ifai h čemo? Nekateri Ijudje težko slišijo besedo «po!itika«. — Mislijo si, da je politika to, če se kregaia dva soseda zavoljo kakega časopisa. Zdo nevarno je polilično ozračje ob času voiitev: ta se je vlekel za demokrate, oni za Kmetsko zvezo ali «klerikalce« — slišali smo o samostojnežih in radikalcih in še nekaterih drugih strankah. Slovensko ljudslvo je z velikansko vcčino stopilo na tisto slran, ki zahteva več pravic ln večje svobode za Slovence. Tedaj, ko jc dr. Korošec s svojimi poslanci agitiral za avlonomijo Slovenije, je vse «lo za njiin — razun par zagrizenih liberaloev in samostojnežev. Ogromno delo so vršili naši poslanci v državnem zboru — povsod npstopali proti izžemanju našega ljudstva. Zdaj si prizadcvajo ustvariti opozicijonalni blok, ki bi prevzel vlado za Pašičem. Žerjavova slranka, ki služi Pribičeviču, najbolj zagrizenemu centralistu — vsiljuje svoje časopisje «Jutro«, «Domovina« vsem, od začelka brezplačno, vedno pa s tisto tiho željo in namenom, da bodo vsi naročniki leh listov pri prihodnjih volitvah, če že ne z njimi volili, pa vsaj delali proti SLS —. Naši kmetje se slrašno pritožujejo zoper krivične davke. Dohodnino plačujejo, da se jim kar črno dela pred očmi — a če si bo pa naročil časopis, glej ga spaka — na njegod polici lcži «Kmetijski list« ali «Domovina«, to sta ravno tista dva, ki venomer kričita, da Slovenci lahko plačajo, ker so bogati .... Centralizem .... številna nadmoč srbskih poslancev vedno priliskata k tlom naše zahteve . . . . a naš človek, ki si želi več pravic, pa čita takc časopise, ki se sramujejo slovenskega imena in plavajo v neki puhli jugoslovanščini, ki nas je osrečila, da smeino plačevati in plačevati, da se vse kadi, a kakih pravic zase zahtevati .... oli, to bi ne bilo državotvorno, to je — protidržavno! Pa saj vendar tudi naveden človek lahko presodi na primer s kom drži cDomovina«. Če prebere le en Iist, mora biti res s slepoto udarjen, kdo ne najde, kako ta list hvali centralizem, liberalizem in kako se norčuje jz avtonomije. Brez avtonomije ni za nas olajšave nikjer: ne pri davkih, ne pri vojaštvu, nc pri šolstvu — prav nikjer ne — in liberalni list se roga našemu stremljcnju po avtonomijil Prava politika je skrb za lastne pravice na vseh poljih. Svoj denar, svoj ključ do kase. svoje šole, svojc uradnike itd. hočemo sami imeti, ne pa biti lako, kakor tisti revež, ki je pod kuratelo — — in liberalni listi se reselijo, če je slovenski kmet pod centralistično kuratelo —. Marsikateri bralec »Dombvine« si misli: kaj komu škodi, če berem ta list. —, Kaj pa briga koga, če sem nanj naročen. Imam svojo voljo, delam kar hočem. Vse to je deloma res. Svojo voljo imaš delaš, kar hočeš . . . če torej vlečeš s tistimi, ki nas odirajo in ki zasmehujejo slovensko iine, potem se pa nikar nc pritožuj črez visoke davke in takse, temveč z veseljem segaj v svoj polni žep in Boga zahvali, da boš kmalu popolnoma osvobojen, osvobojen namreč svojih pravic in svojega denarja. Raziika med nami in demokrati je pač ta: mi se borimo za SToje pravice, oni pa za relesrbske in c«ntralistične —.