zmago, zlnstd pa ho Slo za to našim fantom, ki hočejo nadoknaditi io, kar so v Celovcu zamudili. Urez dvoma bomo vseskozi videli lepo In napote Športne borbe. Spored (pri nekaterih atletih Je v oklepaju njegov letošnji najboljši rezultat): K A O (Celovec) PLANINA (Ljubljana) 100 m: Jiiger, Biirger — Černe (11,9 sek.), Loučarlč (112 sek.) Praschnig (12,1) rra. Dolinar 20(1 m: Praschnig, Biirger — Oorne (24,8 sek.), Dolinar, (25 sek.) rez. Burja 1001) m: SchoIIandeT, «- KoSir, Potočnik »11 Mrav- Glanznlg (2:51—2.5.1) lje M m zapreke' Nedelko — Lončarlč, Merala n rm. (9.4 sek.), Bberwein 9» Klinar sek.), Heller (9,8 Rek.) 4x700 m.- Jiiger, Prnseh- h- Lončarič, Cerne, Burja, nig, Biirger, F,herweln Dolinar Met kroule: Kobal-i — Merala, CerM e res. (14.70 m), Biirger (14 m), Lončarič Langmeier (14.30 m) Met diska: Kohald — Merala, Mausar n rtm. (40 m), Nedelko (39.90 m) Rigler Met kopja: Praschnig, — Mausar, Rigler n res. Hajduček Klinar Skok v višin o: T?berweln — Leiblnger (177 cm), Ounde (18.1 cm), Heller (Mera) (100 cm) - rez. Klinar Skok v daljavo: Jiiger, — Lončarič, Dolinar - res. Biirger (6.18 m) — (6.07 m) Cerne Dvobol bo ob vsakem vremenu. Kljub vellM režiji so cene propagandno nizke. In sicer no sedeži po 2 din. — Prijatelji lahkontletskega Športa, podprite nos in navijajte za naSe fante! Mariborski Spori V nedeljo, dne 4. septembra se otvorf Jesenska prvenstvena sezona s sledečimi tekmami: V Mariboru na Stadionu SK Železničarja: ob 15 prvenstvo rezerv SK Rapid : SK Slavija, Po-brežje, sodnik g. Jančič. Ob 16.30: SK Rapid : Slavija, Pobrežje, prva moštva, sodnik g. Nemec (po sporazumu., stranska sodnika gg. Klanjšček in Radolič. V Čakovcu: Na igrišču Cakovečkega SK ob 16: Cakovečki SK : SK Mura, Murska Sobota, sodnik g. Hobacher. V Dolnji Leruiavi: Ob 16.30: SK Lendava : SK Ptuj, sodnik g. Kopič. Za to tekmo ni sigurno, če se bo vršila, ker je SK Ptuj javil LNP, da ne namerava sodelovati v prvenstvu. V Ptuju: Na igrišču SK Drave ob 16: SK Drava : SK Gradjanski, Cakovec, sodnik g. Skalar. Celjski spori SK Štore i SK Hrastnik ob 10 dopoMn« m Igrišču pri Skalni kleti SK Jugoslavija i Atletiki ob pol 5 popoldne na Olimpovem igrišču. SK Celje in SK Amater ob pol 5 popoldne u GlazijL Športni teden v Cetfa Športni klub Celj« priredi ofc prilfld 20 letnice svojega obstoja Športni dan x zelo zanimivim sporedom: V torek 6. t rs. In sredo 7. t m. od 8 do 12 in od 2 do 6 zvečer ter v četrtek 8. L m. od 8 do 12 bo na teniščih teniški turnir dam in gospodov za prvenstvo mesta Celja. V četrtek 8. t m. bo v Celju cvetlični dan. V četrtek 8. L m. ob tri četrt na 2 popoldne se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Štore : mladina SK Celja, ob 3 popoldne old-boyska tekma SK Olimp : SLK Celje, ob četrt na 5 glavna tekma med reprezentanco Celja in SK Celja. V soboto 10. t. m. ot> 9 zvečer v mali dvorani Celjskega doma sabljaški propagandni večer. Nastopili bodo priznani ljubljanski, mariborski, celjski in inozemski sabljači. V nedeljo 11, t. m. ob 9 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma Medmestne sabljaške borbe. V nedeljo 1. t. m. ob 8 zjutraj na Glaziji Ju-niorski lahkoatletski miting, združen z dvobojem juniorjev SK Ilirije in SK Celja. Savica t Grafika Mladika * Gralika Stadiona (vhod z Vodovodne ceste) Danes dopoldne nastopi dvoje moštev Grafik« proti Savici in Mladiki. To bi bila nekaka priprava za prvenstvene tekme, ki se prično koncem meseca. Ker so igralci navedenih klubov r dobri formi, bo spored zanimiv in privlačen. Vabimo cenj. občinstvo, da nas poseti na igrišču Mladik«, Vstopnina minimalna. Vesti športnih zve«, klubov in društer 7.l>or lahkoatletski^ sodnikov JLAZ-e. ,Službeno) Za Juniorski lahkoatletski dvoboj KAC (Celovec) : Planina, ki bo na Stadionu danes ob 15, je določena naslednja žirija: Cimpermau, Kcrmavner, Vldio, Megu-Snr, Polajnar, Kos, Kalan, Cuderman. inž. Cerar. Vsi Imenovani se morajo javiti najkasneje pol ure pred pričetkom tekmovanja nn tekmovalnem prostoru vrhovnemu sodniku g. Polajnarju. SK Grafika. Opozarjam vse igralce kluba, da bodo točno ob 8.45 na igrišča Mladiko. Smolnik, Drufiler in KolariS sigurno! ur Glavna prodajalna »Blaupunkt« »Ingelen« in švicarskih »Deso« radioaparatov »TEHNIK« JOSIP BAN J Al Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Na velesejmu: paviljon I štev. 700—705. Pozor pevska društva, corkve, iolel Tvrdka Ivan Kacin dobavlja prvovrstne harmonije, evropski tn ameriški sistem, od 2500 din, p i a n i n e , moderno izdelane, 10.000 din. Sprejemajo se popravila, uglašenje, prenovljenje cerkvenih orgel z garancijo. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte ilustr. ceniki Trgovskega zastopnika mladega ln kgilnega, avtovozača, ki obiskuja že nekaj let redno vse tudi manjše kraje na Štajerskem, Kranjskem in Prekmurju, sprejme stara, renomirana, dobro vpeljana tovarna za obisk galanterijskih in špeceriiskih tvrdk. —t Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Vpeljana znamka« štev. 13406. ZAPOMNITE Sil Najugodnejši nakup manufakturs na obroke! Vedno najnovejši vzorčil — Ogromna kfifral Obrnite se tozadevno na našo pisarno Narodni magacla Sv- Petra e. 27/L tProtos J« znamka, zajamči trgovcu lali^o proHajo. — Kdor ..PROTOS" čet>l}« l^upi, je zadovoljen: Irgovec, l*er s čevljem {e znamke svojo stranjo brezhibno postreže, občinstvo pa, l^er spozna, 3a je „PR0T0SM izdelek prvovrstna kvaliteta. — 2>naml^a ..PROTOS" nndi trgovca garancijo za zadovoljne odjemalce. 91. Me izdelovanje čevljev Tte? je. Naj vam povem nedaven zgled za to? Znano vam je, da je v letu 1032 tod divjala vojna. Bil sem tu. No dobro! V teh žalostnih dneh je moral vsak opnzovalec postati pozoren na sledeč pojav: jasna in popolna brezbrižnost kitajskega ljudstva zn dogodke, ki so se mu odigravali pred očrni. Ljudstvo, iz katerega izhajajo kuliji, nosači in čolnarji, je sledilo tej vojni z manjšim razburjenjem kot tujci. Najeti od Japoncev, ki so jili mastno plačevali, so s toliko vnemo pomagali razkladati granate in municijo, ki je drugi dan služila za klanje njihovih bratov v šapeju, tem mrgolečem šnnghaj-skrm predmestju. Japonci so le zažvenketali z nekaj dolarji in takoj so pritekli. Če bi Japonci hoteli, bi služili tudi v njihovi armadi. Narodna zavest? Niti toliko je nimajo kakor zaspana zver. V svojem siromaštvu priznajo le enega /a glavarja: tistega, ki jim da jesti!« Angležu so se zasmilili. »Teda j bi možje,« je rekel, >ki so se prosto gibali v šnnghaju in na \Vangpou, čisto lahko napravili, da bi bil polo/nj za Japonce ne-vzdržljiv čolni in jadrnice so mirno trgovale po Jang-Tse-Kiangu in le nekoliko drznosti hi zadostovalo in Japonci bi se pošteno opekli, ■namreč spni jati njihove kri/nrke kolikor mogoče po reki navzgor. Mislim, dn so napravili en poskus. Neki čolnar je poskušal pritrditi bombo nn gredclj zasidrane torpedovke A nesreča je hotela, razgibati to maso, bodisi v tem nli onem smislu « »Res Tudi se zanjo mnlo briga. Posebno pokornost obrača nn srednje in višje sloje, katerim je vcepil Sun-Jat-Scn misel na domovino in ti sloji goje živo sovraštvo do Japonske. Pripravljeni so podpreti vsako gibanje, ki ima namen uničiti imperialistične mikadove težnje. Masa se bo zadovoljila s tem. da bo sledila kot Eo navadi tistim, ki ji bodo dajali riža ali atine — ali oboje...« Gotovo je bil gospod Smith tak pesimist kot drugi Šanghajci Nastala je tišina. Popolna in dušeča tihota je hipoma objela vse mize. Terasa je bila na pol prazna, a nekatere skupine, ki so sedele okoli okroglih miz, so molčale. Človek bi dejal, I SEOVENEC Grozansko divji narod v Evropi (Vesela zgodbica.) Ce mislite, prijatelji mladi, da ni dandanes nobenega divjega naroda več v Evropi, če mislite, da so divji narodi le še v temnih pragozdovih Afrike — če takisto mislite, prijatelji mladi, se kruto motite 1 0, še je en divji narod na tej suhi zemlji, ki ji pravimo Evropa, še je, bogamil Pa še daleč vam ni treba hoditi, prav pred nosom vam živi, takšen divji narod, bogamil Ze vidim, kako se vam od pošastne groze tresejo hlače, že slišim, kako vam burno šklepetajo zobje... Saj pa tudi niso mačkine solze, če človeku krvoločen divjak skoči za vrati Ta divji narod, o katerem gre beseda, ni našel kakšen učen angleški raziskovalec, nego ga je izvohal bistri nos stare, preproste seljačke majke — živi jo Bogi Takole se je to zgodilo, pa prav zares zgodilo; kdor ne verjame, naj pride naokoli, da mu predstavim zgovorno pričo, ki še živi, hvala Bogu I — Je šla mlada Slovenka služit v južne kraje naše prelepe zemlje, šla je, kakor jih je šlo že mnogo pred njo. Nič dobrega in veselega ni doživela tamkaj, pa tudi zaslužek ni bil tolikšen, da bi si mogla z njim kupiti kaj drugega kot turške opanke in vozni listek za domov nazaj. Pa pustimo zdaj zaslužek in turške opanke in vozni listek pri miru in povrnimo se k divjemu narodu 1 Gre, gre omenjena mlada Slovenka neke nedelje za pol urice na sprehod. Gre, gre in sreča staro seljačko majko. Bosa je bila, odeta v pisano obleko in črna je bila v obraz in častitljivo razmršene lase je imela. Mlada Slovenka jo lepo pozdravi, kajti se je učila v slovenski šoli: Spoštuj starosti A kaj ti stori majka? Obstane kraj poti, vtakne v usta kos ljute čebule, ga pohrusta, kot bi mignil in reče: »Zdravo, devojkal Odkod?« »Iz Slovenije,« prijazno odgovori slovensko >Iz Slovenije?« se začudi majka. >Pa kje je to, zaboga?« Slovenka pokaže z roko v smer, kjer leži blo-venija, in pojasni: »Slovenija je v Jugoslaviji, majka, tam za hrvatsko mejo nekje, majka.« Majka napnč možgane, bistro pogleda izpod čela in zmagoslavno vzklikne: »AhaI Zdaj sem se domislila: Slovenci, to so onaj divji narod, na talijanski graniti!« Mlada Slovenka zazija, hoče ugovarjati, pa ne more. Preden utegne ziniti besedo, ji vrla majka že zastavi novo vprašanje: »Pa kako si prišla semkaj, devojka?« »Z vlakom,« ji odgovori slovensko dekle. »Z vlakom,« zamišljeno ponovi majka, se gromko usekne v roko in vzdihne: »Jaz se še nikoli nisem vozila z vlakom. Lepo mora biti to, bogami!« »Ni takšne sile, ni,« skromno reče mlada Slovenka in pristavi: »Pri nas v Sloveniji, majka, bi težko našli človeka, ki se še nikoli ni vozil d vlakom.« »Eja?« se jako začudi stara majka in maje z glavo. Zdajci ji obvisijo oči na drobni knjigi, ki jo je mlada Slovenka držala v rokah. »Pa kaj imaš tam, devojka?« »Lepo povest; Deseti brat se imenuje, majka.« »Kaj? Ali znaš čilati?« se zavzame majka in ijiroko odpre oči. »Pri nas znamo vsi I« pove dekle in ji še na misel ne pride, da bi zato ošabno zavihala nos, »Jaz pa ne znam ne čitati ne pisati, a živim brez tega, hvala Bogu, pa gotova stvar!« ponosno pribije majka, dobra stara majka, in vtakne v usta nov zalogaj ljute čebule: haml Pa se zdajci še nečega domisli in modro zine: »Tristo mu vragova, tako divji narod, pa so vozite z vlakom in čitati in pisati znate — čudno je to, bogamil« Tako, glejte, prijatelji mladi, je bil tistega dne odkrit nov divji narod sredi Evrope in ta divji narod smo mi Slovenci — kokl.ja nas brcnila in vrana, nam izkljuvala tužne očij Stričkov količek Dragi Kotičkov striček! — Ko sem zadnjič v »Mladem Slovencu« brala Tvoj spis pod naslovom »Uboga slovenščina«, me je hudo pretreslo. Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki se učimo »jugoslovenački jezik« v prestolnici naše Jugoslavije — in to že sedem let. A naučila sem se razen »jugoslovenačkog jezika« tudi svoj materinski jezik, ki je slovenski. Moji starši zahtevajo, da s Slovenci zmerom slovensko govorim. Ne bi se še mogla kosati z dijakinjo istega razreda slovenske šole, posebno v slovnici ne. Potrudila pa se bom, da se naučim tudi slovenske slovnice. Toliko Ti pa povem vnaprej, dragi striček, da nikoli ne bom jedla »supu sa knedloma«, »kafu sa mileramom« in »hleb sa puterom«. To je moje prvo pismo Tebi in mogoče tudi zadnje, če ga boš vrgel v koš. Pozdravlja Te Antonija Grampov-č a n, dijakinja IV. razr. gimn. Kraljice Marije v Belgradu. Draga Antonija! - Torej vendar ena, ki so ji šle moje besede do srca! Prav tako, kot je Tebe moj »spis« pod naslovom »Uboga slovenščina« pretresel, je mene Tvoje pismo razveselilo. Razveselilo tem bolj, ker je pisano kar v čedni slovenščini in poslano odondod, odko- Žetev Sonca smehljaj se razlil je čez polje. Ptički iz sanj so planili, murni prilezli iz luknjic samotnih, z rožami se poljubili. Fant je zavriskal, ženjice pripele, srpi so v soncu se zabliščali. Klasi pšenični so se oddahnili: breme življenja 60 s sebe zmetali. Mož in žena (Srbska narodna pripovedka.) Živela sta mož in žena. Žena je bila velika klepetulja in je zmerom hotela imeti zadnjo besedo. Možu to ni bilo všeč, zaradi ljubega miru pa ji je dal prav. Nekega dne sta sedela pred hišo. Zagledala sta nad seboj jato žerjavov, ki eo leteli nekam na jug. Velik žerjav je vodil jato in letčl pred njo. Ko ga je žena videla, je rekla: »Glej, žerjav, ki leti prvi, je moj I« Mož pa je bil ta dan čemerne volje in jo je »avrnil: »Nak, to pa že ne drži! Prvi žerjav je glavar vseh drugih žerjavov; jaz pa sem tvoj glavar, lato je prvi žerjav moj.« »Ni tvoj, moj je!« je zaregljala žena. Beseda je dala besedo in med njima se je vnel hud prepir. »Če ni prvi moj, umreml« je nazadnje rekla žena. »Pa umri!« ee je razjezil mož. »Enkrat sam-krat v življenju hočem imeti tudi jaz zadnjo besedo.« Žena je legla na posteljo in obležala nepremično, kakor da je mrtva. Tako je ležala vso noč. Ob svitu novega dne ji je mož zagrozil: »Ce mi pri priči ne vstaneš, pokličem ženske, da te umijejo in denejo na pare I« »Ali je prvi moj?« je vprašala žena. »NeI« je zakričal mož. »Dobro,« je odgovorila žena, »pa naj pridejo ln me denejo na pare.« Mož je odhitel v vas in naročil ženskam, naj mu ženo denejo na mrtvaški oder. Ko je žena ležala na mrtvaškem odru, se je mož sklonil k njej in ji šepnil na uho: »Vstani, sicer pojdem in naročim cerkovniku, naj zvoni!« »Ali je prvi moj?« je vprašala žena, in ko ji je mož odgovoril, da ni, je rekla: »Pojdi in naroči, naj mi zvonijo.« Približal se je trenutek, ko bi morali priti pogrebci in odnesti krsto na pokopališče. Moz se je spet sklonil k ženi in ji šepnil: »Vstani, že prihaja pop, da te spremi za pogrebom.« »Ali je prvi moj?« je vprašala žena, ln ko jo je mož zavrnil, da ni, je rekla: »Pa naj me ncso na pokopališče.« Pop je prišel in odnesli so ženo na pokopa-fišče. Okoli jame se je nabralo vse polno ljudi. Ko je j>op molil zadnjo molitev, se je mož spet sklonil k ženi in ji šepnil: »Vstani! Ali ne vidiš, da te bodo pokopali?« »Ali je prvi moj?« je vprašala žena, in ko je mož odgovoril, da ni, je odgovorila: »Pa naj me pokopljejo!« Pogrebci so spustili krsto v jamo. Mož jim je tedaj dejal: Ljudje božji, kar pojdite k meni domov, pridem takoj za vami. Ženo bom zagrebel sam, ker sem ji obljubil.« Nekateri so odšli, nekateri so ostali. Mož je skočil v jamo in zakričal skozi pokrov krste: »Babica, vstani, sicer te bodo zagreblil« »Ali je prvi moj?« je spet vprašala žena, in ko ji je mož odgovoril, da ni, je rekla: »Če ni moj, naj me kar zakopljejo!« Tedaj je mož videl, da ženine trmoglavosti ne more omečiti. Ves razkačen je zakričal: »Naj te vzame vrag, pa naj bo prvi tvoji« Ko je žena to slišala, je skočila pokonci in — zavita v belo rjuho — stekla za ljudmi glasno kričeč: »Postojte, ljudje I Prvi je moj! Prvi je moj!« Ljudje so bili prepričani, da je vedomec in so bezali na vso moč. Prvi je tekei pop in ko je slišal, kaj žena kriči, je bil prepričan, da misli njega. Od groze se je zgrudil na tla, žena pa je tekla mimo njega in kričala: »Prvi je moji Prvi je moj!« vse dotlej, dokler ni pridirjala domov. der sem doslej dobival skorajda sama pisma, napisana v nekakšnem umetnem jeziku »vola-piiku«. Nekaj besedi je bilo srbskih, nekaj turških, nekaj macedonskih, nekaj nemških, nekaj ciganskih, nekaj slovenskih — prava pravcata jezikovna godlja, ki je še kuža ne bi povohal! Če bi jo pa povohal, bi gotovo nevšečno stresel z gobčkom — brrr! in ji pokazal repek v znak prezira... Nekateri ljudje se pa za to jezikovno godljo baje zelo navdušujejo in jo zajemajo s polno žlico. Dober tek jim želim! Lepo se mi zdi od Tvojih staršev, da so tako narodno zavedni. Vcepili so tudi Tebi ljubezen in spoštovanje do materinščine v srce. Marsikomu se bo morda zdelo smešno, ko zahtevajo od Tebe, da moraš s Slovenci slovensko govoriti, češ: To je vendar samo po sebi razumljivo! Seveda je razumljivo, a hudo se moti, kdor misli, da se po tem pravilu ravnajo prav vsi Slovenci. Kaj se! če bi hotel napisati vse, kar so samo letos moje oči žalostnega videle in moja ušesa sramotnega slišala, ki bi zmanjkalo črnila in papirja. En sam klavern primer naj za danes zadostuje. Gledal sem skozi okno vlaka, ki je čakal na postaji nekega mesta na Gorenjskem. Zraven mene je stal gospod, ki se je pripeljal iz Ljubljane. Postrešček tamkajšnje železniške postaje mu je znosil v vlak nekaj kovčegov in gospod mu je za trud stisnil v roko nekaj dinarjev. Postrešček se je zahvalil, strumno dvignil roko k »uradni« čepici v pozdrav in odšel. Ko pa je pod oknom preštel zaslužek, se mu je zdel pre-pičel in zaklical je navzgor: »Hej, molim, gospodine, još osam dinara fali!« Gospod je pogledal skozi okno, si mislil: ne boš, Jaka! in zahteval pojasnila: »Kato to? Pa dobili ste več osam dinaral« »Ali. ja sam vam nesu kufere iz jednoga enga in jih nesu u drugi cugl« je žlobudral postrešček v prekrasni jugoslovenščini. In so besede frčale sem in tja in sem za- Kako pravimo .. • „Ti bom že pregnala silne muhe iz glave I" Urbasov Gregec je včasih siten kot muha. Mati njegovo sitnost nekaj časa potrpežljivo prenaša, kadar se ji pa zdi te sitnosti le preveč, vzame v roko palico, jo zavihti nad Gregcem in za-kriči: »čakaj no, ti bom žc pregnala sitne muho iz glave!« Kako bi bilo, če bi mati res podila sitne muhe iz Grcgcove glave, nam kaže prizorček, ki ga jc narisal Jože Lenarčič, učenec V. razr. ljudsko šolo v Litiji. stonj čakal, da bi se vrli gospod zraven mene in še bolj vrli postrešček pod oknom spomnila, kako nazarensko smešno je, da se spakujeta v tujem jeziku, ko bi se vendar tako lepo pomenila v svoji materinščini. Oba, vrli gospod zraven mene in še bolj vrli postrešček pod oknom, sta namreč čistokrvna — Slovenca „. Privoščim ubogemu postreščku skromni zaslužek za prenašanje kovčegov iz vlaka na postajo in s postaje v vlak, a ko ga vsak dan znova slišim, kako ogovarja vse potnike vprek v preljubem mu »jugoslovcnačkom jeziku«, bi mu najrajši naštel nekaj prav gorkih po grbi! Bolj je hlapčevski kot hlapec sam!! V dno duše me je včasih sram, da sem Slovenec. Tudi jaz »supe sa knedloma« ne maram, na vso moč imam pa rad juho s cmoki. Prav rad Ti verjamem, da tudi »kafe sa mileramom« in »hleba sa puterom« ne boš nikoli naročevala po gostilnah, kajti se utegne zgoditi, da bi kdo počil od smeha, če_ bi te slišal. Prav malo je manjkalo, da zadnjič nisem počil jaz, ko sem slišal nekega gospoga, ki je zaklical natakarju: »Kelner, donesi mi jednu bečku vineršniclu sa paradajs salatom!« Pa bi človek še potrpel, če bi »jugoslovenački jezik« samo govorili. Pa ga na žalost tudi že tiskajo. Sem si zadnjič kupil prašek za umivanje las. In so se mi kar lasje naježili, ko sem zavitek odprl in bral navodilo za uporabo tega praška. Je neki vrli prevajalec hotel srbohrvat-sko besedilo lepo prevesti v slovenščino, pa ga je namesto v slovenščino prevedel — v prekrasno jugoslovenščino. Dobesedno takole se glasi ta mojstrski prevod: »1. Nek se vlije pol litra precej vroče vode n jeden umivalnik. 2. Nek se siplje vsebina tega svežnja (pri kratkih laseh in bubiglavi zadostuje polovisa) u polovicu čaše hladne vode, dobro izmešaj, vlij to zmes u umivalnik pripravljen z vročo vodo in tako dolgo mešaj dokler se ni vse ras-topilo ter noben košček se več ne nahaja v vodi neraztopljen. (!!) 3. S to rastopino nek se lasje in glava dobro isperejo z lahkim masiranjem. Jedna krasna bujna pena se napravi, katero pustimo nekoliko minuti očinkovati, dokler se ne zapazi na koži rahlo vrenje. Nato očistimo peno z toplo vodo tako dolgo dokler ne odteče čista voda. Lasje nek se sušijo z jedno pogreto obrisačo ili s pomočjo gorkoga zraka.« Kaj praviš Ti, draga moja, k temu imenitnemu »prevodu«? Jaz pravim tole; Nek si vrli gospod prevajalec sa blajštiftom zapiše za ušesa te-le besede: Nek si vlije naj-prije pol litra slovenskega pravopisa in slovnice u svoju bubiglavu, nek se postavi na bubi-glavu in nek si to zmes u njej dobro izmeša, dokler se ni vse rastopilo ter noben košček jugoslovenačkog jezika se več ne nahaja n njegovih možganih... živel jugoslovenački jezik! Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. ft^VVV« Listnica Kotičhovega slričha O. K., Zagorje. Vidiš, nazadnje si le otipala in ubrala pravo struno. Iz poslanih treh pesmi že diha otroški svet. Tudi verzi so bolj uglajeni. Brusi še bolj in čisti, pa se boš z »Mlade njive« kmalu preselila r vrsto pečenih pesnikov. Počasi misli tudi na sodelovanje pri »Vrtcu«, pri »Vigredi« in drugod. Tudi pesmi, namenjene za druge liste, lahko pošlješ meni, da bom to ali ono trdo mesto nekoliko »omehčal«. Tvoji sestavki v prozi so tudi nekakšne »pesmi v prozi«. Menda nodiš po Meškovih stopinjah? V poslanih treh pismih si bolj pristna, svoja. Pretiranega ocvetličenja in sentimentalnosti se boji Pesem naj poje, proza naj bolj govorL — Lep pozdravi L. G, Ljubljana. Poslano roparsko zgodb« ozir. potopis sem prejel. Predolga je ta reč, da bi jo mogel objaviti v »Mladi njivi«. Kakor vidiš, »Mladi Slovenec« ne objavlja daljših zgodb. S tem pa še ni rečeno, da ie Tvoja zgodba zanič. Domišljijo imaš in tudi dar za opazovanje. Napiši za vsak slučaj še konec, nemara bi se zgodba dala uporaibiti kje drugje. — Pozdravljeni J. M., Dobrava pri Kropi. Pesem, opiljeno in zbrušeno, bom objavil prihodnjo nedeljo. Nekoliko pesniške žilice imaš. Marljivo prebiraj naše priznane pesnike. Nemara se ti posreči pesniško žilico povečati in razširiti. — Poslane novice sem z zanimanjem prebraL Škoda res, da je pesem mlatičev po naših vaseh izumrla. A kakor je na eni strani izumirajoča kmečka poezija lepa, tako so na drugi strani razni stroji kmetu nujno potrebni in koristni. — Še kaj se oglasi! Neimenovana, Rad. — Poslana sestavnica nerazumljiva. V sedanji obliki nima ne repa ne glave. Rešitve nisi priložila in čeprav bi jo priložila, »sestavnica« najbrž ne bi bila uporabna za »Mladega Slovenca«. Za vsak slučaj pa le pošlji rešitev, bom videl, če je v njej vsaj za noževo konico soli. Če pa rešitve ne pošlješ, bo sestavnica žalostno odfrčala — v koš. Kotičkov striček. Mirko KtmSI«; Pravljice in pripovedke izpod Triglava 8. Sira h za G rančiščem rta Velikem bregu pod Granči.ščem stoji majhna koča z zelenim vrtom in lesenim hlevom za koze. Tod je nekoč stala domačija one-gavega Žagmaštrovega deda, ki je za Granči-ičem doživel čudovite reči. Tistega dne je sonce krmežljavo sijalo na nebu in mrzla jesenska sapa je brila okoli ušes. Žagmaštrov ded je stopil na prag, vzel čedro iz ust, bistro poduhal v zrak in zagodrnjal: »Po snegu diši!« In se je spomnil, da ni nič kaj prijetno, le se stare kosti grejejo pri mrzli peči »Ongš, kaj sem že hotel reči? Drv bo treba. drv!« je svečano rekel in modro kimal z glavo. Žagmaštrov ded je imel prelepo, posnemanja vredno navado, da je vsako misel glasno izrekel. To je vrl doka-z, da ni bil zahrbten in hinavski človek, ampak je bil naše gore list — mož odkritega pogleda in resnicoljubnega srca! Poveznil si je kosmato kučmo na glavo, vtaknil ščepec tobaka za njuhanje v nos in gromko kihnil: čhm! To je zdravo in dobro zoper nahod Potlej je odkolovratil za hišo, potegnil izpod strehe ročni voziček in hajd! za Grančišče po drva. Pozno zvečer je že bilo, ko se je Žagmaštrov ded vračal s polnim vozičkom grčavih drv proti domu. Židane volje je vlekel dragoceni tovor za seboj, spotoma pa vcmoimer brundal predse: »Da bi na stara leta zmrzoval — nak, tisto pa nel Počemu in za koga pa potlej rastejo drevesa? Zakuril bom peč in se v pest smejal: Zdaj pa le griži, volčji mraz! Ampak ongri, kaj sem že hotel reči? Požirck žganega bj se pa zdajle nrilegel starim kostem! Pošteno sem ga zaslužil — kdo pravi, da ne?« Žagmaštrov ded je obstal in srdito pogledal okoli sebe, če mu kdo ugovarja. Pa je bilo vse tiho, komaj da se je na drevju zganil droben list. »No, toTej!« je zmagoslavno rekel Žagmaštrov ded, ko je videl, da mu milice ni nevoščljiv. Pomirjen je nadaljeval pot. In je uganil še marsikatero tehtno in modro in tako privlekel voziček do Binšove seno-žeti. Tam je vos začuden obstal, si pomol oči in zarenčal: »Da bi te hudir, kaj pa to pomeni?« Mod drevjem se je nekaj skrivnostno svetilo. Žagmaštrov ded ni verjel v strahove, zato je moško ubral korake naravnost proti svetlobi. A kaj so tedaj ugledale njegove bistre oči? — Starega, neznansko starega možička, ki je sedel na razgrnjeni rjuhi in štel cekine. Takšen kup jih je bilo, da se je Žagmaštrovcmu dedu kar zavrtelo prod očmi. Polakomnil se je žvenkljajočega bogastva in hrabro stopil prav do široke rjuhe. Pomolil je možičku tobak za njuhanje pod nos in prijazno rokel: »Očka, daj, odkihni se malo!« Da nikoli ne bi zinil teh besed! Odprla se je zemlja in požrla možička s cekini vred. »Smola pa takšna!« se je jezil Žagmaštrov ded. »Pred nosom mi uide bogastvo. Lepo bi bil držal jezik za zobmi, žlobudra žlolmdrasta, pograbil pest cekinov in stekel proč — pa bi bil zdajle petičen možl« Čemerne volje je vlekel voiziček dalje. Nič več ni glasno modroval sam s seboj, samo renčal je kot razkačen medved in pljuval kot za stavo. Tako je s svojim tovorom počasi prikrev-sal na Bor. V votlini pri Grančišču je njegovo pozornost spet zbudila skrivnostna svetloba. Napel je oči in zagledal v votlini majhno mizo in na njej zeleno svetilko. Na stolu zraven mize je sedela bela žena z zlato krono na glavi in čitala iz velikih črnih bukev, ki so ležale odprte pred njo. »Najbrž bere Kolomanov žegen,« je pomislil Žagmaštrov ded, rekel pa ni nič. Huda skušnjava ga je obšla. V Kolamanovesm žegnu je gotovo napisano, kje tiči v Grančišču zaklad. To knjigo mora dobiti v pest! Prav počasi in previdno se je splazil beli ženi za hrbet. Že je bil tik za njo, že je iztegnil roko, da bi pograbil skrivnosti polne bukve, — takrat pa se je bela žena ozrla. Iz oči so ji šinile strele, iz grla pa se ji je izvil krik, ki je votlo jeknil od sten: »Križ-kraž, vse je laž!« In je pri priča izginilo vse: miza, svetilka, stol in bela žena z njim. Samo Žagmaštrov ded je ostal tam z dolgim nosom ... Ni dobro, če je človek strahopeten, a tudi predrzen ne sme biti! © n z/ ž i N Kletka in avtoriteta Poletje m nagiba, košnja je končana, žito je požeto in šole eo m začela Skoraj da ni hfše, kjer M ne rrfalo v teh 0neh r vpražanji, zahtevami, prošnjami in klici: šolal Spet »o Izvestja v naših rokah: vpisovanje, davčne obveznosti, knjige ia — profesorski tbor. Je to vprašanje in skrb denarje, hi Je večje ■vprašanje je vprašanje duše šole: ravnateljstvo in profesorski zbor. Gledam Izvestje: uspehe in neuspeh« dijakov. Pri tem se je v nas starše že nekaj časa vtihotapijala misel, ki se je zdaj kar utrdila: dobri uspehi vedno pri enih in istih profesorjih — slabi uspehi vedno pri drugih profesorjih. In prav tako, kakor v Izvestjih iščemo dobre in slabe učence, se je porajalo ondi iskanje dobrih in slabih profesorjev, dobrih in slabih ravnateljev, dobrih in slabih gimnazij. Tako »o nam Izvestja utrdila sodbo ne le o dijakih, temveč tudi o profesorjih. Avtoriteta. Čudno je, da so eni in isti dijaki odličnjaki od prve do osme gimnazije; tudi so eni in isti dijaki od prve do osme gimnazije s prav dobrim ali dobrim uspehom. Kaj ni čudno in psihološko žalostno, da je dijak v vseh predmetih odličen in se ne dvigne do evoje osebnosti kjer bi se posebno izkazal in drugje popustil? Prav tako je čudno, da se dijak z dotrim uspehom nikoli ne dvigne do osebnosti, ki bi izpričala odlično znanje? Kaj nimamo profesorjev, ki bi dvigali v dijakih, kar je njihovega bistva s svojo osebnostjo? Zdi se, da biva nad našo gimnazijo duša, ki kliče: ReSi me k življenju! Zdi se, da ta neoživljena duša tlači vse naš« kulturno, gospodarsko, narodno, državno in politično življenje. Odprite kletk«, kj« ee zapečateni ooem lat otroci z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom! Odtrgajte pečat« enega in ietega uspeha in dajte dijaku — osebnost. Ti otroci bodo potem zmožni dati loli sre« in ra-zum, ki bo hrana profesorjem in naroda in državi! Zgled: Dijak piS« Šolsko nalogo in dobi red: dobro. Dijak piše domačo nalogo, dobi red: dobro. Potem d& oče tega dijaka drugo domačo nalogo svojemu znancu profesorju istega predmeta, da napravi za sina nalogo Tudi ta naloga dobi red: dobro. Ta oče je šel tako daleč, da je dal drugič domačo nalogo za sina izvršiti drugemu profesorju, obenem pa še eno nalogo istemu profesorju za dijaka, ki je imel navadno red prav dobro. Zgodilo se je kakor običajno: njegov sin je dobil red: dobro; oni drugi obi čajni red: prav dobro. To so kletke: prav tako »a profesorje, kakor za dijake, kjer se mora uničiti avtoriteta obeh! Na površje prihaja Se eno vprašanje: Zakaj ni skoraj nič ponarljalnih izpitov pri ve-ronauku Ali je to nauk, kjer ni treba dijaka nič sodelovmti, se nič učiti, nič misliti, nič znati? Ali eo profesorji katehetj« popustljivi v verskem znanja in redovanju? Vsaj višja gimnazija lahko odgovori, da Je te prav tako resna predmetna zadeva kakor matematika. Saj tndi dijaki nimajo od prve do osme enakega reda. Niso od prve do osme odlični, ker so v »odlični« kletki. Zakaj? Avtoriteta! (S. Kvačkan vložek Vložek kvačkaj po širini. Nasnuješ 31 zračnih pentelj in kvačkaš tO luknjic, 2 zračni pentlji in f šibično — kar ponavljaš. Ko je kvačkanje visoko 20 cm, dosnuješ 34 zračnih nentelj in kvačkaš vzorec dalje Ko je široki del dokončan, skvačkaš spet 10 luknjic v vrsti, in Svetle rokavice iz blaga opereš Slapa Slap lomeči v gori »trmi m veličasten si, prekrasen! Tvoji valčki so srebrni, lep, svetal si, čist in jase*. Tvoja voda svetla, živa je — kot mavrica in zarja; v lepih barvah se preliva, kadar sonce jo ožarja. Zlate kapljice vodene so kot zvezde rimske ceste -in prozorne tvoje pene so kot paj&olan neveste. V tebi nežna je lepota združena z mogočno silo: gorska trepeta samota, ko po nji hrumiš nemilo. Stresa sivo se gorovje, ko v nezmagani divjosti prek čeri kipi valovje verna slika si — mladosti. Slap šumeči, ki čez stene v slcalnate hrumiš prepade: tvoja sila, kras in — pene so podoba duše mlade »Ali mislite, da ima pisalni stroj zato *vow ?ek, da vas spomni, kdaj b« naj pudrate?« (Marija Brenčičeva.] Obleke osvežiš Krilo od kostima moraš vsaj po enkrat n« teden z vlažno krpo, ki jo pomakaš v razredčeno salmijakovo vodo, podrgniti in nato poli-kati. Tako se zabrani, da se krilo ne začne svetiti in da obdrži obliko. Brusnice Brusnice — »nebeška mana« V stekleno skledo daš za prst debelo plast drobtinic rženega kruha, nato plast brusnic. Vrh tega pride prav tako debela plast nastrgane čokolade in še plast vtepene smetane. Vse to onavljaš 2- do 3 krat, kolikršna je pač skleda, "a poslednjo plast čokolade brizgneš smetano v sredo in ob robu. To jed pripraviš uro prej, preden jo daš na mizo. Brusnice e hruškami ■ ■ ■ ea spremembo tndi nekaj izvrstnega. Imeti moraš zrele hruške, ki jih olupiš in razčetveriš. Hruške pomešaš med brusnice, prav preden jim dodaš sladkorja in vse skupaj kuhaš 15 minut, da nastane žolica. Hruške postanejo temnordeče in dodajo komootu iako fin oko« in se dolgo obdržijo. Ko sem se učila kuhati . •. Sedemnajst let sem bila rt aro, ko so me dali v ak k tedaj najbolj slovečemu floren-tinskemu kuharju, Edvardu Molinoju, ki je dovršil šest gimnazij in je govoril sedem jezikov. Bil je tudi sotrudnik raznih italijanskih in francoskih listov, ln je s svojimi zanimivo pisanimi članki o pravi snagi in o pravilni prehrani veliko koristil svojemu narodu. Vedno je poudarjal, da je kuhinja lekarna našega zdravja, in da spada v kuhinjo — tudi povečalno steklo. Kuhar Molino je bil zelo strog, starejši gospod — silno resen in kratkobeseden Klepetati med delom je bilo »strogo prepovedano«. Bog ne zadeni, da bi bila spregovorila, kadar sem mešala solato, rezala kruh, devala na krožnike in pladnje jedila in pecivo, in kadar sem pri-ravljala obložene kruhke! In — gorjel če sem otela odpihniti mast z juhe ali pa smetano z mleka, »lo je nagnusnol« je rekel. " Lil E. sicer dotlej, dokler ni kvačkanje primerno za zgornji rob spodnje obleke. Nato obkvačkaš zgornji rob, v vsako luknjico po dve gosti pentlji z eno zračno pentljo v naslednjo luknjico. Vložek prikvačkaš na zgornji del obleke. Naramnici sta iz svilenega traku. B mlačno mflnlco In jih Izpereš v čisti vodi i bo-raksom. Sušijo naj 6e na zraku in jih šele nato lepo polikaj. Z vročo vodo se jih nič ne dotikaj, ker se rokavice preveč uskočijo. Najbolje je, če take rokavice pereš tako, da imoš oblečene na rokah. To velja zlasti za usnjate rokavice (iz pralnega usnja). Pereš jih z mlačno milnico; ko jih daš sušit, naj bo ie malo miinice v njih. Dobro je, če kaneš v vodo za Izpiranje malo olja. Takfh rokavic ne smeš ožeti, ampak jih daj kar tako na kako brisačo, da ee sušijo na zraku. Ko so že napol osušene. jih obleci in dobro zdrgni, ker so polom jako mehke. Prav tako ravnaš z irlinstimi rokavicami, le da pri teh kaneš v vodo za izpiranje nekaj kapljic salmijaka. Ko sem mešala majonezo za solato, in sva s tovarišico, ki je pri drugi mizi čistila zelenjavo, kljub prepovedi, nekoliko poklepetali — in sem jaz celo — kihnila, je pridrvel kuhar od Bvoje mize in mi je pomolel pred obraz ročno ogledalo. »Zakaj to?« sem se račudila. »Takoj boste videti, zakaj,« j« rekel in je stopil k omarici, kjer je imel svoje pisarije in je prinesel povečalno steklo. »Zdaj pa poglejte, kaj ste napravili z enim samim stavkom!« Pogledala sem. Na ogledalcu je bilo videti nekaj drobčkanih pičic. »Ali zdaj razumete, da ne kaže, da bi klepetali, kadar opravljate takšna dela?! Zelenjava se prekuha, majoneza pa pojde izpred vaših ust naravnost na mizo!« Zelo strog je bil gospod Molino tudi glede žepnega robca. Bog no daj, da bi ga bile kam položile, ali da bi si ne bile umile rok takoj, ko smo se — oprostite! — useknile, in kadar smo prišle iz stranišča! Ako je imela katera izmed deklet hud nahod, jo je takoj za nekaj časa izključil od kuhanja. Krompir, peso, repo, zelenjavo za juho in drugo takšno prikuho, sino morale za nekaj časa namočiti, potom pa oprati s ščetko, preden smo io pričele lupiti ali pa, če smo jo pristavile za kuhanje v oblicah. Solato smo prale kar v celih listih in v veliki posodi, da je solata plavala, in da se je nesnaga lahko dodobra odmočila in usedla na dno. Pozimi pa smo namočile endivijo in druge zimske solate za nekaj minut celo v mlačno vodo. Kuhar nam je to vse nazorno pokaza1, n. pr.: namočile smo en dol solate v mrzlo vodo, drugi del pa v mlačno vodo. — Mrzla voda je ostala skoraj čista; mlačna voda pa se je čez nekaj časa tako skalila, da smo se vse čudile. »Zdaj vidite, da mrzla voda nesnage ne odloči, in da uživajo ljudje umazano solato!« nam je pojasnil kuhar Tn ko smo pogledale skozi povečalno steklo na dno sklede, je bilo tam vse polno ličink in glistie in razne druge nesnnge. Kadar smo brisale posodo, nismo smele naslanjati posode nase. ali pa da bi bila katera izmed deklet iz raztresenosti pobrisala s prti-čem za posodo po mizi ali po stolu; ali da bi ga bila mečkala po rokah, ali pa položila ka morkoli! Ko je neka učenka vrgla prtič čez ramo, ji ga je potegnil kuhar z rame in ga je zalučil v kot. »Prtič ne spada na ramo, še manj pa pod pazduho! Da se to ne bo več pripetilo!« se je razjezil naš učitelj. Prtiči za brisanje posode so imeli svoje ■— od brisalk — strogo ločeno mesto. Vode za kuhanje in dolivanje nismo jemali iz kotla, četudi je bila ta voda čista, ker je nismo brazdali z umazanimi kuhalnicaini in priborom, kakor se to po naših kuhinjah rado dogaja. Za to vodo je stal na štedilniku poseben lonec, ki je bil vedno pokrit, in sicer tako, da je bil ročaj pokrivače obrnjen navzdol, da smo Posode, ki j« imela količkaj pokvarjeno »glazuro«, nismo reč rabili za kuhanje. Sicer se pa posoda ni kvarila, ker smo topili mast edinole v železnih ponvah. Pokrivače za lonce smo smele pokladati na štedilnik le tako, da je bila znotranja stran obrnjena navzgor. To pa zato, da bi se je ne prijela kakšna nesnaga ali pa celo trščica. »Trščica pride lahko v jed, rani želodec aH čreva in se zatakne v slepič. Odtod izvira tudi toliko nenadnih obolenj, črevesja in slepiča,« smo brale v kuharskih listih, ki nam jih je dal na razpolago naš mojster. Važno poglavje je bila tudi mast. Nikoli ja nismo smele raztopiti toliko, da bi se prežgala. »Le zapomnite si, gospodične, da prežgana mast zelo kvarno vpliva na ledvice!« nas je opominjal kuhar. V kuhinjskih skledah in posodah za pomivanje in mesenje testa se ni smelo prati perila ali da bi se bil kdo v teh posodah celo umival.* Lz kuhinje ni smel nihče odnesti kakšne kuhinjske posode. Kdor je potreboval toplo vodo, je moral priti ponjo z lastnim vrčem, ki ga pa ni smel postaviti na kuhinjsko mizo (za take slučaje je bila tu klop), četudi bi bil vrč srebrn ali pa zlat. »Posode iz sob niso nikoli prav čedne,« je trdil gospod Molino. Mleko smo dobivali v zaprtih posodah. Hi- tro smo ga zavreli in prelili v porcelanaste sklede in postavili na hladno Ohlajeno mleko smo pokrili z visokim sitom, ki je bilo prevlečeno s tankim belim platnom. Kuhar je zelo grajal slabo razvado kuhana in gospodinj, ki puščajo mleko kjerkoli v kuhinji ali pa tudi v shrambi — nepokrito, da lovi nrah in je paša muham. »Mleko spada v zračno shrambo, vendar ne na prepih ali celo na okno, kjer piha veter in trosi prah ali pa sije sonce na posodo. Tudi olje, mast in maslo se pokvari, če je na prepihu in na svetlobi,« je pojasnil gospod Molino. Za pomivanje posode smo porabili prav vse ostanke limone. Devali smo jih v vročo votlo in v vodo za splakovanje posode. Tako pomita posoda se je svetila, kakor da je nova; in maščoba se rok ni prijemala. Zelo natančen je bil kuhar tudi glede —» kruha. Kupoval ga je — tako rekoč — iz peči v vrečico m v posebno košaro. »Le poglejte jih, kako nosijo kruh domov, kar med zelenjavo in drugo šaro in v umazani košari!« se je obregnil kuhar na trgu ob kuharice in gospodinje. Nekoč sem stisnila žemljico, ki sem jo vzela iz vrečice, pa me je kresnil po roki: »lo se ne sme!« Rekel je, da bi bila njegova mama rajši ves dan lačna, kakor da bi pojedla žemljico, ki bi jo kupilo kjerkoli, češ da taka žemljica ni čista, ker «gre» skozi toliko rok, in jo vsakdo stisne, kdor jo prime v roke. Večkrat nam je rekel, da delajo ljudje narobe, ker se toliko bojijo bolezni, namesto da bi se brigali za to, kako je treba pravilno živeti, da bi sploh ne bili bolni (Kepa.) ♦ Nekatere naše gospodinje pa mt rlede teh' sod tako malo natančne, da jih rabijo za ribanje poda in stranišča — in celo za — umivanje nog! po: ba na plosko stran pokrivače lahko postavile kakšno jed, ki ie bila že dokuhana. Zn zajemanje te vode je služila velika zajemalka, ki je ostala v loncu, dokler smo kuhali. Kuhalnice in žlice zn mešanje in pokušanje jedil smo sproti splnkovale v kakšni posodi ali pa kar pod vodovodom in smo jili postavile v kak lonček, da smo jih imele med kuhanjem o pri roki. Mm® specljalnl damskl Fesalni salon Mestni leg 3 Velecenfena l Gotovo Vaša trajna on dal a et j a viled »one« tn kopanja ni vei tako lepa, toda pretene-ieni boite kako bo prenovljena Vata priietka po temeljitem pranju in vodni ondulaciji v našem talonu. W Trajna in rodna ondula-ci.ia. barvanje, hlondiranje. modne pričeske, nega las. maniciirc. tii Prvovrstne moči. Se priporo/a damski frizor KOS Jernej telefon 47-R8 Naš domači zdravnik K. K. g.: Če malo toč hodite ali stojite, ram Boge zatečejo in žile nabreknejo. — Domnevam, da imate močno razvite krčne žile^ ki vam delajo te preglavice. Pomagate si lahko s povoji ali pa če se odločite za radikalno zdravljenje z injekcijami ali operacijo. Kr.: Niste edina, ki jo ie življenje tako prizadelo. Mladost ne misli, kaj bo nekoč čez leta. Lepota ji je dovolj, značaj malo ali pa nič. Razumem vas popolnoma, da je težko prenašati preziranje in omalovaževanje. Razumem tudi vaša leta. Ne obupujte! Oklenite se otrok! V njih boste našli to, česar pogrešate. Prav za-Tadi otrok ne razdirajte ognjišča! Življenje pa si uredite tako, da bo znosno. Izogibajte se vseh prepirov in prepirčkov! Ko sem bral vaše pismo, sem se spomnil na svojega dobrega znanca in prijatelja, ki je doživel med vojno podobno kakor vi. Bil je na fronti, žena pa, jnlada kakor ie bila, je doma ponorela. Silno ga je zadelo, ko se je vrnil domov. Bati se je bilo najhujšega. Vendar pa jo ni zavrgel, ampak dvignil. Živela sta pozneje prav srečno. Večkrat je pozneje rekel: »Vesel sem, da sem tako ravnal. Ohranil sem otrokom mater, sebi pa dom.< Pojdite in storite tudi vi tako! C. L.: Pred leti ste bili operirani na maternici. Odstranili so vam gobo. Po operaciji imate vedno bolečine v spodnjem delu trebuha. Parne kopeli iz kamelic vam ne pomagajo dosti. Zadnje čase vam otekajo noge v stopalu. Bolečine, ki jih čutite v spodnjih delih trebuha, •vam lahko povzročajo zarastline, ki so nastale $>o operaciji. Možnost pa je tudi, da se vam je goba ponovila. Sicer ne vem, kakšna goba je to bila, ker nič ne omenjate. Prav je, če greste ponovno v bolnišnico, kjer so vas operirali, da vas ponovno preiščejo. Tudi otekle noge so lahko s tem v zvezi. Vendar pa mislim da bo le srce krivo temu. V letih ste, ko srce popušča. S. M. Lj.: Vaš opis bolečin, ki jih imate na levi ob popku, je premalo točen, da bi vam mogel kaj določnejšega povedati. Dostikrat dela težave popkovna kila ali kila ob popku. T. L. Iv.: Najboljši dokaz, da ste, kakor večina drugih moških, in je vse ostalo le vaša domišljija, je to, kar sami pišete Izbirali ste in mislili na ženitev. Torej ste vendar le našli dopadenje nad tem. Ker pa zaradi gmotnih razmer tega niste mogli takoj uresničiti, si do-mišljujete zdaj po bolezni, da niste kakor drugi. Dokazov pa nimate za to nobenega. Mislim, da si lahko popolnoma mirno izberete primerno družico. M. E. M.: 25 let ste stari, pa imate že polovico sivih las. Kako bi odpravili to nadlogo? Odpraviti to nadlogo je nemogoče. Še pomagati je težko. Vse različne maže in vode ostanejo brez uspeha. Če vas to res tako zelo moti, si pomagajte z barvanjem las. Danes je tehnika tudi tu tako popolna, da ustvarja naravnost umetnine iz ženi!i dolžni proti primerni odškodnini odstopiti svoj svet za tak namen. IV« dovolite, da Vam kukavica znew jajce v Vaše zdravja! originalna, naravna in zdravilna |e samo ena, ona s rdeCimi srci. Zdravje in užitek I Davčni nasveti Hranilnici in posojilnici v P. Čudite se, da zahteva finančna uprava leto za letom od vas prijavo za odmero družbenega davka in priloge k tej prijavi, dasi ste v smislu člena 76. t. 7. zakona o neposrednih davkih trajno oproščeni od plačila družbenega davka. Res je, da so po členu 76. t 7. zakona o neposrednih davkih zadruge in njih zveze oproščene od plačila družbenega davka, toda le tedaj, ako izpolnjujejo hkrati navedene predpogoje. Zato mora finančna direkcija vsako leto posebej ugotoviti, ali so pogoji za priznanje davčne prostosti v smislu določb člena 76. t. 7. zakona o neposrednih davkih dani ali ne. Zaradi te preizkušnje zahteva torej finančna uprava leto za letom od vas, da ji predložite računske sklepe, prepis zapisnika o onem občnem zboru zadružnikov, na katerem so bili dotični računski sklepi odobreni, en izvod zadružnih statutov, v katerega so vnešene vse naknadne spremembe posameznih zadružnih članov in končno davčno prijavo. Vendar je predložitev prijave same za odmero družbenega davka bolj formalnega značaja. Zato zadošča, ako finančni upravi predložite negativno prijavo, z opombo. da je zadruga po čl. 76. t. 7. zakona o neposrednih davkih oproščena od plačila družbenega davka. To negativno davčno prijavo je seveda na predpisani način podpisati. A. K., knjigovodja v B. VaSi posojilnici se je odmerila davčna kazen v smislu člena 137. zakona o neposrednih davkih, dasi ste prijavo za družbeni davek predložili finančni direkciji v smislu člena 105. istega zakona v 15 dneh po odobrenju rač. sklepov. Računski sklepi za poslovno leto 1937 pa so bili odobreni šele v mesecu juniju tekočega leta. Domnevate, da se je posojilnici davčna kazen nezakonito predpisala. Vaše mnenje nima zakonske podlage. Člen 105. zakona o neposrednih davkih določa, da je prijavo za družbeni davek vložiti v 15 dneh po odobritvi računskih sklepov, a vsekakor pa do konca meseca maja. V tem smislu je izdalo ministrstvo za finance okrožnico na vse finančne uprave z dne 10. januarja 1929, št. 16.075. V tej okrožnici pravi ministrstvo za finance izrečno: Ako se občni zbor delničarjev (na katerem bi se odobrili računski sklepi) ne bi vršil v dobi štirih in pol mesecev po končanem poslovnem letu, tedaj je davčno prijavo vložiti najkasneje v roku petih mesecev po dovršenem poslovnem letu. Ker je vaš občni zbor šele meseca junija t 1. odobril računske sklepe, bi morali še pred iztekom meseca maja zaprositi finančno direkcijo v Ljubljani, da vam rok za vložitev davčne prijave podaljša za primerno doba, Tako prošnjo je treba utemeljiti. Kolek 10 din. Kmetijski nasveti Kokoši imajo bule na stopalih. P. P. Z. — Z® dva petelina in par kokoši je naenkrat dobilo nogo otečeno med kremplji. Oteklina je rasla vedno bolj, dokler živali niso mogle več hoditi in ste jih morali zaklati. Pri enem petelinu je bil v oteklini gnoj, pri drugih nič. Kaj bi bil vzrok ta' kemu otekanju? — To bolezen, kakor jo vi opisujete, nazivljejo strokovnjaki bula na stopalih. Pojavlja se večinoma pri težkih azijskih ali pete-ropretih plemenih. Nastane navadno tako, da v stopalo zapičene treščice ali črepinje dražijo podkožno tkivo, povzročajo v njem vnetje in slednjič tudi gnojenje. Zdravljenje obstoji v tem, da se bule prerežejo, gnoj odstrani in tako nastala rana razkuži in obveže. Zelo dobro učinkujejo tople kopeli v kamiličnem zvretku; rano izmiva-mo lahko z arnikovo tinkturo in položimo nanjo obliž, pripravljen iz enega dela čistega masla, % dela voska in Vt dela smole. Ta obliž moramo vsake tri dni obnoviti, prerezano nogo zopet skopati in rano izmiti z arnikovo tinkturo. Eterait za kritje streh. I. R. G. — Cerkev hočete kriti z eternitom, zato bi radi vedeli, iz česa ta obstoji in katere tvornice ga pri nas izdelujejo. — Eternit se napravlja iz Porilandcementa, azbesta in raznih barvil. Uporabljajo ga razen za kritje streh tudi za opaže pri stenah in za razne druge namene. Če želite vedeti za tvornice v Jugoslaviji, ki ga izdelujejo, obrnite se na Zvezo industrijcev v Ljubljani. S čim je treba krmiti knnee? M. K. Lj. Imat« velik zelenjadni vrt ter bi radi gojili domači zajce — kunce. Vedeti hočete, s čim ee ti hra nijo, kje jih treba držati in jeli morajo biti po> zimi na toplem. — Domači zajci-kunci niso pai izbirčni glede hrane. Žro vse, kar se takim lahk< poklada: zelenjavo in olupke krompirja, sta kruh, razno zrnje, zlasti oves, odpadke iz vrta marsikateri plevel, deteljo in travo, pozimi sem in razno drugo. Če imate velik vrt, zasejte gre dico z deteljo in ovsem, pa boste imeli za te živali dovolj najboljše krme. — Kunci ee najbolje počutijo v kletkah na prostem pod streho in v zavetju. Zelo koristno je, če jim napravite prosto izletišče, kjer se še bolje počutijo nego v kletkah. Pozimi jih je treba seveda spraviti pod streho, toda ne v preveč tople prostore; saj imajo kožuh, ki jih greje. Samo na hladnem in v mrazu dobo dobro kožuhovino. Če se želite še podrobneje poučiti o reji kuncev, pristopite k enemu obeh društev za rejo malih živali: Društvo rejcev malih živali »Zivalica«, Ljubljana, Povšetova 7, ali Rejec malih živali, Ljubljana, Korunova 20. Pri teh dobite tudi male brošure o koncereji in vsa ostala potrebna navodila. BANKA BARUCH U, Ros Aaber, Paria (»•) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In p* najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Lnksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznicn. Zgodba o tulipanu iz Leidena Urer Pieter van de Broes, Id je Imel pred Trati mesta Leidena majhno hišico, je odložil v paličasto zlato rešetko vloženo emajlovo ohišje ure in se je s svojim starčevskim pogledom skrbljivo zazrl v rdeče-lični obraz magistratnega svetnika Adriana Terste-egeja, ki je stal pred njim. »Avgsburško zlatarsko delo,« je dejal in dodal s tihim glasom, »dragocena stvar, ki jo morate dobro skriti pred roparskimi pogledi španskih jezdecev«. Tersteege, ki je pazno sledil kretnje rok svojega starega prijatelja, kateri je imel opravka s finimi predmeti, je nehote za korak odstopil, kakor bi se ob zatopljenosti v te nežne koleščke in blesteče se zavijačke v uri le s težavo povrnil v ta svet, ki je bil brez reda in brez pravičnosti, »Tako je, mojster Pieter,« je zavzdihnil in globoka guba na čelu nad nosom se je še bolj zarila v oglato izklesano čelo. »Že večkrat sem vas prosil, mojster Pieter, da bi ne prezrli mestnega skrovišča v teh čudnih časih,« je občinski svetnik nadaljeval s prikupljivo prisrčnostjo »Danes vas vnovič opozarjam in svarim. Dobil sem zanesljivo sporočilo, da bo vojvoda s konji-ki drevil skozi naše mesto in ga ne bo brez »pozdrava« zapustil. Zatorej, v mesto se preselite, lepo vas prosim!« Toda van de Broes je odklonil, kakor je odklonil že večkrat, zakaj, tako je smehljaje se dejal, tu živi in tu hoče tudi umreti. Mimo tega pa je v božjih rokah in ne v rokah vojvode Albe. V zvoniku bližnje cerkve sv. Pankracija so ee pripravljali zvonovi, da zapojejo večerno pesem. Ume lastovke so krožile krog mogočnih utrdbenih zidov in so prinašale na dolgorepih perutih mrak v mesto in z mrakom vso to nemirno, po žvenk«tajočih korakih sto-ajočih vojščakov raztrgano, z odsevi daljnih požarov :o s plamenicami prebodeno noč, ki je kar ni hotelo biti konec, odkar je mrki vojvoda po naročilu španskega kralja zavzemal pokrajino za pokrajino. Dežela se je v onemoglosti krivila pod udarci svojih mučiteljev. Povsod so bila izropana in razljudena mesta, kadeče »e razvaline, povsod kletve in solze obupanih ljudi. Oba moža sta imela te grozote v mislih, zatorej •ta resno in molče segla v roke ob slovesu, zakaj težki dnevi so grozili v bodočnosti njima in vsem meščanom, ki so z zagrizeno trmoglavostjo tičali za trdnjav-skimi zidovi, da bi odbili preteči val sovražnika. Pieter van de Broes se je nasmehnil, čim je pomislil na življenje in smrt. Sam ie bil na svetu, za nikogar mu ni bilo treba skrbeti. Vseeno mu je bilo, ali se preseli na oni svet zaradi starosti ali zaradi sunka španske helebarde. A huda bolečina mu je stisnila srce, če se je zagledal v svoje cvetice, v čudovite tulipane, ki je bil njih odgjje pač še bolj vešč kakor fine umetnosti izdelovanja ur. Leta dela in truda ga je stalo, preden je dognal skrivnostni ustroj časomerov, poči-vajočih v okroglastih hišicah. A kar življenjsko dobo je potratil za to, da si je pridobil dosti bolj zamotano bistvo cvetice, ki mu je hvaležno vračala njegovo ljubeznivo skrb. Že precej časa je živel Pieter van de Broes v nemiru. Vesti o prihodu španske soldateske, dalje izčrpna sila pomladi, kakor 60 menili sosedje, so mu pomnožile število gub na obrazu in mu dale v oči oni nemirni, begajoči sij, ki je bil pač znak skorajšnjega E konjskih kopft. Nerazločna zmeda glasov, pomešana z žvenketajočim krikom železa ob železo je napolnila z mesečino obsevano ravan. Sence so se valile čez temno deročo reko in iznenada je bilo v ozračju tresenje zvonov, kovinasto udarjanje, ki je grozilo ustaviti vse velike in male ure v delavnici mojstra. Pieter van de Broes se je brez naglice dvignil z ležišča, preudarno je poiskal pražnji jopič v skrinji, ogrnil se je s krznom obšitim plaščem in je stopil k oknu. Divje so se podili oblaki po nebu, na jug« se je grmadilo ko s krvjo prenasičen mrč. Za postavo moža visoka kolesa voz so sopih^a po cesti in krog in krog po ravnini je valoval črno lesketajoči se val oboroženih jezdecev in pešcev. Pajek si prede mrežo. V tej noči bo požrl to mesto. Medtem ko se je rožljanje in hrumenje večalo in so bronaste glasove zvonov preglasili udarci z bičem in klici trobent in rogov; medtem ko se je španska usoda pripravljala na skok, je Pieter van de Broes doživel svojo veliko uro. Nevedoč, kaj bi storil, je starec segel po lončku na polici s cveticami. Noge so se mu tresle, da se je moral opreti na mizo, skozi ozke ustnice se je izvil Sreča v mlina glas Ko vzklik veselja in nato Je nastala tišina, ko da bi bil angel zapovedal molk vojni furiji: vse to, ker se je rodila ljubljena cvetica. Pieter van de Broes je ves iz sebe strmel v to čudo, v žarko rdečo, bolj in bolj prosojno čašo tulipana, ki « svojo živo lepoto kljubuje strahotam te noči. Nič se ni starec zmenil za udarce na vrata, ni slišal škripanja in hrupa zaradi železnih zapahov in tudi ne hri-pavih krikov vojakov. Prav nalahno, ko da bi se hotel z ustnicami dotakniti omahujoče, samega življenja odhoda s te zemlje. Saj niso mogli vedeti, da se je Pieter mučil z drugačnimi skrbmi, kot so posvetne in telesne. Saj oni seveda niso mogli vedeti, da se je v mojstrovi izbi pripravljalo izredno čudo, da se je v teh dneh oživljal tulipan, ki je Pieter pričakoval od njega, da bo glede na lepoto barve in trdnosti ob''ke prekosil vse svoje vrstnice, in da mu bo dodeljena sreča, da bo videl, kako se bo ta drhteča čaša razcvetela, S stolpa cerkve sv. Pankracija so zadoneli štirje udarci čez polnoči Tedaj je Pietra zbudilo peket&nje prekipevajoče cvetne čaSe na nežnem steblu, je padel naprej, ko ga je zadel robati sunek pesti v zatilniku. Tako ga je dobil španski stotnik Roquirez, in poročilo pravi, da je moža, ki je bil navajen vojnih grozot. čudno presunil pogled na mrtvega mojstra in zmagoslavno cvetico. Še iste noči je stotnik to čudovito rožo s štafetami poslal iz Leidena v Madrid, kjer se ji je Filip II. neznansko čudil. En sam dan je cvetel tulipan z Nizozemskega v nepopisni krasoti. Drugo jutro so ovencli lepi cvetni listi v rokah cesarskega princa. (E. St.) Stolp So. Štefana na Ogrskem V spomin na letošnje jubilejno leto sv Štefana bodo na vrhu griča Somlo v grofiji Vesz-prom pristavili stolp sv Štefana. Grič Somlo jc sv. Štefan, ogrski' kralj, uporabljal s svojimi četami za razgledni grič, Vo so poganski so vražniki ogražali Ogrsko. Vsako leto zažgo na tem griču kres kot simbol na čuječega duha trga svetega kraja, ki varuje svoje ljudstvo in njegovo krščansko vero. — Na tem griču se je odločila tudi krščanska usoda države. Tih in od vsega sveta zapuščen stop mlin v Iild. Na obeh straneh dolgega in ozkega jeza se dviga strm breg, porasel na eni strani ■ stoletnimi hojami, mogočnimi bukvami in drugim drevjem, ki prehaja po nekaterih mestih kar nenadoma v strme, skoraj navpično viseče jase, ki so pokrite z najrazličnejšim rastlinjem, na drugi strani pa je skoraj popolnoma gol in le sonce se vsako poletje s tako močjo upira vanj, da zrak kar trepeta od silne razgretosti tal. Po nekaterih mestih pa molč iznad vode strme pečine in grozž, da se bodo vsak čas zrušile in pokopale mlin pod seboj. Tiho, tako silno tiho je v tej divje lepi grapi. Utripanje daljnega sveta, v katerem žive ljudje in se bore z dnevnimi težavami, nikoli ne doseže te doline. Le v poletnih dneh preleti dvakrat na dan nad grapo železna pošast, ki divje hrumi, kot bi hotela nebogljeni človeški naselbini globoko pod seboj dopovedati, da e tam nekje daleč drugačen svet, poln mikavnosti in zapeljivosti. Lastnik tega mlina, čotastl Matic, ki mu ljudje zaradi njegovega čudnega smeha pravijo, da je malo prismojen, pa prav dobre vi, da tako lepega in prijetnega kraja, kot je ta kotiček, kjer se skriva njegov mlin, ni nikoder drugje na svetu. Tudi tako dobrega človeka, kot je njegova žena, ki je pridna kot mravlja in dobra kot bel kruh, ni nikjer drugje moči najti. Matic se tega dobro zaveda in nikdar nikoli ne bi hotel od tod. Že dve leti je minilo letos o veliki noči, odkar se je oženil, in obe ti leti sta bili kot en sam lep dan, poln sreče in zadovoljstva. V sredo te sreče pa je nenadoma prišla tista čudna, tako čudna noč, ko je imel Matic nezaslišane sanje. Zdelo se mu je, da je zgodaj zjutraj stal pred mal-nico in gledal na veliki jez, čigar gladina se je komaj vidno kodrala v rahlem jutranjem vetrcu, ki je vel po grapi v smeri vodč. Sonce še ni bilo vzšlo in Matica je skoraj neprijetno stresal jutranji hlad. Pravkar se je mislil vrniti t malnico; tedaj pa je široko razprl oči, nakremžil ustnice v tisti bebčevski, zanj tako značilni smeh in obstal kot vkovan. Videl je, kako so po vsem jezu nenadoma pognali iz vode široki, temno zeleni listi lokvanja, ki je vsako poletje tako lepo cvetel po mlakužah ob jezu in ki ga je Matic včasih dajal študentom, ko so se tam od nekje daleč hodili kopat v njegov jez. In še dalje je gledal Matic v snu, kako so ti veliki 'isti prekrili vso vodno gladino in kako so takoj nato pognali ob njih čudno veliki, snežno beli cvetovi, kakršnih Matic še svoj živ dan ni bil videl. Prav tedaj pa je izza obronka posijalo sonce ln vrglo svoje žarke prav na jez. Vse cvetne čaše so se v trenutku razprle kelihom nalik. Matic je strmž počeni! in se sklonil tik nad vodo, da bi bolje videl. Tedaj , bi bil od presenečenja kmalu izgubil ravnovesje: slednji cvet je bil v svoji notranjosti podoben majhni, m<*h-ko postlani posteljici in iz vsake se je pravkar koba-ce! majhen in tako srčkan otrok, kakršnega bi si Matic nikdar ne mogel misliti. Ko so se drug za drugim skobacali iz mehkega, zlatorumenega puha, so si pomencali očke, se drug drugemu poredno nasmejali in se nato vsi hkrati pognali iz cvetov v ledeno mrzlo vodo in začeli po njej žlobotatl in se prekopicevati drug čez drugega. Potem so se spet spustili in urno kot postrvi zaplavali po jezu. Matic je toliko časa strme gledal za njimi, da so se spet vrnili nazaj, še bolj razigrani kot prej. Tedaj pa je tik pred seboj zagledal, da je v nekem cvetu ostal paglavček, ki se mu kar ni hotelo vstati iz mehke posteljice in ae pognati za drugimi Leno ee je pretezal na vse oačine, dokter »e ni tik za njegovim hrbtom sprožil močan prašnik in ga ošvrknil, tako da je drobcenega lenuščka kar speklo in ga vrglo iz cveta v vodo. Kot bi se bal, da bi se ne vtopil, je obupno zaklical na pomoč, se v smrtnem strahu oziral okrog sebe in kopitljal z nožicami in ročicami. Njegovi drobni tovariši so ga gledali in se mu od daleč iz srca smejali, nobenemu pa še na misel ni prišlo, da bi mu priskočil na pomoč. Tedaj je ubožček zagledal Matica, ki je Začuden strmel vanj, in brez pomisleka sc je z zadnjimi močmi pognal proti njemu in mu tik pred robom vode s pro-sečimi očmi pomolil svoje nežne ročice. Matic je iztegnil svojo široko dlan in ga ves presenečen dvignil iz vode. Prav v tistem trenutku pa, ko se Je Matic dvignil iznad jeza, da bi nesel kazat otročka ženi, se je nenadoma prebudil iz sna in čudovita slika je v trenutku izginila. Namesto kopice otročkov okrog sebe je Matic začutil ob sebi le svojo ženo, ki je tako čudno vzdihovala, da se je Matic silno prestrašil. »Kaj ti je, Tonca?« jo je zaskrbljeno vprašal in ji popravil odejo, kot je storil vselej, kadar je hotel biti posebno nežen z njo. »Matic, če bi stopil morda gori v Rovte do Luk-čevke ,.. Tako mi je hudo ...« Matic je v trenutku planil iz postelje in bil ves Iz sebe. Ni si bil prav na jasnem, kaj bo iz tega, a vedel je, de mora biti nekaj posebnega in jasno mu je bilo, da žena trpi. Oblačil se je hitro, kar najbolj je mogel. Ni vedel, kaj dela. Le eno mu je bilo jasno: da mora hiteti gori v hribe, kajti Tonci je hudo, nemara zelo hudo in prav lahko umre, če ne bi bil dovolj uren. Spet je popravil odejo, ki jo je bila žena v hudih krčih vrgla raz sebe, se sklonil nadnjo in jo milo kot otrok prosil in ji obljubljal: »Tonca, Tonca, samo umreti nikar! Saj bom šel hitro, kolikor bom mogel, tekel bom skozi gori v hrib.« Potem je brez uma planil ven in 6e lučal iz grape v breg, da je vse teklo od njega. Kljub V6ej naglici pa mu je bolna noga tako nerodno ostajala zadaj, da je imel občutek, da nima prav nič spehd in da nikdar ne bo prišel do Rovt. Noč je bila tiha in jasna. Ščlp je visel ie visoko gori nad nasprotnim bregom, in Matic, ki je bil doma pozabil pogledati na uro, je sklepal, da mora biti okrog dveh po polnoči. Vedel je, da bo hodil do Rovt še najmanj eno uro in kar ni si upal misliti na ženo, ki mora biti ves ta čas sama doli v grapi in nima nikogar, ki bi ji pomagal. Ko je navsezadnje le prišel na ravno, se je nebo na vzhodu že prav na lahko žarilo, in mesec na drugi strani neba se je bil povesil tik nad rob gozdov. »Dani se«, je prešinilo Matica in znova je pospešil korak. Majhna hiša, v kateri je stanovala Lukčevka, je stala prav v začetku vasi. Matic je ves tresoč se od utrujenosti in razburjenja potrkal na okno in zaklical: »Brž, teta Lukčeva, brž, kar morete 1 Moji Tonci doli Matico se je zdelo, da se bo od utrujenosti In skrbi sesedel Pri najboljši volji ni mogel več naprej in moral je za nekaj časa sesti na parobek ob poti, da si odpočije. Pa je znova ubral pot pod noge. Nad grapo je bil že velik dan, ko je Matic prišel do svojega mlina. Lahna sapica je vela po dolini in kodrala vodo. Gori nad cerkvijo sv. Gžbolta p« se je smejalo sonce. Ob tej uri je Matic po navadi že zdavnaj mlel novino, ki so mu jo ljudje nanesli v mlin. Danes pa so kolesa stala in voda je v velikem slapu padala čez prepolni jez. Matic se je ob pogledu na to samo za trenutek spomnil svojih čudnih sanj. Takoj nato pa mu je misel spet obvisela na Tonci. Kakor resnično bi bil rad vedel, kaj je z njo, tako gotovo se je bal zvedeti resnico in ni si upa! stopiti v malnico. Tedaj pa je nenadoma privihrala iz malnice teta Lukčevka: »Moj Bog, stojiš tukaj, notri te pa komaj čaka žena s sinom!« Matic je izbuljil oči In odprl usta. Prav nič nI razumel, kar je povedala teta Lukčevka. Saj je vedel, da so bile tisto ponoči samo sanje. »Tak, šema, kaj buljiš kot nikoli nihče. SliSii, sina si dobil!« Tedaj se je v Maticu zganilo nekaj, česar ne bi bil mogel nikdar povedati. Planil je v malnico kot nor. Stopil je k postelji, kjer se je jokal prav tak otrok, kot ga je bil ponoči videl v sanjah, se sklonil nadenj in zaklical: »Sin!« Nekaj časa je stal tako, potem pa je odtrgal po-gled od otroka in njegove oči so se ujele z ženinimi. Tedaj je Matica premagalo: zdrknil je na kolena in v grapi je strašno hudo!« Teta Lukčevka, ki je bila že precej v letih in ki je prinesla vse otroke, kar jih je v tej fari v zadnjih __«!_ J„_. i!L t _ l!l___f«l_ • ____l 1. t.!,. ___•___»_t.!L žena, ki si je že nekoliko odpočila od prestanib muK, je vzela roko izpod odeje in ga vsa srečna božala po laseh. Postarna Lukčevka je bila vajena takih prizorov. Ko pa je videla v toliki sreči ta dva človeka, si nI mogla kaj, da si ne bi od ganotja obrisala solze. Zunaj pa je z jasnega neba sijalo sonce, kot bi lilo božji blagoslov nad ta skriti in tihi dom, kjer bo odslej živela nova družina.., D ran Čampa.) Anekdote Različna krma " " Crebillon, ki je aapka.1 mnog« pohTtK romanov in si je s tem zaslužil dosti denarja, se je nekoč hvalil »pričo Rousseauja, da je nj® gov založnik razprodal že štiri naklade njego-vega najnovejšega romana, medtem ko v istem času Rousseaujeve »Nove Ileloise« niso razprodali niti prvo naklade. — »Prav, prav,c ga je smehljaje se zavrnil Rousseau, »saj tudi veš, da se vsako leto požre milijonkrat več želoda kot banan — toda — vprašanje je, kdo ga požrelc Šepetalslta logika V nekem mestecu je popotna igralska drnRw igrala »Mino Iz Barnhelma«. V petem dejanju, ko hoče Mina vsiliti majorju Tellheimu njegov prstan, bi morala pri tem reči: »Tak oglejte si ga vendar!« — Igralka Mine, ki se jo slabo naučila vloge, je buljila v prišepetalko, ki ji je te besede že nekajkrat zašepetala, ne da bi jih igralka ponovila. Mislila je namreč, da je to le opazka režije. — Vsa nejevoljna je čakala na nadaljnjo besedilo, medtem ko je prišepetalka zmeraj bolj razburjeno ponavljala: »Tak oglejte si ga vendar!« Igralka, že vsa zinedena, je 6rdito siknila v prišepetalko: »Saj sem si ga ze ogledalal — Povejte mi naprej I« Presanilo ga fe Zaloigra »Ines de Castro«, ki Jo je epfeal Hotf dart de la Motte (1723) je imela tak uspeh tn je tako mogočno vplivala na gledalce, da eo »e vsi ganjeni začeli jokati. Nekoč so avtorjevi nasprotniki podkupili nekega človeka, da naj začne med prizorom z otrokom žvižgati. A ko se jc pojavil ta prizor na odru, ni mogel dotični žvižgati. Potisnil je denar za podkupnino svojemu tovarišu v roko in je dejal: »Daj, žvižgaj ti namesto mene! Jaz ne morem; jaz se moram jokati.« petindvajsetih letih prišlo na svet, je bila vajena takih nočnih presenečenj in je bila zato precej pri oknu. »Za božjo voljo, tak Tonca! Pa kar samo pustii, revo I Tak stopi no hitro domov, saj bom prčcej za tabo pritekla. Ni, da bi puščal take ženske same!« Matic se je obrnil in se hitro, kar najbolj je mogel, lučal s svojo bolno nogo proti domu. Še preden pa je prišel na rob grape, ga je dohitela Lukčevka, ki je nosila s seboj velik cekar. »Moj Bog, saj si še bolj počasen kot jazi Prav nič te ne bom čakala, grem kar naprej. Pa nikar naj te preveč ne skrbi, bo že Bog dal, da bo vse prav.« Matic ni vedel, kaj bi dejal ženi, ki prinaša njegovi Tonci pomoč. Nič drugega ni mogel, ko da jo je hvaležno pogledaL »Lepo se Vam zahvalim za VaSo Izvrstno fe-kočino za rast las. Kakor sem Vam že sporočil, sem imel prej dve pleši na glavi, zdaj imamo samo še eno.« Sodnik: »Koliko ste stari, gospodična?« Starejša dnnnnrlična: »Videla cpm 23 pomladi* Sodnik: »In koliko pomladi ste bili slepi?« Frtaučku Gustl ma beseda Zadenč ram je T/y Neška res a takmu o ajfram ' prpoudvala, i) kašna smola je mela * ^ s tistem sojem pou- štrem, ke jih je tku naroden na voken zmetala, de b se mal zluftal, de je mela nazadne še clu s pul-cajain za upraut. -Dons vam bom pa jest puvedu^ kašna smola sem mou šele jest, pa še čist pu nadoužnem, de se na bo mogla Neška bahat, koker de b mela žiher sam ona smola, drug pa nubeden. Smola ma ja žiher že ud nekdcj usak člouk. Nubeden mu ja na bo fouš. Sej se usakmu še clu dober zdi, če ma ta al pa un smola namest nega. Te dni enkat sem jest še mal preh zjutri nstou, koker je moja navada, pa sam zatu, de sem šou na sprehod. Tku nekam čuden sera se pueutu, de me je že začel skrbet, če bom zbolu. Glava sem mou že tku teška, koker de b m eden samga svinca not nabasu. Pa na smete iniselt, de sem mou kašenga mačka. Z mačkam nimam jest nekol nč za upraut. Mačka maja prouzaprou sam tist, ke punoč dam hodja. Jest pa nisem tku naumen, de b punoč dam liocln. Ce se že glih sempake učaseh s sojem prjatlem u kašen štari mal dle zadržim, raj pučakam še tulk časa, de se dan naredi, sam zatu, de m ni treba punoč dam hodet. Veste, jest še dons pounem, kašna pridga m je moj oče enkat naredil, ke sem pršou šele ub eneh dveh pu punoč dam. »Fant, če boš punoč dam hodu, na bo nekol nč iz tebe,« m je reku, pa še precej gru-ibu. »Revež boš ustou ceu soj žeulejne. Prou doug pa tku nubeden na ževi, če cele nuči ukul ikuluvrat. Le dober s tu zamerki, pa glej, da me boš ubugu in pudneu dam hodu.« Glih tkula m je reku. Jest use tu še tku dober pounem, koker de b blu učeri. In tu bo tud resnica, kar m je reku. Sej tud četrta božja zapoud pran, koker morte sami vedet, če znate deset božjeh zapoud: »Spuštuj učeta in mater, pa boš doug živu in dober se t bo gudil na zemel.« Jest sem pa učeta in mater že ud nekdej spuštvou in jih tud ubugu. Tu vam rečem, de ud tistga dneva, ke m je moj oče iu puvedu, nisem nekol več punoč dam pršou. Raj sem zmeri pučaku, de je spet sonce pu-sjau. Vite, zatu pa tud lohka rečem, de m gre u žeulejn še use precej pu sreč in se kar čudom, de m je zadenč sreča fige pukazala. Ževim pa tud že precej doug, koker vam je mende znan. Sevede, de b pa čluvek zmeri use tku gladku šlu, koker b mou rad, je pa skori ne-nnigoče, ke smola če tud prklet sempake učaseh du sojeh pravic. Prou nč ji na smema zamert. No, zdej pa puslušite, de vam bom puvedu, kašna smola sem mou jest tist juter. Tku lcpga jutra že doug ni blu, koker je biu tist dan. Nubenga ublačka ni blu neker za videt. Še tista kapelca, ke ja mama u Zvejzd, de nam ureme kaže, je tku lepu kazala, de nakol tacga. Dvakat sem šou ukulinukul kapele«, de sem se nazadne prepriča, de bo res lepu. Kar kurajžen som ja skuz Zvejzda brez marele mahu ke preke selenburgu ule in ja zaviu ukul vogla gor na Aleksandruva cesta. Kumi ja pa prmaham ke du »Daj-Dam«, pa kar naenkat zagledam pred saba na tleh neki svetelga. Ta peru sem mislu, de bo kašen cekin. Ke pa nimama več cekinu, sem se pa le prpo-gnu in bi natančen pugledu, kua bo tu zaena reč. Pa veste kua je blu? En tak mende pu-zlačen užigalenk, ke sa pr nas tku strugu prepovedan. Al ga je kdu zgnbu, al ga je pa nalaš kdn preč vrgu, ke se je bavu, da b ga kdu na ancajgu, če b ga vidu pr nem. Tu na morem vedet. Men je biu holt ušeč, zatu sem ga pa hiter pubrau in u varžet spustu, de b na blu kašne nasreče zavle tega, ke tak užigalenk ni špas za tistga, ke ga ma. Koker sem mou enkat užigalenk na varnem, eern pa šou teb nč men nč lepu pučas naprej preke Tibuli. Ke pridem enkat ke du tisteh klupi, ke sa 'jih pustaul zatu, de se lohka Ide sončja, keder na gre dež, sem se pa usedu, de b se mal ud-pučou in začeu tist užigalenk ugledvat. Tku je biu čeden, de sem ga biu kar veseu. Nisem se pa še doug užigalenka veseliu, pa že začutem na ram ena roka, ta druga pa sega pu uži-galenku. Sevede jest hiter puskočem pukonc in pu-gledam, kdu se predrzne mene za roma šlatat. Koker se ubrnem, pa zagledam pred saba enga še bi mladga čluveka, še precej dober uble- T e h n i k a t Zvočnik v tleh V zadnjih letih eo pri velikih prireditvah, ki b« vršijo ali v velikih dvoranah ali pa na prostem, postali zvočniki neizogibna oprema. Za take prireditve so se razvili posebne vrste zvočniki, n. pr. zvočniki, ki imajo obliko lijaka, ali pa zvočniki, ki imajo obliko dolge trombe. V praksi se uporabljata obe vrsti zvočnikov, kakor pač zahteva potreba. Slaba stran te vrste zvočnikov pa je v tem, da ovirajo razgled in kvarijo arhitekturo tam, kjer so nameščeni na stenah in podobno. Da bi Odstranili te nedostatke, so začeli v zadnjem času Izdelovati take zvočnike, ki se vstavijo v tla. Namenjeni so taki zvočniki predvsem za velike zbo-rovalne prostore na prostem. Namestijo se tako, da se v tla izkoplje okoli 90 cm globoka okrogla Iama, katere obod se betonira. Na zgornjem robu ame pride kot pokrov nekaka nekoliko navzven vzbočena rešetka, ki nosi na spodnji strani aluminijast lijak, po katerem prihaja zvok. Zvočnik le pritrjen pod okroglo odprtino v dnu lijaka. Voda, zemlja in kamenčki, ki bi slučajno padli v lijak zvočnika, se odvajajo v jamo po posebnem žlebu, ki je vstavljen med zvočnikom in spodnjim robom lijaka. Poleg tega je zvočnik sam zavarovan pred vremenskimi neprilikami. Kljub temu, da so zvočniki vgrajeni v tleh, njihove lastnosti glede zvoka nič ne zaostajajo za sedanjimi zvočniki v obliki lijaka. Poslednje sredstvo. Sin splošno osovraženega zakupnika davkov je dejal francoskemu generalu Lafayettu: »Moj oče je tako bolan, da ne more ne stati, ne ležati, ne sedeti.« — Lafayette: »Potem ostane le še eno: da ga obesimo.« čenga. Ke ga prašam, kua če ud mene, m pa udguvuri, de nč druzga, koker užigalenk in pa, da mu morem puvedat, kuku se pišem. Jest mu se?ede užigalenka nisem tou dat, ampak prašu fcm ga, s kašna pravica ma on ud mene kej tačka pugervat. »Ket finančen urgan mam pravica ud vas pugervat, de m puveste soj naslou in pa užigalenk m morte izručit. Če nečte zlepa, bom pa pulcaja pu.klicu na pumuč,« m je kar grubu udguvuru in m užigalenlk putegnu iz rok. Kua m je blu za naredit? Užigalenk sem mu pustu, ke ga je mou že u varžet. Prou škoda se m ga je zdel pestit, ke je biu tku lep. Pa s nisem mogu nč pumagat. Kar je, tu je. Imena mu pa le nisem tou puvedat, ke sem se bavu, de b me na ancajgu. Ce pr enmu dubeja užigalenk, more kar petstupedeset dinarju plačat za kazen. Tu b blu pa zame le mal preveč, ke tulg enga gnarja še nekol u žeulejn vidu nisem drgač, koker u auslog kašne banke. K sreč sem mou pa glih tekat ene par ku-vaču u varžet, ke sem s tou kupet ena srajca, de ja bom mou za ub nedelah, ke ta, ke sem ja mou na seb, je bla že taka, de ni bla več za u bulš družba. »Veste kaj, gespud finančen urgan. Stopva kela u operna klet, bom dau jest za en liter. Užigalenk pa kar obdržite. Tiste kazen jest tku na boan mogu nekol plačat, ke sem zmeri na suhem. Če me zapreja, pa tud vi na bote mel nč ud tega.« Ke se ta finančen urgan ni nč uibutaulu, sem ga pa kar prjeu za pudpajzdha, pa sem ga pelu u operna klet na vrt. Ke sera biu zaduvolen, de bom tku pucen skuz pršou, sem kar hiter puklicu en liter ta bulšga, pa zajnga še pusebi en golaš, de bo saj vidu, kuku sem mu hvaležen za ne-gava dubrota. Z golažam je biu hmal fertik in ke sva bla tud z litram že bi pr konc, je pa reku, de nej mejčken pučakam, de more jit na stran. No, pa je stopil ke u veža. Jest ga čakam in čakam, pa ga ni blu ud nubenga kraja več nazaj. Ke se m je že use tu prenaumen zdel, pa pukličem natakarca in ji plačam ceha. Ke sem ji udrinu še en dinar napitnine, me pa praša natakarca, ud kod puznam tega čluveka. Sevede, jest ji nisem tou puvedat, kuku je bla ta reč. Jest sem sam resu, de se m je smilu, ke sem vidu, de je lačen, pa sem ga pelu na golaš, ke sem usmilenga srca. Oh, gespud, s tem čluvekam nej nekar ni-maja nč za upraut. Tu je en gaunar. Pred ene par dnevem je šele pršou iz lukne, pa na bo doug, ke bo mogu jit spet not« No, zdej nej pa eden reče, če ni bla moja smola še bi imenitna, koker pa tista ud Neške, ke ja je mela zavle pouštru. F. G, Križanka 1 2 3 [ i 4 5 6 1 I" 9 10 11 12 13 14 15 16 k 17 1 I'8 19 20 1 r 1 | 22 23 24 25 20 1 I 27 28 r 31 32 33 34 1 r 36 37 1 1 38 39 40 1 j 41 I42 1 1 | 44 1 45 46 i r I 48 1 L fflBBBKH mu 50 51 52 53 54 53 1 I 56 1 r 58 59 60 61 62 63 1 1 64 65 66 1 67 68 1 69 J Li 1 71 72 73 74 ' 1 I75 70 P! r l-l r 80 81 82 83 j 1" 85 1 r 87 8a 89 I r 91 1 92 93 1 r 95 1 96 97 1 r V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede ee začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno; 1, del twt, "4. svetopisemska oseba, 8. pristaniško mesto ob izlivu Marice v morje, 12. druga beseda za udaTec, 16. gora v zahodni Mali Aziji, 17. enako se glaseči konci posameznih vrstic v pesmi, 18. kraj pri Zidanem mostu, 19;' prestolno mesto Letonske, 20. kraj med Cerkniškim jezerom in Starim trgom pri Ložu, 21. preprosta lesena zgradba, 22. vrsta japonskega fižola, 23. mesec v letu, 24. mohamedanski bog, 27. tuja beseda za državni zaklad, 30. tuja beseda za poziv, 31. ud družine, 34, reka v severni Italiji, 35. del gledališča, 38. tuja beseda za nravnost, 41. nemška tovarniška znamka avtomobilov, 42. del naslova, 43, žensko naglavno pokrivalo, 44. del poslopja, 45. spleteni lasje, 46. desni pritok reke Une, 47. predpis za sodoben kroj, 48. slovanski vladar, 49. ud Narodnega gledališča v Ljubljani, 50. domača žival, 53. država v Zadnji Indiji, 56. ameriška nestrupena kača, 57. rimski pozdrav, 60. grabežljiva ptica, 61. kaznivo dejanje, 64. desni pritok Donave na Bavarskem, 67. moška oseba iz sv. pisma, 68. mesto v severni Italiji ob Adiži, 69. pristaniško mesto v severnem delu Jadranskega morja, 70. madžarska reka, 71. tuja beseda za podnos, 72. zimsko prevozno sredstvo, 75. pasja pasma, 78. kmečko orodje, 79. pletena posoda, 82. najmanjši del snovi, 84. kraj ob Donavi pod Fru-ško goro, 86. nasprotje upanja, 90. poletna vrtna hišica, 91. druga beseda za letenje, 92, pripadnik izumrlega naroda, 93. druga beseda za vstajo, 94. sestavina zraka, 95. desni pritok reke Volge, 96. tuja beseda za blagajno, 97. pritok reke Drine, 98. vrsta zračnega premikanja. Navpično: 1. del poslopja, 2. slavnostna poveličujoča pesem, 3. tataTski poglavar, 4. 6adno drevo, 5. država v Južni Ameriki, 6. latinsko ime za starogrškega boga ljubezni, 7. del strehe, 8. skrajšano žensko krstno ime, 9. del obraza, 10. del trdnjave, 11. ostanek pri gorenju, 12. gorovje v sovjetski Rusiji, 13. preostanek pri gorenju, 14. turški gospodar, 15. posmrtno prebivališče izbranih, 24. egipčanska sveta žival, 25. tibetanski duhovnik, 26. angleška trdnjava v južni Arabiji, 28. mesto v zahodni Romuniji, 29. del klasu, 30. grška sveta gora na Halkidiki, 31. omamno sredstvo, 32. vojaški oddelek, 33. tuja beseda za zagon, 35. ploskovna mera, 36. naslov Zupančičeve pesnitve, 37. vseučiliško mesto v Angliji, 39 nadležna žuželka, 40. naslov Finžgarjeve povesti, 41. druga beseda za 6pono, 50. strupena žuželka, 51. druga beseda za poslanca, 52. tuja beseda za časovno Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v ekarnah, drogerijah ali naravnost •i tvornic« in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Siaak Varujte ■• potvorbi Zaiiltnl zna* razdobje, 54. trgovski izraz za predplačilo, 55. nasprotje vojske, 56. kratica za Združene države Severne Amerike, 57. skrajšano žensko krstno ime, 58. človeška naselbina, 59. žensko krstno ime, 61. Švicarski kanton, 62. sladka tekočina, 63. važen del glave, 65. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 66. abesinski naslov, 67. otroška beseda za očeta, 72. vrsta maščobe, 73. otroška beseda za očeta, 74. pevsko znamenje, 76. oblika zemeljske površine, 77. vrsta naglasnega znamenja, 78. ogljar-ska naprava, 79. meniško oblačilo, 80. poveemo slame, 81. druga beseda za mešanico, 83. poljski plevel, 84. druga beseda za vrbo žalujko, 85. del glave, 87. iglasto drevo, 88. priprava za merjenje časa, 89. domača žival. Razvezano snopje Rešileo zlogovne križanke r dne 28. avgusta Vodoravno: 1. Raba, 3. govedo, 6. Rove, 8. perilo, 11. pero, 13. korito, 16. materija, 17. beka, 18. veriga, 19. Paka, 20. karavana, 21. Sorica, 22. vino, 23. merica, 24. peta, 25. novina, 26. Ježa, 27. seja, 28. Kola, 29. ga lica, 30. kuga, 31. potica, 32. Donava 34. darilo, 36. kulisa, 37. teta, 38, te-lica, 39. kita, 40. salo, 41. žima, 42. Litija, 43. Ruma, 44. Marica, 45. žila, 46. galona, 47. kamenina, 49. juta, 50. Golica, 51. leto, 52. kazemata, 54. pinija, 55. soha, 56. marina, 57. muha, 58. kobila, 59. gora, 60. Sana, 61. peča, 62. Manila, 63. vera, 64. kopina, 65. zabava, 67. vasica, 69. Marija, 70. kuna, 71. paleto, 72. šola, 73. Gobi, 74. moto, 75. magija, 76. bttba, 77. Milano, 78. Muta, 79. berilo, 80. kamarila, 82. bala, 83. Lerida, 84. dika, 85. Mala Voda, 87. Matija, 88. Sora, 89. Medija, 90. mana, 91. Perovo, 92. Noni, 93. raca, 94. nada, 95. banana, 96. dama, 97. Monako, 98. davica. Navpično; 1. rama, 2. baterija, 3. Gorica, 4. veja, 5. Dobeno, 6. roka, 7. veverica, 8. perica, 9. Riga, 10. lopata, 11. peka, 12. rokavica, 13. Korana, 14. Riva, 15. tonaža, 21. soseda, 22. vila, 23. melisa, 24. pega, 25. notica, 26. Jena, 28. kolo, 29. Galija, 30. kuta, 31. polica, 32. dota, 32. Va-lona, 35. rima, 36. kutina, 37. tema, 38. terica, 39. kila, 40. Šaloma, 41. Zika, 42. linija, 43. ruta, 44. malina, 45. žito, 46. gazela, 48. Menina, 49. juha, 50. gorila, 51. leha, 52. kabina, 53. Tara, 54. pisava, 55. Soča, 56. manija, 57. Mura, 58. kopito, 59. goba 61. Peca, 62. Marija, 63. pena, 64. koleno, 65. Zala, 66. vabilo, 68. sito, 69, mogila, 70. Kuba, 71. Palada, 72. šota, 73. gorivo, 74. moka, 75. Marijana, 76. bula, 77. mirijada, 78. muka, 79. Bela Voda, 81. matica, 82. Baraba, 83. ledina, 84. dinamo, 85. Maroko, 86. Danica, 87. Mara, 88. soda, 89. mena, 90, mama, 91. pena, 92. Novi. Tabori na Slovenskem ob času turških vpadov Vse nesreče so zadele slovensko zemljo, vsa, kar je hudega, se je dotaknilo in zagrizlo v slovensko zemljo, slovenski človek je zgodovina sama, on sam je udeležen v svoji preteklosti, on sam je šel s preteklostjo, tesno spojen s svojo grudo, ki ga je priklenila nase z vso neodoljivo silo, z vso močjo in mu dala svoj obraz, svoje znamenje, da je samo s to zemljo spojen in nanjo prikovan. Da, vsaka gruda te naše zemlje je prepojena s krvjo in znojem tega našega človeka, ki nima miru na tem koščku zemlje, kamor je prviS stopil pred tisoč tri sto leti. Tako ga je zajel val težkega konca srednjega veka, val turških vpadov na Slovensko. Z opazovalnimi stražami in pismenimi sporočili niso dosegli Bog ve kaj ugodnega učinka. Vse to je prihajalo prepočasi in često so bili Turki že tu, ko je prišlo sporočilo, da prihajajo Turki. Zato se je razvil drugačen način sporočanja, in sicer s kresovi. Kadar so zagoreli kresovi, so naznanjali, da se bliža Turek. Kresovi na gorah so postali s časom stalne stražnice, ki so bile vedno pripravljene, da sporoče dalje o prihodu Turkov v deželo. Turki so prihajali po treh poteh v naše kraje: Za napade po dolini Save in Krke so bili določeni kraji, ki so sporočali dalje hudo vest. Ti so bili: Mehovo, Hmeljnik, Št. Peter pri Žužemberku, Primskovo, Višnja gora, Marija Magdalena pri Šmarju, Ljubljanski grad. Kadar bo prišli Turki preko Kolpe in Bele Krajine, so goreli kresovi v naslednjih kresiščih: Vinica, Poljane, Fridrihštajn, Ribnica, Ortnek, Turjak, Ig, Ljubljana. Preko Istre prihajajoče Turke so oznanjala naslednja kresišča: Učka gora, Mahrenfels, Klana, Gutnek, Šilentabor, Senožeče, Postojna, Lož, Vrhnika, Ljubljana. Iz Ljubljane so šla sporočila dalje na Gorenjsko proti koroški meji po tej poti: Šmarna gora, Gorenji Kamnik, Šmarjetna gora, Radovljica, Sv. Peter pri Begunjah, Bled, Jesenice, Bela peč. Zavetja so ljudje iskali v utrjenih gradovih, obzidanih mestih in raznih trdnjavah. Zato je tedaj nastalo mnogo novih mest, mesta so dobila obzidje, okoli mesta pa so naredili nasipe in jarke, napolnjene z vodo. Same trdnjave pa so stale ob deželnih mejah in gorskih soteskah, da so sovražniku branile prehod. Kmečkemu ljudstvu pa vsa to ni nič koristilo, moralo je samo skrbeti za svojo obrambo. Začeli so graditi svoje trdnjave večinoma okoli cerkva. Tako so nastali tabori. Ti tabori so nudili ljudstvu precej zavetja. Spomin nanje se je ohranil v imenu Tabor. L judstvo pa se je rado zatekalo v razne podzemeljske jame in dupline, o katerih še sedaj ljudje pripovedujejo, da so bilo zavetje našim prednikom za časa turških vpadov* Na našem slovenskem ozemlju so bili najbolj znani tile tabori: Šilentabor pri Zagorju na Notranj« skem, Predjama, Prem pri Podstenju, Košana, Studeno, Begunje pri Cerknici, Cerknica, Zgornji in Spodnji Logatec, največji pa je bil pri cerkvi sv. Urha pri Nadlišku. Na Gorenjskem so bili Taberje pri So6trem, Št. Jakob ob Savi, Šmarna gora, Primskovo, Komenda, Šmartin v Tuhinjski dolini, Češnjica, Dob, Cerklje, Poljane, Preddvor* Na Dolenjskem: Loški potok, Podtabor pri Strugah; v kočevskem okraju jih je bilo tudi precej; dalje Trebnje, Mirna peč, Semič. Na Štajerskem jih je bilo bolj malo. Znaki kažejo na nekdanje utrdbe pri razvalinah Zajčkega samostana, župni cerkvi v Žalcu, samostanih Jurjevo in Gornji grad. Kakor so tabori v 14. in 15. stoletju imeli namen, da so se zatekali za njih obzidje in se z združenimi močmi branili proti sovražniku, tako so 400 let kasneje tabori samih slovenskih ljudi branili svoje politične in kulturne pravice, svoj narodni obstoj, svoje narodne zahteve poudarjali, svoje notranje slovensko življenje izpričevali na osnovi svojega tisočletnega življenja na tem koščku zemlje. Ali ni morda kakšna notranja zveza med obema razdobjema? Ali ni bilo v obeh primerih življenje slovenskega človeka na tehtnici, ali ni bil morda v obeh primerih vzrok za samoobrambo?, In od tega je preteklo 1300 let, oziroma 70 let. Sah Otrolkl vozički nuj- Dvokolesa, »lvalnl stroj) oovaiSth modelov motorji, trlolkljl pogreillivl Fs sel® aiski csnlt Ceniki franko: .TRIBUNA" P. BATJEL, IJUBLJANA, Karlovlk« 4 Podrufcaloa; Maribor, Aleksandrova cesta it Na letošnjem turnirju za prvenstvo Anglije fe zmagal mladi profesor matematike Alexander po trdem boju z nevarnim konkurentom Golombe-kom. Rezultat turnirja je bil: Alexander 8, Go-lombek in Sergeant 7 in pol, Milner, Bary 6 in pol, Thomas in Tylor 6, Menčikova 5 in pol itd, * Iz letošnjega turnirja za nemško državno pr- venstvo v Oyenhausenu prinašamo partijo znanega dunajskega teoretika prof. Beckerja, ki je zanimiva predvsem zaradi poučne napake črnega v otvoritvi. Becker : K ran ki I d2—<14, Sg8—f6; 2. c2—o4, «7—eC; 8. Sbl1 —c8, Lf8—b4; 4. e2—e3 (to krotko nadaljevanje ne povzroča črnemu posebnih težav. Najmočnejše je Ddl—c2) d7—d5 (previdnejše je najprej ro-kirati, ker bi mogel sedaj beli z Ddl—a4+ otežiti črnemu obrambo); 5. Sgl—f3, O—O; 6. Lfl —d3, a7—a6? (ta sistem je pri poziciji lovca na b4 popolnoma neumesten. S c7—c5 bi črni dosegel brez težav enako igro); 7. 0—0, d5Xc4; 8. Ld3X»4, b7—b5; 9. Lc4—e2l (močnejše kot Lc4—d3, ker igrana poteza belemu bolj pomaga pri izkoriščanju slabosti črnega damskega krila) Lb4—e7 (črni umika lovca, da bi mogel na a2 —a4 odgovoriti b5—64); 10. SIS—e5l (s tem stori beli napad na slabosti črnega damskega krila) Lc8—b7 (tu je bila zadnja prilika za važno potezo c7—c5); 11. Le2—f3, Dd8—c8; 12. Lcl—d2l (s tem grozi beli Tal—cl s silovitim pritiskom na črno pozicijo) Sf6—d7 (na SbS—d7 bi igral beli Se5—c6); 13. Se5—d3, c7—c5 (to je sedaj že pozno in spravi črnega v velike težave); 14. d4Xc5, S.I7Xc5; 15. Sd3Xc5, Le7Xc5; 16. Tal—cl (grozi Sc3—e4 in dobi kmeta) DcS— d7 (na Tf8—d8 bi sledilo Sc3—e4 Lb7Xe4, Lf3Xe4 Ta8—a7, Le4 Xh6+ Kg3Xb7, Ddl—h5+ Kh7—g8, TolXc5 z dobljeno igro za belega); 17. Sc3Xb5l (s tem dobi beli kmeta) Dd7Xb5; 18. Lf3Xb7, Db6X b7; 19. Tel Xc5, Db7Xb2? (boljša obramba bi bila Sb8—d7. Beli dobi sedaj napad, proti kateremu ni obrambe, ker je črni zelo slabo razvit); 20. Ld2—c3, Db2—b6 (na DXa2 bi prišlo Ddl —g4 s hitro uspelim napadom) ;21. Dd4—d4, f7 —f6; 22. Ld2—a5, DbO—b7: 28. Tc5—c.7, Db7—d5; 24. Dd4_g4, g7—g6; 25. Tfl—dll, Dd5Xa2 (na DXa5 bi beli elegantno končal: Dg4Xe6+ Kg8 —h8, Dd6XK5+ in mat v dveh potezah); 26. I.a5 _M, Tf8—(7 (na Tf8—eS bi prišlo Dg4—h4 in Dh4Xf0); 27. Tdl—d8+ in črni se je vdal, ker je v dveh potezah mat. V boj za naše časopisje! BEOGRAJSKI JESENSKI SEJEM 10. do 19. septembra 1938 Najnovejši pregled celokupnega domačega dela. • Velika udeležba zunanjih držav. • Deset držav organizira svoje kolektivne razstave. • Velika deželna ribarska razstava. • Televizija prvič v Jugoslaviji. • Popust 50% na železnicah in parobrodih. • Pojasnila daje: Uprava beograjskega sejma, Beograd, Sajmište. Telefon 28.526, 28.802. Skrbna nega deteta odloča za njegov daljni razvoj. Preparati Vasenol so rezultati dolgoletnih opazovanj in izkustev, ter so pripravljeni na temelju najnovejših učenjaških raziskavanj. Redna nega z Vasenol preparati pospešuje normalen razvoj ^SSi;^.' nežne, občutljive kože otroka in jo obvaruje pred raznimi vplivi in draženji. Vasenol puder In krema za deco. Vinarska zadruga v Metliki ntidi najboljša prvovrstna Metliška vina, bela in črna, zamenjala bi tudi za krmo (seno). Ponudbe z navedbo cene poslati na zadrugo I „SLOVENECpodružnica i Miklošičeva cesta št. 5 Akademska ZaloZba je odprla v Selenburgovi ulici št. 4 (Palača »Croatia«, vhod z dvorišča) KNJIGARNO Izvršuje vsako naročilo na knjige slovanskega, romanskega in germanskega izvora točno in solidno. SLOVENSKI in FRANCOSKI sortiment ŠOLSKE KNJIGE Priporoča se Silvester Skeii, lastnik Peter Angelo Zvezke, Beležke, mape, radirke, svinčnike, špičala, navadna in nalivna peresa, šolske torbe in nahrbtnike, risalno orodje, sploh vse za šolo kupile najceneje V Irgovln! H. Nlčman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, telefon 40-01 V šesti letnik že stopa noša gledališka revija »LJUDSKI ODER' h vsebine prvega zrezka: Štiri igre: Dr. Jože Lovrenčiča .Vstajenje« (za proslavo 20-letnice zedinjenja), Emila Schwartza »Naj živi Kristus Kralj" in »Naš vodja Kristus Kralj" (za proslavo praznika Kristusa Kralja), Rudolfa Mirbla »Za narod svoj" (za narodne spominske dneve) —< Članki: Kuret, Andrej Suster Drabosnjak (ob 170 letnici rojstva); Margreiter, »Laična igra ..."; Schreyer, Igra in vzgoja zna-čaja. — Rubrike: Kronika z velezanimivim Petančičevim orisom »Fara Vojnik pri Celju v svojih igrah 1937—1938"; Slovstvo; Razgled; Kaj bi igrali (nasveti in podatki). ★ »Ljudski oder" bo prinesel v 6 zvezkih na skupno 240 straneh drobnega tiska za letno naročnino samo 80 dinarjev poleg člankov, nasvetov, beležk in drugega gradiva najmanj 10 iger i Za vsak oder je zato »Ljudski oder" najcenejši in neobhodno potreben vir poučnega gradiva in iger. ★ Prvt zvezek bo zaradi spremembe tiskarne izšel šele 15. sept., in ne 1. septembra, kakor je bilo napovedano. ★ Zahtevajte prvi zvezek na ogledi Pišite dopisnico JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI (Uprava »Ljudskega odra") LJUBLJANA Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga po najnižjih cenah. Češki magazin, MARIBOR, Ulica X. oktobra. O o «0 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Klein & Stlefel, Fulda. specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa Od. z o. z. Ljubljana, Tyrleva 36 ae razstave letošnjega jesenskega velesejma n* udalell in prosi vse svoje interesente, da ga obiščejo v lokalu na Tyrševi cesti štev. 36 kjer so različni mizarski stroji na vpogled. Kot našo posebno specijali-teto priporočamo tri- in ftrlrlttranske skobelnlke. univerzalne mizarske stroje te od Din 6.800-— naprej, tralne žage. razne novitete » kombiniranih strojih itd„ Itd. LJUDSKA POSOJILNICA t u11bljan1 Ljubljana, pnidoSitcra ceste 6 ▼ htttaJ p* *«** •fcreatvf« kmallM ▼*<>*• M|«f«lMtl h stare vtofe, H ta v ceM vsak Cas ra letlOTc, •bresta* pa 41 praa adpairti MSJE Na velesejma v Ljubljani poskusite specijalitete svetovne tvrdke martini & rossi s. Torino in zahtevajte povsod Vermounfli Martini Vermounfli Martini »m Clilairtl Mellnl_ Generalni lantopaft n Jegoalavlje trvrdka B. MOSER, ZEMUN Moserjeva nliea 1 Kupimo l Otroški voziček že rabljen,; dobro ohranjen, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 13 68. (k) .Vsakovrstne zlato kupule po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana Wollova ulica št. 3 Ržene rožnike kupujemo. Salus, d. d. -Ljubljana^ Aleksandrova cesta 10. (k) Mostno tehtnico rabljeno,, nosilnosti do 6000 kg, v brezhibnem stanju, kupim. — Hadl, Novo mesto. (k) Kdo vam bo sporočil vse novice Iz taline. Kler D Iva nad 350.000 naših rojakov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisafl, vas pa vse zanima. Zate j« najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Izseljenski vestnih Rafael" U na osmih straneh poroča e življenju la dehi naših bratov ln sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga la pilite Se danes m naslov: Sprava Izseljenskega vestnih« Rafaela, Lfnblfana, TgrSeva 52 M Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone knpulem p« naiviliik dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Unbliana, Miklošičeva 14 CUNJE kroJaSke odrezke. itar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo Tolno, govejo dlako (arovco) — k n p I vsako množino Arbeiter - Maribor Draveka IS Čitajte in širite »Slovenca« Hranilnica in posojilnica v Kamniku (šutna 22) reg. zadr. z neom. xav. Obrestuje hranilne vloge do 5% Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog Daje posojila na vknjižbo in menice Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjsld oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovora glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. Službe iičejo Kuharica IBCe stalno mesto >11 Ba čoz dan. — Naalov v upravi »Slovenca« pod St. 14033. (a) Deklica m malo maturo ISče mesto praktlkantlnje r pisarni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.416. a Izložbe aranžiram eflegantno in okusno v večernih urah. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.145. (a) Manufakturistinja Izložbena aranžerka, z 12 letno prakso v večji trgovini v Ljubljani, ISče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.144. a Iščem službo v ftupnlšču za hišna dela, pomoč gospodinji. Sem amožna šivanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.415. (a) Dekie vajeno otrok, Išče mesta k otrokom. Cenjene ponudbe podružnici »Slov.« v Mariboru pod »Ljubiteljica otrok« 1373. (a) Absolventka nižje gimnazije z malo maturo ln dovršenim trg. tečajem, ISče primerne Eaposlltve. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14047. Trg. naobražena moč B trgovsko šolo, Išče mesto prodajalke ali v pisarni, najraje v Kranju ali Ljubljani. Lahko tudi nekaj mesecev na po-skusnjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14071. Mizarski delovodja samski, večletni vodja lesne Industrije, veSč mi-Earstva, risanja, kalkulacije, lesne manipulacije ISče odgovarjajoče mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14068. (a) Mladenič »rojaSčlne prost, 1SČ« službo sluge aH v pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod •t. 14074. (a) 19 letno dekle ISče službo pri dobri stari ali bolni osebi samo Ea oskrbo, vajeno hišnega dela, nekoliko gostilne ln Šivanja. Ponudbe ir upravo »Slovenca« pod »Takoj«, St. 14135. (a) Absolvent Btrojnega odseka srednje tehnične šole, vojaščine prost, Išče primerno zaposlitve. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Absolvent« St. 14.130. (a) Pletilec vešč na razne motorne, ročne In links-llnks stroje, vajen kombiniranja vzorcev ter popravljanja strojev, išče zaposlitve. 'Janez Oman, Podjelovo brdo 2-, p. Gorenja vas nad Skofjo Loko. (a) Trgovska pomočnica Izurjena v vseh strokah trgovine, želi premenlti sedanje mesto. V poslu razpolaga s svojim kolesom. Zmožna samostojnega vodstva. Pomaga pri vsakem delu. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 13.388. (a Gospa UO let, vdova, dobra gospodinja In kuharica — iell priti k starejšemu Bospodu ali gospej kot gospodinja. Sla bi tudi v kakšno boljšo, večjo kuhinjo kot samostojna kuharica. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 13.399. (a) Zaslužek 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dfnarjev. Pilite: »ANOS«, Maribor, Orožnova. »Z/ Službodobe Dva čevljar, pomočnika takoj sprejme Franc Logar, Suha 4, p. Kranj, b Hlapec zmožen kmečkega dela, se takoj sprejme. Zgor. Šiška 11, Ljubljana VII. Mesarskega pomočnika veščega sekanja mesa ln klanja prašičev sprejme Javornlk, Domobranska cesta 7. (b) Gaterista izurjenega, ki je tudi dober brusač, sprejme parna žaga Neudauer, Gornja Radgona. — Nastop čimprej. (b) Dva čevljar, pomočnika za flekslbel dela sprejme takoj sa stalno Jazbec Ivan, čevljarstvo, Sebe-nje 43y p. Križe. (b) Služkinjo za vsa. poljska dela — sprejmem. - Gostilna pri Perdanu. Jože Kunaver, Savlje 29, p. Ježlca. (b) Služkinjo lzvežbano, starejšo, takoj sprejmem k eni osebi. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.429. (b) Pisarniško moč popolnoma lzvežbano — takoj sprejmem v odvetniško pisarno Izven Ljubljane. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odvetniška pisarna« 13.465. b Mlinarja ~ sprejmem. Juvan, valjč nI mlin, Gameljne pri Ljubljani. (b) Dva krojaška pomočnika Izvežbana konfekclonerja takoj sprejmem. Bukov-nlk, Brubarjeva St. 2, Sv. Jakoba most. (b) Čevljarskega pomočnika za mešana dela, sprej meme za stalno. Oskrba v hiši. Alojz Sedej, Tržaška 62, Ljubljana, (b) Administr. tajnika s primerno Šolsko izo brazbo, sprejmemo. Pred nost Imajo oni, ki so že delovali pri organizacijah Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tajnik« St. 14041. (b) POLJEDELSKE STROJE NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU SLAMOREZNICE REPOREZNICE GNOJNIČNE ČRPALKE MLATILNICE SADNE MLINE razstavljamo ▼ lastnem paviljonu A. KREMŽAR DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ST. VID nad LJUBLJANO Cerkovnik-organist zglednega vedenja, dober pevovodja, organizator ljudskega petja — dobi službo. Nastop 1. oktobra. Plača po dogovoru, pomožni tajnik, župnijski urad Muta. (b) Dekle revnih Btaršev, 16—18 let staro, sprejmem za vsa gospodinjska dela. Ima priliko naučiti ae kuhanja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.387. b Akviziterja zanesljivega, sprejmemo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Akvlzlter« 13.483. b 4 čevljarske pomočnike za mešana dela, sprejmem za stalno. Oskrba Duplje. (b) Hlapca kt se razume nekoliko na gospodarstvo, starega 30 do 60 let, takoj sprejmem. MeBečna plača 300 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 13.376. b Dve pletilji za ročni Btroj sprejmem. Nastopita lahko takoj. -Hrana ln stanovanje v hiši. Marko Krovinovlč, Luščlč 45, kod groblja, Primorska. (b) Vrtnar ki bi poleg mojega sadnega vrta obdeloval tudi okoli 2500 m" v lastni režiji, dobi službo v Industrijskem kraju. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odgovor takoj« St. 13.467. (b) Strojnika z Izpitom za parno loko- mobilo sprejme parna žaga Neudauer, Gornja Radgona. Strojnik mora biti veščak za brušenje žag. Nastop službe 1. oktobra 1838. - Ponudbe z zahtevki plače na gornji naslov. (b) Tehnični risar dobi službo pri podjetju kovinske stroke. Potrebna je primerna šolska Izobrazba. Pogoj je odsluženi vojaški rok — prednost Imajo tisti, ki govore ln pišejo nemško. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričevali življenjepisom ln zahtevo plače, naj se pošljejo v upravo »Slovenca« pod »Tehnični risar 1000 Celje« St. 13495. (b) Iščem zastopnike banovinske ln okrajne, 7.a naš svetovni, edinstveni, epohalnl, sodobni, brezkonkurenčnl izdelek. Prodaja ln zahteve goro-stasne. Dnevni zaslužek 400 do 1000 din. Stalna večletna eksistenca ln dober zaslužek. Za prevzem potrebne količine potreben kapital v gotovini 3—18.000 din. — Intere-sentje naj hitro pošljejo obširne pismene ponudbe pnd 60.796 na Publlcltas, Tllna O Kotlarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno Urbas, Jastrebarsko •— Hrvatsko (b) Urarskega pomočnika veščega vseh samostojnih del za takojšen nastop, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 13464. Mladega fanta ki Ima veselje za trgovino, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten sluga do 16 let« St. 14046. (b) Trgovskega sotrudnika vojaščine prostega, ma-nufakturista, s Šoferskim Izpitom, .Y/,»v/a. Ponudbe v upravo »Slovenca« rt. ,'.V,V (b) Služkinjo pridno, pošteno ln vegčo kuhanja ter nekoliko Šivanja, takoj sprejmem. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko« St. 14040. (b) Šofer mlajša moč ln izvežban za osebni avto, obenem trgovski sluga, se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pripraven« St. 13.364. (b) Postrežnico (dekle) stanujočo pri starSlh, Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14064. (b) 15 letno dekle z 1 razr. mešč. Sole se želi Izučiti za Šiviljo. —• J. Kocman, Rifenk, St. Jurij pri Celju. (n) Abiturienta (aH stažista) lz premožne hiše, sprejmem ▼ lekarniško prakso. Mr. ph. Miro Rožman, apotekar, Belgrad, Terazlje I. (b) Šoferja sprejmem v stalno službo s kavcijo k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šofer« St. 14090. (b) Postrežnico resno ln delazmožno za vsa hišna dela, sprejmem za ves dan k boljši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14063. Dekle nad 10 let, ki je vajena hlSnth del, zna šivati ln likati, so Išče kot sobarica na deželo.. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14136. (b) Vehovar Franjo stavbeno ln pohištveno mizarstvo, Celje, sprejme mlajšo, v Speranem pohištvu dobro izvežbane pomočnike, vešče tudi dela na strojih. (b) Hlapca vojaščine prostega, starost ne nad 26 let, vajenega poljskega dela, ln pomoč tudi pri obrti ter po možnosti, če ima kolo, sprejmem. — Pismene ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Pošten« St. 14052. (b) Potnika dobro verzlrancga v špecerijski stroki, z večletno prakso ln s kavcijo, Iščemo za vpeljani artikel za dravsko banovino. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcija« St. 14018. (b) Prodajalka ali prodajalec so sprejme za vodstvo konzuma. — Potrebna jo daljša praksa, brezpogojna poštenost In kavcija. — Ponudb brez navedbe zahtevkov se ne upošte va In na nje ne odgovarja. Ponudbe na Upravo Joslpdol pri «ibnlcl na (b! Pohorju, .(&> Zastopnika dobro vpeljanega pri modnih trgovinah, Išče dobro vpeljana tvrdka za dravsko banovino. - Ponudbe na poštni predal št. 185, Zagreb. (b) Daktilografinjo z znanjem slovenščine, srbščine ln nemščine — Išče odvetnik dr. Joža Ravnik, Belgrad-, Zorža Klcmansoa 29. - Nastop takoj. Ponudbe s podatki poslati do 10 t. m. Več čevljar, pomočnikov sprejme Grilc, Novo mesto. (b) ! E5530! Stavbno parcelo v letoviškem kraju v Radovljici št. 33 prodam, p Perfektno pletiljo za stalno Išče »Luna« — Glavni trg 24, Maribor, b Mizarskega pomočnika takoj sprejme Mušlč — Mengeš. (b) Hišo z vrtom pripravno za obrtj prodam. Savlje 50. (p) Kmečko dekle za hišna ln vrtna dela, takoj sprejmem. LJubljana, Močnlkova 13. (b) Lepo posestvo prodam. E. Wutscher. St Jernej na Dolenjskem. Stavbne parcele pri kolodvoru Škofja Loka poceni prodam. Vprašati : Suha 21. (p) Pomočnika manufakturlsta — takoj sprejmem. Drago RadeJ, Trbovlje. (b) Mlin na dva tečaja ob stalni vodi ln vrt prodam. Se-nečlca 17, p. Medvode, p Kuharica samostojna, se sprejme za takoj. Dr. Leo Bllnc, Večna pot 23. (b) Vilo dvostanovanjsko, prodam Izredno ugodni plačilni pogoji. Naslov pri Dime-cu, urarju v Celju, Dečkov trg. (p) Žagarja za vodno žago, lSčem. — Ivan Oven, Dobrova 33, pri Ljubljani. (b) Brusača in kamnoseke dobre, sprejme Kamnoseška industrija A. Vodnik, LJubljana. (b) Lepa hiša z vrtom 9 arov njiv ln gozda, ob drž. cesti tik Ormoža 13, ugodno naprodaj. Interesenti, navedite ponudnl znesek 1 Ivan Janšovec, Radovljica. (p) Pletilje takoj sprejmem. Oskrba na željo v hiši. Mala vas St 65, Ježica. (b) Čevljarja prikrojevalca zaposlimo 3 dni na teden. NaBlov v upr. »Slovenca« pod St. 14107. (b) Hišico eno aH dvostanovanjsko, kupim. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 14078. (p) Korespondenta za nemški ln srbohrvat-skl Jezik sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod St. 13283. (b) Novejšo hišo rentabilno, s sodobnim komfortom, kupim za ca. 1,500.000 din. - Podrobna ponudba v upravo »Slovenca« pod »Plačam z gotovino« 13.468. (p) Krojaškega pomočnika prvovrstnega, — sprejme modna krojačnlca. Ivan Dovžan, Sv. Petra cesta St 81, LJubljana. (b) Trgovsko hišo v okolici Maribora, davka prosto, zaradi družinskih razmer prodam. — Prevzem 20.000 hipoteke, gotovine 70.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zlata Jama lesne trgovine« St. 1376. Dekle zmožno samostojne kuho, sprejmem k družini treh oseb. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 14087. (b) VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu - so pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve se: Vižmarje 59. Kmečko hišo blizu Mengša oddam v najem mirni stranki. — Peklaj, Vič, Tržaška 87. Dvostanovanjska hišica blizu Dolenjskega kolodvora ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13.391. (p) Parcela v Mariboru ca. 1200 m' (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa lega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.437. (p) Novo hišo z dobro idočo gostilno ln posestvom, vse pri hiši, prodam zaradi starosti. Naslov v upravi »Slov.« pod St. .13.269. (p) Enonadstropno hišo donosno, na lepem kraju LJubljane, prodam ali zamenjam za drugo, manjšo, ev. vzamem v račun tudi parcelo. Naslov v upravi »Slovenca« 14056. Dvostanovanjska hiša nova, visokoprltlična, naprodaj na. Smarski cesti. Poizve se Predovičeva 84 Moste. Prevzem več hipoteke. (p) Srednje velik mlin ob stalni vodi, v lepem, prometnem kraju, B gospodarskim poslopjem in zemljiščem, vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.291 m Stavbišča z elektriko, vodovodom, okrog kolodvora Vižmarje, ob železnici, banovinski cesti, od 9 din naprej, tudi na obroke, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14043. 1 Ali veste • da M|%I|JS(||A res najceneje in prvovrstno kupite |#WI1b0mVCP izdelano, po lastnih in danih načrtih, z večletno garancijo, tudi na obroke ali hranilne knjižice, le pri tvrdki VENTURINI LUDVIK ■ mizarstvo - BARJE Uršičev štradon 50 — Ljubljana Krojača za sejmarska dela, dobro izurjenega tudi v rezanju — takoj sprejmem. Relsner, Kopitarjeva 4. Kmečki fant zanesljiv, so sprejme v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.148. (b) Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. — Štefan Kersnič, krojač v Ribnici 17, na Dol. (b) Hišnika samskega za Dolenjsko, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samec« St. 14095. II Živo I i Dve kravi 1 »pod telet«, naprodaj. — Josip Babnik, Fužine. Dober čuvaj ovčjak star 2 leti, naprodaj zaradi lova. Franc Skufca. Sp. Brezovo, p. Višnja (b) gora. (J) Ugodna prilika za nakup krasnega posestva. Od Maribora je oddaljeno pol ure. Sadovnjak, vinograd, gozd — vsega 8 oralov. Poleg Je tudi podkletena hiša in hlev. Cena 76.000 din. — Pojasnila Tomšičeva cesta 16, Maribor. (p) Staro šolsko poslopje z ograjenim vrtom proda Krajevni šolski odbor v Retečah pri Skofjt Loki. Stavba je tik žel. postaje Gorenja vas - Reteče. — Interesenti dobe vse nadaljnjo informacije pri šolskem upravitelju. Ponudbe se sprejemajo do 30. sept. 1938. — Odbor. Enonadstropna hiša z vrtom v centru mesta naprodaj. Naslov v upr. »Slovencu« Maribor pod št. 1383. (p) Majhno posestvo tudi čebelarstvo, ali samo meščansko urejeno novo hišo, verando in vrt na polju prodam. Ponudbe sprejema »Čebelarska podružnica«, Ptuj. (p) Lepa, skoraj novo hišo v zelo prometnem največjem lndustr. kraju v Sloveniji, zaradi starosti prodam. Zelo ugodno za mesarijo in trgovino. — Gostilna je pa že v hiši. V neposredni okolici pro jektlranlh mnogo stanovanjskih hiš. Informacije pod »Izredna priložnost« na upravo »Slovenca« št. 14076. (p) BARAGA tUDV. SiSii'*"« najceneje vse šolske potrebščine in nalivna peresa! V Brežicah in okolici so naprodaj hlSe, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. . Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Kupim hišo 2—4 stanovanjsko, z vodo, elektriko, vrtom, v Slškl, St. Vidu, na Ježici, za Bežigradom-, v Rožni dolini. Ponudbe do 7. 9. 1938 z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Sončna lega« 13.443. (p Pouk Francoščino poučujem po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13.427. (u) Prof. Šlajs poučuje privatno violiniste od najnižje do najvišje Izobrazbe. Poljanska 15, stop. VIII. (u) Pianist absolvent drž. konserva-torlja ln mojstrske šole v Pragi, poučuje od 1. septembra dalje klavir ln teorijo po primerni ceni. Kari Dernovšek, LJub-liana. Beethovnova 2/1. u ii Vajenci n Krojaškega vajenca takoj sprejmem. -Aloja Košorok, Sevnica. (v)] Čevljarskega vajenca sprejme Flachj, Retje 594 Trbovlje I. " (v)] Učenko za strojno pletenje spreJJ mem. Sv. Petra nasip 71^ Ljubljana. (v)] Krojaški vajenec se sprejme pri Sluga hi Kette, Maribor, Miklošičeva 2. (v)] Brivskega vajenca takoj sprejmem. Druško^ vič, Ljubljana, Moste —; Zelena jama. (v)| Vajenko za izdelavo gornjih delov čevljev ali za v trgovino s čevlji sprejmemo. —i Trlumf, Kolodvorska llj Steklarskega vajenca takoj sprejmem. - Hrana ln stanovanje v hiši. —i Zvonko Turnšek, Jesenice. (v)] Vajenca za pekovsko obrt spre>= mem. Vsa oskrba v hlšL' Takoj. M. BajželJ, Železniki St. 8. (v)! Vajenca za knjlgoveško obrt t»3 koj sprejme knjlgovezni-i ca Zupan, LJubljana —; Mosta, Krekova ulica 4. Učenka voljna pomagati pri gos spodlnjstvu, se Bprejme v trgovino mešan, blaga. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dežela« 13.460. (v)! Vajenca za trgovino z mešanim blagom n» deželi takoj sprejmem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Priden« 14.127. (v)! Učenka se sprejme v trgovino B mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hlSi. — Fani Setina, Rog. Slatina. (v)! 14 letna deklica z dvema razredoma meSS.' šole, želi kot učenka k šivilji na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Močna« št. 14008. (v)! Učenko nadarjeno za modno In žensko konfekcijo, z odličnimi šolskimi spričevali, sprejmem. - Vprašati Tyrševa cesta 35-B. (v) Dva vajenca za mizarsko obrt ln Spe^ cerijsko trgovino sprejmem. Poizve se pri Zad-nikar, Mllčlnskega ul. 20, LJubljana VII. (v) Učenko pošteno ln zdravo, spre}-' mem v trgovino na deželi. Hčerke železničarjev prednost. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 13.262. (v) 16 letni mladenič zdrav, s 4 razr. srednje šole-, poštenih staršev, ee želi izučiti v večji boljši trgovini z mešanim blagom v mestu z vso oskrbo v hiši. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. J Pohištvo Pohištvo 1 raznovrstno, kakor spalnice, kuhinje ln drugo, si oglejte na zalogi. Fr. Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69 pri železniški postaji. (S) Modroce posteljne mreže, železna zložljive postelje, otoma-ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk • Mestni trg 11 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvtlha za modroce ter blaga z« prevleke pohištva. Naloečlo izbiro blaga za stanovanjske opreme tako n. prj krasne svilene in klotaste odeje, ▼olnene in flanelaste posteljne odeje (deke), zastore in pregrinjala za postelje, blago za prevleke pohištva, tekače, preproge, gradi za postelje, kokosove tekače in predpražnike, platno za rjuhe in prevleke, platnene in frotir brisače, namizne garniture, belo in barvasto blago za namizne prte, servete, kakor tudi vse vrste perilo za gospode in dame nudi po Uredno ugodnih cenah v svoji špecijalnl trgovini s perilom in stanovanjskimi opremami tvrdka F. I. Goričar, LJubljana Sv. Petra cesta SO Oglejte si našo razstavo na velesejma t paviljona B IVSHV/BBMBHMHI irjfTmPTMTH Kislo zelje, repo In cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavec, Ljubljano, Povšetova ul. 47, telefon 15-91. (1) Predpasniki za v K halje) najcenejši pri (Tomšič, Bv. Petra a 1«. Mreže ■ta peetetje najceneje pri tA.ndlovle, zaloga pohištva Komenskega ulica >4, (1 Srajce M Šolarje, moška perilo » največji Izbiri Kreko, ITavfiarjeva S. (1) Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta ,81, tel. 35-S8. Cene konkurenčne. (1) Rozine ■alogl. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (1 Otroški vozRSek tlobok-avto dobro ohranjen, poceni prodam. Poljanska cesta 77. (1) Moško kolo zaradi odpotovanja poee-rl prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod »t. 14060. \ Za jesensko setev 2 sram nudi tvrdka A. VOLK fcjubljana, Realjeva e.»4 prvovrstni - semenski ječmen in pšenico skrbno očiščene ln aajamčeno blag« KOLESA aJnevejSl letošnji modeli največji izberi naprodaj o neverjetno aliklh cenah (Nova trgovina fcJukl|aM • Tvrleva cesta M ipiaiprotl Ooipodarsk« itu<) e Ker je na zalogi Be nekaj starih oken ln yrat Izložbenih Sip, železnih rolojev ln starih parket, odprodaja Iste po oelo ugodni ceni na stav-blšču palače Bate na vo galu Selenburgove ln 'Aleksandrove ceste — Gradbeno podjetje Ing. Uos. Dedek, Ljubljana. 1 Mizarji Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri 5»Jeklo« - Stari trg Obvestilo! Bosenske slive, zrele po 4 din. Štajerska Jabolka 5 din. Zapomnite si naslov »Jugosad«. Resljeva cesta 4, tel. 48-27, ker Je pri nas najceneje, drugo sadje po najnižji dnevni ceni. — Zganjekuharjl! Zahtevajte ponudbe za bosenske slive. Jugosad Čevljarski stroji razne transmlsije ln železje za stroje ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z LJubljana, Sv. Petra c. 72 Resnico govore, ko trdijo. da prodajamo najboljša tn najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kelesa. Velika Izbira 1 Splošna Ma Ma z o. z. Bt Vid nad LJubljano Dežne plašče, obleke, perilo Itd. si nabavite najboljše ta najcenejše pri Preskerg Sv. Petra aesta 14. (1) Šolske torbice ln nahrbtnike v veliki Izberi priporoča L Kravo«, Maribor, Aleksandrova 18. (1) KOLESARJI! Ko obiščete velesejem, si •glejte znamenita francoska kolesa »AlGLONc VIKTOR BOHINEC Ljubljana Tyrševa cesta 12 (dvorišče) Kovaško orodje kompletno, dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod 18.36*. 1 Železna blagajna dobro ohranjena, stoječa St. 8, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Blagajna 2000«. (1) Velika železna vrati dvokrllna, ta okne po-oenl prodam. Kumer Ha' tevfe Črnuče* tik transformatorske postaje. (1) Košnjo otave bom prodajal v nedeljo, 4. septembra ob 8 pop prt moji Supl na Ižanski oestl. Janke Predovifi. Športne vozove kofttje, sapravljlvčke tn lovske vozove si oglejte na ljubljanskem velesej mu. Ivan Močnik, sedlar, Mengeš. (1) Kolesa šivalni stroju radio aparati zelo poceni pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah. (1) Koruzna moka za žganee vedno sveža ln druge vrste moke nudi trgovina Zorman Ljubljana, Start trg 82 telefon 26-87. (1) Prodam moSke kolo, foto-aparat ln otroški voziček po se-lo nizki ceni. — Naslov Klncl Hinko, akademik, Sv. Jurij ob juž. žel. (1) Dva nastavka za slaščice primerna za mlekarne ln pekarne, mali štedilnik, železje kompletno, ugod no prodam. Polzve se na Smartinskl cesti 8. (1) Pozor frizerji! Komplotno, krasno urejen brivski salon ■ vsemi aparati, dobro vpeljan zaradi bolezni poceni na prodaj. Bombek, LJuto mer. (1) Pozor, gg. frizerji! Najnovejši aparat Ether mos za trajno kodranje brez žice, model 88-39 prodam zaradi nakupa večjega za 2200 din. Sa ion Stojs, Sevnica. (1) Parfumerija v središču Zagreba, do bro vpeljana, nizka na jpmnlna, se zaradi obi-teljsklh neprlllk proda. -Informacije daje agencija »Vila«, Zagreb. Draš-kovlčeva tel. 38-19. (1 Novo prešo in sadni mlin prodam. Polzve se: Ribič, Vojnlk. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, ▼ »ode klh, dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kleče 19, p. Ježica. (1) Srajce, hlače, kravate, nogavice vedno najcenejše prt Tomšič, Sv. Petra cesta 88. (1) Kolesa ob koncu sezlj« p* enl- žanl ceni. Remee Oskar, Dolenjska cesta I. (1) Kozolec dobro ohranjen — I eken (štantov), dvojnik ngod no naprodaj. Polzve se v glavni zalogi tobaka v Sevnici. (1) 2 para mlinskih kamnov črnih, ca oves ln zmes na »flah« mleti, prodam, Ivan Tomšič, mlin, Kočevje. (1) KUPUJTE PR! NAŠIH INSERENTIH1 4 kadi po 20001 ta ilnamo, kompl. 14 KW za lstosmernl tok, proda J. Cvek, Kamnik. (1) Košnjo otave bom prodajal v nedeljo, septembra ob 8 pop. pri moji šupl na Ižanski cesti. Janko Predovlfi. 6 lepo vezanih knjig »Ilustriranega Slovenca«, ln 4 letnike »Dom ln sveta« prodam po nizki eenl. Polzve se: Vošnjakova 4, II., desno. (1) Izvrstna štajerska vina domačoga pridelka proda po zmernih cenah Oskrb-ntštvo posestev kneza Wlndlschgr&tza, Slovenske Konjice. (1) Grozdje za kuhanje žganja, obrana ln mešana Jabolka ln žganj« (komovlco) Ima Mljo Bab 16, Raj 14. (1) I a slive sveže, bosanske, debele -za vkuhavanje 8.28 din 1 kg franko voznlna razpošilja Q. Drechsler — Tuzla. ,<1) MoShe svilene srnice trpežne, moderni vzorci Din 29 -moSKe tople srotce Din 24 -moSKe nogavice močne, moderni vzorci Din 5-moderne svilene Kravate Din V-damstte svilene Kom i»lne2e ln sralce Din 24 -damsKe svilene hiaCKe Din 10 damsKe moderne svilene bluze Din 20"-damsKe Marke ln Srfltce tople in močne Din 8 -trpezne ZensKe Športne bluze v vseh barvah in velikostih Din 10-Svilene nogavice ZensKe trpežne Din 8 - in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja wZORA* Ljubljana. MklofKm 110 Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo nizkih cenah. Trgovci, obiščite nas, da si povečate Vaš zaslužek. Za več 100.000 din državnih ali, dobrih privatnih vrednostnih papirjev kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »OlmpreJ« 18.470. (d) Pristopim k dobro rentabilnemu podjetju ■ zneskom ca. 800.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St 18.469. (d) Posojila različna, preskrblm hitro ln brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovfiujem proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 8 din Hranilne vloge Slanle Zadružno zvez* ca ca. 100.000 din kupim ln takoj plačam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prodam 100.000« 18.315. Hranilno knjižico Kmetskl posojilnice ljubljanske ■ vlogo 40.000 din, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Državni uradnik«. (d) Uradniška posojila de 8000 din na večletno odplačevanje brez porokov državnim ter Javnim nameščencem ln upo kojencem. — Informacije daje Fr. L. Klemen v Ljubljani, Gosposvetska cesta 10. (d) BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJI2ICB bank ta hranilni« VREDNOSTNE) PAPIRJE 8% obveznice, bon« ln srečke, delnic« Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Širite »Slovenca«! Vse Za začetek šole! Starši! Dijaki! šolske potrebščine zvezke, risalno orodje, ravnila, papir, barvice, tuše, svinčnike, radirke, mape, aktovke itd. dobite ugodno pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg 19) IFTFTmi Brvrp/aSt/i pouk v igranju? lahtevajtt bmp/acen omiki HEINEL> HEROIft d. z m/, tvornfer f/erseit MARIBOR 5t 102 Dva harmonija 1 ameriški, v najboljšem stanju. Izvrstna, poceni prodam. Zupan, Sv. Ema p. Pristava. (g) Giasbila-potrebščine kvalitetno blago kupite naioeneje pri R.Warhšnek Ljubljana, MikloiKeva L 4. Vijolina .... Din 60' Lok....... Etui s ključem Oarnitura strun >Goldbrokat« „ 14— Ožimljenje loka „ 12'— Specijalist Vam popravi vsa godalna glasbila iimat miko-strokavnJaSko. 25-55-— Glasba, kot jo je slišal skladatelj... Predstavljamo nov spored RADIONE 1939 »Radlone« motorizirani veliki snper »Motsssleet«. Nastavitev 21 najljubilh postaj • pritiskom n« fumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj, rvl aparat na gumbe je bil aparat Radlone, in »leer že leta 19361 Pokazal je s tem novo smer, ki so jo povzele letos vse večje znamke. Tipa 6039 A Din l.tOl,- »Radlone« razkošni veliki snner z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povedano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami. Tipa 539 A Din 5.400.— »Radlone« rszkoSnl oktodnl snper z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost iu magičnim očesom, Tipa 439 A Dla 1.200,- »Radlnne« oktodnl baterijski super z reimlator-jern za selektivnost, koncertnim zvočnikom, izredno štedljiv v ohrntu. Tipa 439 B Din 3.500,— -EEJ---- m® ® o ifL&ii® »Radlone« mali snper, pravi ttlrlelektronskt snper za vse valovne dolzloe, n kvalitetnim permanentno dinamičnim zvočnikom. Tipa 5039 Din 3.400— »Radlone« potovalni super za 8 voltnl akumulator (avto ali motorni čoln) ter izmenični lok (dom ali bolel). Din 4,511.— Vd aparati: elegantna kaseta Izbranega dunajskega okusa; M valovna dolllna; Izredno moian sprejem ■a kratkih valovili; precizno rolno delo. Telef. 31 -90 RADIO rr; Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 Obiščite nas na Velesejmu, paviljon H nasproti Slamičal Klavir prodam ca 2000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.392. (g) Klavirsko harmoniko 60—80 basno, kupim. — Kregar, Sv. Petra cesta št. 21—28. (g) planini, harmoniji STEINWAT * SONSj BLOTHNER, BOSENDORFER FORSTER, HOLZL,; MANBORG M nesporno najboljši fabrlkatl na svetu Dobite jih le prt tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta T Majhni obroki, nizka lz- posojevalnlna. Tudi pre-lgranl klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzlkallj ln strun. Kupimo Dobro ohranjen klavir kupimo za Prosveto na Vrhniki. Ponudbe naslovu I (g) Violina Klote - original* b godno naprodaj. Ogled na velesejmu paviljon »E« 138. Klavir lep, Jeklene konstrukcije, lsvrsteo, poceni naprodaj Naslov ▼ upravi »Slov.« pod St 14061. (g) Gramofon nt »Homokord«, vrsten^ s ploščami, naprodaj ca 1700 din. Naslov r upravi »Slovenca« pod št 12.288. (g) Kupim kompletno serij« rabljenih godbenlh Instrumentov na pihala (ca. 18—20 komadov). Rupert Llpnlk Gosposka 23t Maribor. za stanovanje, penzljone dobite hotele, ▼. pri- znano solidni Izdelavi pri »OPRAVA« CelovSka eesta 50 Spalnice že po 1450 din, kuhinje po 700 din. Vsa naročila lsvršlmo točno ln tudi po lastnih načrtih. Tovorni avto »Chevrolet« proda Koren Ivan, Pragersko 52. (f) Avto »Chevrolet« poltovornl, nove gume, nov akumulator, ugodno proda Ivano, St. Jernej. Tovorni avto malo rabljen, 1—2 toni, kupimo. Ponudbe na Gasilsko četo v Sorl, pošta Medvode. (f) Motor »AJS« 500 ccm športni model, električna luč, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 14014. (f) Damsko motorno kolo (ov. moško), 60—75 ccm tudi samo ogrodje brez motorja, kupim. Ponudbe s ceno ln opisom upravi »Slovenca« pod olivo .1»,". potuljca«, ,(f) Sodavičarski stroj ln steklenice kupimo. Zmožen popravila sifon-i sklh glavlo naj se zglasl pri Cerarju, Lukovlca. ki Sode ovlnjen« od 3—18 hekto^ litrov, potrebujem. - Na^ slov ▼ upravi »Slovenca« v Mariboru it. 13214. Generator trofazni 10.30 KVA, mo=! torj« 60 KS, SOOO-28O4 lstosmerne motorje kupi Perles, Osijek. (k)| Topolov les od lt cm debeline naprej kupimo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« No-i vo mesto pod »Takojšnje plačilo« št. 14093. (k)] Dekle 40 letno ■ doto 8000 dlnj poroči krščanskega gos-' poda s kakršno koli služ-3 bo. - Ponudbe v uprava »Slovenca« pod St 14079; Upokojenec ln posestnik želi resnega znanja z Inteligentno vd»J vo ali gospodično s primernim premoženjem. —I Ponudbe upravi »Slov.« pod »Upokojenec 52« St.' 18.408. (»! 28 letni fant varčen, ■ 12.000 din r^ tovlno, dediščino S« doblj želi poročiti kmečko dekle do istih let ali vdova bres otrok, M bi Imela prlllčno posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 18.268. (ž) | Obrtnik in posestnik 31 let star, prljotne zuJ nanjostl ln mirnega značaja, s finim poklicem ln 100.000 din premoženja,] želi v svrho ženltve spoznanja ■ gospodično. —s Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« Maribor pod »Zajamčena« 1368. ,(ž)| wmm IŠČEJO: Mesarijo kupim ali vzamem v na3 jem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mesarija« 13.359. ,(m)i ODDAJO: Parno pekarno zele dobro vpeljano od3 dam v najem v Ljubljani: Ponudbe v upravo »SloJ venca« pod »Podjoten« št. 14058. (n)] Trgovino in gostilno zaradi smrti oddam v na^ jem, ev. prodam tudi h|J So. Naslov v upravi »SloH venca« pod št. 14138. Špecerijsko trgovino staro, vpeljano, na pro? metnl točki Ljubljane —1 oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lepa bodočnost. St. 14080. (n Mlekarno dobro ldočo. v eentrn LJubljane, takoj oddam: Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlekarna«,) št. 14088. (n)' ' Pekarijo v prometnem kraju bile« Ljubljane oddam v najem. Lahko so dela na gospodarjevo obrt. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 13245. ,(n)j Konfi Ahačičt Bumček in Bunčica UVOD O t r o e f 1 I. HMHIHP.ll.il,.I... II,-........ ,.|,.IMI,yp., '' '"' " - Rada hodim v gozdove, kakor tudi vi, moji mali. Posebno v počitnicah, ko so zrele maline, robide, pa tudi borovnice in jagode, hm! tako rdeče in sladke, kot so vaša ličeca. Ves dan sem jih nabirala in zobala in mislila na vas, dokler mi ni veverica nagajivka prekrižala poti in se tik ob meni pognala po smreki naravnost v vrh. Ho, ta pa se je upognil in položil veverico na vejo hrasta, kjer se je za hip ustavila, se usedla na zadnji nogi, s prednjima pa mi požu-gala, kot da me vabi še dlje v gozd. Da ste jo videli, otroci moji, kako je vihral njen košati rep z drevesa na drevo, z veje na vejo, iz vrha v vrh! Nisem šla samo z očmi za njo, hitela sem tudi jaz od debla k deblu, dokler se mi ni živalca v gostem smrečju izgubila in seveda tudi jaz z njo. To je hudo. Ne, to je bilo lepo. Tajinstveno je zašumelo v smrečju. Vsi vrhovi, ki jih je upognila veverica, so oživeli in za njenim košatim repom se je potegnil veter, da je završelo v gaju, kot da žubori skozenj skrivnostno šepetanje. Napela sem ušesa in srce mi je zastajalo, kot da poslušam lepo, prelepo pravljico. Pa sem jo tudi slišala in razumela: pravljico o medvedku-sladlco-tnedku Bumiku in njegovi mali in zali sestrici Bunkici.~, Če boste pridni, otroci, pa vam jo zdaj ponovim. Enosobno stanovanje oddam s 1. oktobrom. — Vodovodna 77. (S) Otroka od 1 leta naprej, vzamem v dobro oskrbo, najrajši deklico. Naslov v upravi »Slovenea« pod 13.311. r Domačo hrano prvovrstno, privatno ■— Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna« St. 14081. (r) Najcenejši zajtrk najboljše mlečne Izdelke, dnevno sveže čajno maslo v mlekarni »Drama«, Erjavčeva cesta 2. (r) Abonente sprejmemo na dobro hrano po 12 din dnevno. — Gostilna pri »Fajmoštru« Sv. Petra nasip 6. (r) Za avto izlete ■ podeljenimi »troškl — Iščem starejših zanesljivih avtomoblllstov. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Stlrlsedežen kabrlo« M. 14101. (r) Steznike IrebuSne pasove, ladelu-iem po meri po ameriških n francoskih krojih. — atelje Terezija Kranjc, Ljubljana, Moste, Dru-ttvena 33^ (r) Split! Kater«, simpatična,- neodvisna do 40 let »tara Senska gre kot družab-ilca z organizatorjem fl-ae, velike ln rentabilne nenze? Dopisi v upravo »Slovenca« pod »Nekaj lenarja« št 1402S. (r) Celuloidu« ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva uliea L Zastopniki Dravske banovine tvrdke Emašar. Zagreb, Boško-vičeva, naj v lastnem Interesu pošljejo svoje naslove upravi »Slovenca« pod »Informacije« 13.351. Dijake sprejmem. Vezjak, Bpla-varska «, Maribor. (D) Dijaka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenea« pod št. 14134. (D) Dva dijaka sprejmem na Btanovanje z oskrbo ali brez. Koman, Cankarjevo nabrežje 7/II. Nižješolca sprejmem v vso oskrbo. Pomoč prt učenju. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru št. 1379. (D) Nižješolca z dežele sprejme v vso oskrbo dobra družina. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13319. (D) Dijaka (-injo) sprejmem v vso oskrbo aH oddam sobo. Rimska cesta 18, pritličje levo. Reven dijak 1SC« »tanovanje za lm strukcijo ali nizko pla čilo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 13.234. D Dijaka nižješolca sprejme boljša družina v Celju v odlično oskrbo s kopalnico in souporabo klavirja. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (D) Dijaka nižješolca., sprejmem v popolno oskrbo za 600 dl narjev. za bežigrajsko gimnazijo. Nemška kon verzaclja. Jamšek, Celj ska 19, za artilerijsko vojašnico. Eno ali dve dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. - Najraje nižjih razredov. Poljanski nasip 10-11., desno stopnišče. Iv. Požar. — (Bližina gimnazije.) (D) Nižješolca sprejmem na stanovanje ln hrano. Wels, Smoletova ulica št. 3. (D) Sedmošolec 1*8« Btanovanje z zajtrkom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.152. D Dva dijaka sprejmem na hrano tn stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« v Ma-boru pod št. 608 kr. (D) Dva dijaka sprejmem v lepo sobo tn dobro oskrbo. Poljanski nasip 12-111. nadstropje, vrata 13. (D) \tanoiarija IŠČEJO: 2-3 sobno stanovanje sončno, komfortno, Išče v centru mirna stranka. Poundbe upravi »Slov.« pod »Oktober« 13.428. (č Stanovanje sobo, kabinet, ali dvosobno-, na periferiji, Išče družina treh odraslih. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Državin uradnik« št. IS.374. (o) Nižješolca klasične gimnazije, sprejmem na stanovanje, ev. na vso oskrbo. Alešev-čeva 29, Šiška. (D) Popolna oskrba za dijake-nižješolce. In-strukclje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13430. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo, pomoč pri učenju na razpolago. Poizve se Linhartova št. 11 (nova vila). (D) Dijaka (-injo) sprejme kršč. družina na dobro hrano in stanova-Je. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Strogo nadzorstvo« 13.397. (D) Za petošolca Iščem stanovanje ■ vso oskrbo ln instrukcijo v bližini Bežigrada. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Strogo nadzorstvo« št. 14112. (D) Za dijaka V. razreda Iščem Btanovanje v bližini Bežigrada b vso oskrbo ln ev. Instrukcijo pri boljši družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »R. S.« St. 13.342. (D) Stanovanje obstoječe le vetje »obe, kabineta ln prltikltn; 15če državna urftdnic^ v sredini mesta za november. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mirna« 14032 ODDAJO: Enosobno stanovanje s prltlkllnaml oddam. — Galjevica 47. (6) Enosobno stanovanje družinsko, takoj oddam v Stožlcah 141. (č) 2 ali 3 sobno stanovanje parketirano ln veranda, oddam z oktobrom. Sta-nlčeva 8. (č) Enosobno stanovanje v pritličju oddam. Male Gunclje 40. Informacije: Tacen 72. (č) Enosobno stanovanje pri dolenjskem kolodvoru oddam. Poizve se Kapiteljska 3» Tanko. (č) Stanovanje soba ln kuhinja, oddam s 1. oktobrom. Medvedova št. 3 6. (č) Enosobno stanovanje s kabinetom v mestu oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cisto in sončno« St. 14034. (č) Enosobno stanovanje blizu Ljubljane oddam. -Lepa zveza z vlakom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.314. (č) Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica, v vlit tik mesta, oddam za november. Informacije Tyr-ševa cesta 92-1. Delak. MENZA Kolodvorska ulica 8 nudi cenj. gostom — vsakomur — ves dan od 6. ure zjutraj do 21. urej zvečer okusno, obilno in ceneno hrano. Mleko, kava, ka-abo, čaj, din 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; gulaž, vampi, obara, jetrca itd. din 3.—. Palačinke z marelično marmelado din 1.—. KOSILO od pol 12. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja juha ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5.—, isto s pečenko ali močnato jedjo din 7.50, isto s pečenko in močnato jedjo din 9.50, brezmesna hrana din 2.— do 5.—. VEČERJA od pol 18. do 2t. ure: goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 4.—, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, segedinski gulaž, ogrsko .zelje, pljučna pečenka v omaki, piška v pa-i priki itd. din 3.50. Zganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, različni cmoki, kompoti ali razne solate din 1.50, mlečna jedila din 2.50, močnata jedila din 1.— do 2.—. Hrana se dostavlja tudi na dom. TOČIJO SE BREZALKOHOLNE PIJAČE, ABONENTI SE SPREJEMAJO. Sobico poceni, najraje v eentru išče gospodična. Naslov v upravi »Slov.« pod 14102. majhno, prazno B električno razsvetljavo išče mestu šivilja. Ponudbe upravo »Slovenca« pod »Poseben vhod« št. 14084. Enosobno stanovanje s kabinetom, nanovo popravljeno, oddam s 1. okt. v Streliški ulici štev. 6. Poizve se v II. nadstr. Podpritlično stanovanje soba in kuhinja in pritl-kline, oddam takoj mali družini. Ciglarjeva št. 39. Moste. (č) lep«b sončno., sobo ln Jtu hinjo z vsemi pritlklina ml oddam takoj ali za oktober. Bavdkova 7, Zelena jama. (č) Enosobno stanovanje oddam v Sredlškl ulici 1, Zelena Jama. (č) 2 ali 3 sobno stanovanje kopalnico ln velikim vrtom, event. eelo vilo, oddam dobri stranki takoj ali s 1. oktobrom. Zagrebška ulica 24 (za vojaškimi gkladlščl. (c) Dvosobno stanovanje s kopalnico ln kabinetom oddam. Zg. Šiška 281. č Enosobno stanovanje oddam b 15. sept. ali 1. oktobrom. Lampetova 13, Trnovo. (<5) Enosobno stanovanje oddam dvema osebama z oktobrom. Rožna dolina cesta V. št. 30. (č) Enosobn ostanovanje oddam za oktober. Ber-nekerjeva ulica 21, Zelena Jama. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico ln balkonom, za 500 din oddam. Cesta v Rožno dolino St. 36. Lepo stanovanje dvosobno s vsemi priti kllnaml ln vrtom oddam na deželi v mirnem kraju, pol ure od kolodvora. Informacije: Maribor Frankopanova 14^ 1/6. (č Potrt ob nenadni izgubi sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila moja predobra mama, tašča, babica, teta in svakinja, gospa Marija Pogrujc roj. Župančič Dotrpela je po daljšem bolehanju v 72. letu starosti. — Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ ponedeljek, dne 5. septembra ob 15 iz hiše žalosti, Trstenjakova ulica 7, na mestno pokopališče. — Počivaj v miru, zlata mama I Ptuj, dne 3. septembra 1938. Dr. Stanko Pogrujc z rodbino Naročajte SLOVffiCA najcenejši s/ovens ki dnevnik Stanovanje Trisobno stanovanje z vsem ^omfortom, centralno kurjavo ln toplo vodo, oddamo v najem v III. nadstr. palače Ljub ljanske kreditne banke. -Enonadstropno vilo, kompletno, z vrtom, garažo in dvosobnim stanova njem v zidanem gospodarskem poslopju v Ver-stovškovl ulici 13 ln 13a, prodamo ali oddamo najem. — Pojasnila daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke. (č) FORTUNA Elektro universalei stroj v vsako mizarsko delavnico! rešitelj male OBRTI in 8TKAH NAŠIH konkurentov! Din 6.800 — Mlftaraki mojster L MIRTIC, Novo mosto, nam sporočal Vsak teden si več mizarjev ogledamo! stroj „For-tuna" in ne ne morejo dovolj načuditi veliki prlročnosti in »možnosti istega. Se vsnk Je izjavil, dn gn bo takoj naročil in sem VaSo tvrilko, ki ra/polnirn i. najnovejšimi stroji, prlporočnl kot najzanesljivejšo in solidno. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 86. IŠČEJO: Sončno sobo v centru mesta oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.400. (s) Sobo Gospa (zdravnica) trimesečnim otrokom -išče sobo z uporabo kopalnice v bližini bolnišnice v Ljubljani. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Nov. mestu pod »Zračna in sončna« št. 14054. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam blizu kolodvora. FriSkoveo 6, Ljubljana, s Opremljeno sobo s strogo separlranlm vhodom, oddam takoj boljšemu gospodu. Florljan-ska 31-1. (s) Gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.037. (s) Sobo veliko, primerno za pH samo, oddamo s 1. oktj Kolodvorska ulica 26. Sobo oddam v vili a vrtom fl samo solidnemu uradnika takoj; poseben vhod, ko-^ palnlca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13438j Dvema dijakoma oddam sobo z zajtrkom* ev, z vso oskrbo. — Svj Petra nasip 71-I.j levoj Dražgošč Lepo opremljeno sobo oddam na Resljevl cesti 26, pritličje. (s) Sobo opremljeno, oddam. Dvor-žakova ulica S-III, levo. Prazno sobo » Štedilnikom oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14.157. (s) Sobo sončno, ■ souporabo kopalnice, oddam takoj ali 15. sept. Poljanska, e. 18, pritličje, desno. (a) Sobo majhna,- čedna ■ souporabo kopalnice oddam 1. oktobrom. Poizve se v Streliški ulici 6, II. nadstropje. (s) Kranj S I: novembrom oddam dve prostorni sobi, pripravni predvsem za pisarno, v pritličju sodnega poslopja. - Poizve se lstotam pri lastniku hiše v I. nadstropju. (s) V nedeljo, 11. septembra je pri Sv. Luciji ti Dražgošah romarski shod, kot je to običajno vsako leto. Letos bo ta dan Prosv. društvo slavilo svojo 30-letnico s celodnevno prireditvijo. Spored je naslednji: V soboto ob 8 zvečer zanimivo skioptično predavanje, petje mešanega zbora in Finžgarjeva igra »Nova zapoved«. V nedeljo ob 9 sprejem gostov, ob 9.30 sv. maša, nato pri cerkvi prosvetni zbor, na katerem govori govornik iz Ljubljane. —< Popoldne ob 2 litanije, nato telovadna akademija z igro »Nova zapoved« v Prosv. domu. Po igri v društvenih prostorih ozir. na prostem prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Pri vsej nedeljski prireditvi sodeluje godba iz Selc. Vabimo naše prijatelje iz sosednjih župnij, zlasti člane in članice ondotnih prosvetnik organizacij. S posebnim veseljem bomo pozdravili udo< ležence v krojih ali narodnih nošah. Senovo LetoSnje leto je za naš kraj, kar se letine tiče, skrajno neugodno. Nujno je, da bi pristojne oblasti to upoštevale pri odmeri davkov. Naj bi oblasti priskočile prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Naj bi se tukajšnjemu kraju nakazala podpora v živilih, zraven tega pa, da bi se tudi za nas kraj nakazali večji izredni prispevki za javna dela, Javnih del je dovolj. Na primer dovršitev banovinske ceste Senovo-Veliki Kamen, ki se gradi ž« pet let ter je še vedno nedograjena. Manjka ji pa samo dober kilometer, pa bi se lahko izročila svridki ,n nenadomestljivi izgnbi iskreno " ljubljene in blage soproge, mamice, itd., gospe BERTE SERBAK soproge trgovca in posestnle« smo prejeli toliko ustmenih in pismenih izrazov soialja, za katere se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. — Prav posebno zahvalo izrekamo zdravniku primariju dr. Strnadu za njegov nadčloveški trud in požrtvovalnost, ter čč. sestram usmiljenkain v bolnišnici za nad vse požrtvovalno in skrbno nego ter pomoč. Enako se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, č. g. župniku Trinkausu in županu g. Vrhnjaku za ganljive poslovilne besede, gasilskim četam iz Pameč in Št. Janža ter Slovenj Gradca, in slednjič vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. — Iskreno se zahvaljujemo neštetim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, 6 katerimi so okrasili krsto pokojnice. Vsem še enkrat najiskrenejša zahvala I famete pri Slovenj Gradcu, dne 1. septembra 1038. Štefan šerbak, soprog; Štefan, sinček, ter ostalo sorodstvo v v f>v. ,1. v IfijlJBBS? v'-' * Zastopnika za Ljubljano event. tudi za vso pokrajino od Ljubljane do Maribora, ki se dobro razume na špecerijsko, z mešanim blagom in podobno trgovino. iščemo proti proviziji radi prodajanja nekega vpeljanega predmeta znane znamke za vsakdanjo uporabo. S kavciio dobi lahko tudi poverjeništvo. Pismene ponudbe z navedbo do«edanje&ra delovanja in referenc je poslati samo v hrvaščini ali nemSčini na: »Publicitas< d. d.. Zagreb, 1 lica 9, pod šifro »Eingelllhrtc. Priložnostni nakup lepo moško in .žensko blago po Din 51— meter pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15 pleillnl strofi najnovejše konstrukcije, poznano kvalit. delo Igle za pletllne stroje vseh strojnih sistemov Adolf Fuhr - Ljubljana Masarykova cesta 19 Telefon 20 60 POSTELJNO PERJE: kg po 8 m 10 din, čehano; kemično očiščeno 20 din; boljše 30 din; najboljše 45 din; pol puh, čisto belo gosje 115 din; pol puh, čisto belo gosje 125 din; Ia. beli puh, najcenejše pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno! Vunajski sejem 11. do 17. septembra 1938 Tehniški sejem do 18. septembra Znatne vozne olajšave. Brez potnega vhumal S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Nemčijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in nemških železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrat kakor tudi aejmske izkaznice (po Din 50*—) se dobe pri Wiener Messe A- G. Dunaj VII im pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza ia tajski premet v Sloveniji (Potnik Gajeva ulica (Nebotičnik) Zveia za tujski promet v Sloveniji (Pntnik), podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice. \f boj za naše časopisje! II Pazite na kotle! TEPALIN" Hade In U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBV. A. R. Beograd. Uskofka 5. Telefon 23-013 5EPTEMBAR P0NEDELJAK 453M-22M Za lepe dneve najcenejši In naJprlpravneJM otroški platneni čeveljčki i. gumijastimi podplati. St. 27-34 Din 15.—. St. 35—12 Din 19.—. St. 4J-44 Din 25.—, 4(s«-m Za Solo, dom In Igranje m ffle topH čevlji la Srne klobučevlne lu gumijastimi podplati. 4S322-444 Gumijasti čeveljčki ia dečke, praktični za Snlnrje, ki Imajn daleč do gole. Za telovadbo ln Solo ter Izven Aoie. Podloženi s toplo flanelo. tm-nm Najlažji, najtrajnejftl In naJprlprnvneJSI čevlji za telovadbo ln Šport. St. 35—42 Din 29.-. 2a novo šolsko telo 2851-444(5 OtroSkl čeveljčki Iz finega laka, ■ Spangn In modnimi usnjenimi podplati. Po teh čeveljčkih se zelo povprašuje. I222-48tlW Čeveljčki Iz močnega nsnja. z nelzrnhi Jlvlml prn- mljnstlnil podplati. NajprlpravneJSl za nedorasle otroke za v Solo ln Igranje. IHM8M1 Visoki čeveljčki h močnega govejega nsnja, s trdnimi In neprcmočljlvlnil gumijastimi pod- 6lati. Nujno pnirebnt šolski mladini za v dež, lato ln sneg. St. 31-31 Din 39.—, St. 35-38 Din 49.—. (922-444H Okusni In močni deSkl čevevjčkl Iz močnega boksa, z usnjenimi podplati ln peto lz usnja. St. 35—38 Din 79.—, 49(2.44421 Odporni In močni, a vendar lahki visoki čevlji Iz rjavega boksa In 7. usnjenimi podplati za dečke. Vel. 31—34 Din 59.—, 35—38 Din 79.—. 4444-4727 Čeveljčki za deklice, Iz črnega dlfttna, i lakastlm okraskom preko rlsta. 4424-44(24 Dekliški čevlji lz močnega nsnja, s Spangn In usnjatlml podplati. NajpripravnejSl za Strapae. 4425-4582 Praktični čevlji Iz dlftlna, z nizko peto In okraB-kom preko rlsta, za učenke višjih razredov za v Solo. SPOKT 8.—, 9.—, 1(— m 12.—. Priljubljene nogavice. Otroci Jih Imajo radi, ker so praktične, mamice pa, ker nI treba krpati strganih kolen. Imajo elastično podvezo, ki dobro drži ln ne tlSčl. DEKAN , . 4___ 5.—, (___ 7.—. Trpežne volnene patent nogavice. V končni Izdelavi stanejo: 7.—, 9.—, U.— in 12.— dinarjev. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE! Bled, Krani. Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5 % Dovoljuj* kratkoročno kredit« v tekotem raiunu — Eskontlra trgovske menico Nove vloge, vsak las Uplafljlv«, znalajo Din 27.000.000-— DELNIŠKA GLAVNICA Din aO.OOO.OOO-— Vrši vi« bančne posle n a j k n 1 a n t n e j • ZAHVALA 7.a obilne dokaze sočutja ob težki izgubi naše nepozabne, skrbne in ljubeče žene, matere, tašče, sestre, svakinje, tele, gospe ANTONIJE ZELENKA trgovke in hišne posestnice izrekamo vsem, ki so naši dragi pokojnici izkazali zadnjo čast in jo spremili na njeni zadnji poti, prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Rudolfu Lovrer.u za požrtvovalno lajšanje bolezni, prečastiti duhovščini in vsem darovalcem prekrasnih venrev in šopkov cvetja, ter vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje Maribor, dne 2. sepf. 1.938 Žalujoči ostali NASE CENE — naša najboljša reklama! Ogromna izbira najnovejših jesenskih modelov, vseh barv po znano nizkih cenah dobite samo pri „OREL" Si Sv. Petra (.13 Konrad gologranc MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. ZAHVALA Ob priliki izgube našega dobrega sina, brata, gospoda FRANCA BREZNIKA izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga v tako obilnem številu prišli kropit na mrtvaškem odru in ga obsuli s prekrasnimi venci in šopki ter ga v ogromni množici spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, Gasilskemu društvu v Ormožu in na Hordeku, Sokolski četi v Ormožu, meščanom in vsein okoličanom, g. odvetn. pripravniku Vladimirju Banu. njegovemu sošolcu in gasilskemu tovarišu, ki mu je govoril ob odprtem grobu, vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustmeno sožalje, najlepša hvala! Ormož, 4. septembra 1938. Rodbina Breznikov« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakoves Urednik: Viktor CenžiS