LaSs št. 65.
e»65ta!ns pMIfasa e gotovlnf*
LiuklJaiii. ¥ t@r@§s 2% marca 1922,
Pešam. Sta 75 par.
IfPBEJ
Glasilo S@sla!istifee stranke Jugasiavile.
Socializem ki strokovne organizacije.
(Dalje.)
Koliko žen je danes zaposlenih po tovarnah in delavnicah, koliko delavcev pa je tudi brezposelnih! In vse tiste žene, ki so zaposlene v tovarnah in delavnicah, namesto da bi vzgojevale deco — odjedajo kruli toliko in toliko brezposelnim delavcem, med njimi tudi družinskim očetom.
Praktično življenje nam kaže, tla se nahaja delavstvo v jako slabih gmotnih in socialnih raztne: th. Vzroki tem razmeram so dvojni in sicer uobičkaželjnost kapitalizma in delavstvo samo, ki se resnosti Položaja, v katerem se nahaja, zadostno ne zaveda.
Ni dovolj, da delavec s poštenim delom služi svoj vsakdanji kruli, ni dovolj, da se zgraža nad krivičnostjo današnje družbe in na protestnih shodili zabavlja čez kapitalizem, buržoazijo in vlado — temveč treba je tudi — delati za izpre-membo.
Ljudstvo čuti krivico, ki izhaja iz kapitalističnega družabnega reda, ve, da pravica pozna le bogatina. Njegova naloga je, da to krivico popravi jn razdeli dobrine sveta ined tiste, ki hočejo delati. Za ta sunek pa potrebuje ljudstvo neobhodno vežbe in šole, treba je, da bo nastopilo kot disciplinirana in solidarna armada.
Politično moč si osvaja delavstvo v političnih organizacijah, izobrazbo v iz-obraževalnh društvih, konec mezdnega suženjstva pa bo doseglo potom strokovnih organizacij.
Bistvo, cilj iu razvoj strokovnih organizacij.
Kapitalisti so se združili v mednarodne organizacije, katere jim dajejo enotne smernice in katere jih navajajo na enoten nastop. Z združitvijo v kartele, truste, gremije in zveze so odstranili vsako medsebojno konkurenco, s čimer lahko vzdržujejo visoke cene svojemu blagu. Pred vojno je n. pr. trgovec konkuriral s svojim sosedom trgovcem in dal jc blago četudi za lastno ceno, samo da njegov sosed ni imel stainih odjemalcev. Ta medsebojna konkurenca je rodila številne konkurze, poleg tega pa je varovala konsumenta pred podraženjem blaga. Po vojni je vse drugače. Trgovec je solidaren s svojim sosedom. Oba delata z visokim dobičkom, Ker sta organizirana, imata iste cene, zato -e jima ni treba bati tudi za odjemalce.
orje pa trgovcu, Iti bi ne bil organiziran m Di skušal konkurirati! Ravno ta solidarnost kapitala je glavni vzrok draginje in izkoriščanja delavnih moči. Bistvo kapitalističnih oi gamzacij je torej — združitev kapitala v enotno fronto napram proletariatu kot delavcu in konzumentu in razvoj kapitala potom trgovine, obrti indiistrije.
Nekako slično teinu je tudi bistvo strokovnih organizacij. Proletariat je že pred deset in desetletji spoznal, da je boj posameznika napram kapitalizmu, kakor udarec v vodo. Beda in prekruto izkoriščanje ga je privedlo do tega, da se je pričel združevati z namenom, da z enotnim nastopom vsega delavstva izsili zboljšanje življenjskega položaja. Po več desetletnem obstoju teh delavskih združenj — strokovnih organizacij, se je pokazal uspeh organizacij vsaj v toliko, da si delavstvo pribori svojo pravice lahko tudi zakonitim potom, dasiravno je ta pot še jako zastrta.
Bistvo strokovnih organizacij je, — združitev proletariata v enotno fronto napram izkoriščajočemu kapitalizmu in kapitalističnemu družabnemu redu ter razvoj trgovine, obrti in industrije v smislu po-družabljenja (socializacije).
Cilj strokovnih organizacij je socializacija prirodnih dobrin. Za nekake prve znake socializacije lahko smatramo ustav -navljanje produktivnih zadrug. Okoli leta 1840. je bila jako popularna ideja, da so
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L j n b 1 j a n a, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2 lh pšeničnih kg, celoletno SO pk. V marcu 1022 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sieer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
produktivne zadruge sredstvo, s katerim bi se delavec rešil kapitalističnega jarma. Misel produktivne zadruge je, da delavci sami upravljajo podjetje. Ideja sama pa korenini iz Pariza, iz dobe komune i. 1871. Te zadruge so za delavstvo sicer jako koristne, vendar pa niso sredstvo za osvoboditev proletariata. Vsako podjetje, ki se hoče razvijati, potrebuje vedno novih delavcev in končno dobijo tudi produktivne zadruge lahko obliko kapitalističnih podjetij, ker zaposlujejo delavstvo le za dnevne mezde. Kljub \emu pa jih vendar lahko smatramo za prve znake socializacije, ker je njih ideja zasnovana na principu — skupno delo, skupna razdelitev dobička.
Popolnoma napačno je mnenje, da zuači socializacija — podržavljeuje.
Socializacija je pouružabljenje. - Človeška družba mora postati delavec in obenem lastnik vsega prometa in vseh prirodnih dobrin. Socializacija pomeni upo-stavitev socialističnega družabnega reda, upostavitev pravice in načela: »Kdor ne dela, naj ne je«.
(Dalje prih.)
Gie#!išce je cerkev, ne torišče za špekulante!
(Članek št. 1. Nadaljni slede, če bo potrebno.)
. in i
‘ *l
V	predzadnjem »Ljudskem Glasu k smo rekli, da razbijajo v obeh ljubljanskih gledališčih kozarce. Vzeli smo takrat stvar čisto z umetniškega stališča in je bilo povsem odveč, da je neka in sicer zelo dobra igralka razumela naše besede, kakor bi bile naslovljene nanjo, ker je imela tedaj slučajno »afero« z nami. Tudi pri takih zadevah, kakor jih bomo v tem članku sprožili, je popolnoma neprizadeta; naj povemo to, da ne bo po nepotrebnem žalostno kako nedolžno srce.
So to reči, ki smo jih želeli že zdavnaj razčistiti, ker se čutimo dolžni, da obvarujemo ljudsko last (tudi gledališče je ljudska last) in ljudsko moralo vsaktere škode. Sedaj je prišel čas. Material je ogromen, priče so na razpolago in mi smo brezobzirni dovolj, da ubijemo gledališki škandal enkrat za vselej.
Ni prijetno kidati gnoj, ki leži na dnu pokvarjenih človeških duš. Smo ljudje in ljubimo hitre konce. Zato predlagamo: Merodajni krogi naj takoj izpregovorijo in prizadeti gospodje v gledališču (sami bodo najbolje vedeli, kdo so), naj nam dado tekom treh dni pismeno izjavo, da zapustijo svoja mesta in povrnejo škodo. Potem jih ne bomo mi dalje zasledovali, temveč naj se njih , grehi obravnavajo pred drugim forom. če do četrtka ob 10. zjutraj ne bomo imeli nič definitivnega v rokah, bomo članke nadaljevali iu navedli konkretne slučaje ter imena.
Sedaj k stvari.
»Odstop upravnika Nar. gledališča v Ljubljani«, »Kriza v Nar. gledališču«, »Preiskovalna komisija« itd. so se glasile časopisne vesti. Upravnik Nar. gledaJišča je odstopil, preiskovalna komisija je dognala, da je gledališče zavoženo, da se duši v ogromnih primanjkljajih, tako da se radi popolnega pomanjkanja denarja ne morejo uprizoriti dela, katera so obetali: »R. U. R.« je odložena, ker uprava ne more dovoliti 30.000 K za nabavo ku-lisarij in potrebnega pohištva; ravnotako *Otelo«, »Cyrano de Bergerac«... Bivši upravnik in njegove oprode so denar_raz-sipali kar z lopatami za razna potovanja itd. Zato ni denarja! Radi potovanj gg. ravnateljev i. dr. morajo abonenti in občinstvo biti sedaj prikrajšani. Geslo je bilo: Nabavljati nove svilene kostume, slikarsko platno, vse potrebno — pa ne doma. Potovanja po Češkem, na Dunaj, v Trst na državne stroške so pač udobna iu računi, nakazila, diete solzelo mikavne reči. Sam upravnik je končno uvidel čudno početje teli potujočih gospodov in si je n. pr. za enega med njimi nekoč dal duška z besedami, ki pomenijo pač najhujšo nezaupnico:	»Moj bog, ta človek
krade!« Prosimo: pred pričami je gosp. upravnik to izjavil! In kaj se jc zgodilo?!
—	Kmalu nato je bil dotičnik, ki so mu bile te besede namenjene — povišan, postal je desna roka gu. upravniku ...
Da so se mogle nerednosti v taki meri razpasti, da je gledališče sedaj uničeno, za to je pač odgovoren bivši upravnik — toda, kaj je pa revež hotel, če je
mora! »v interesu stranke (demokraške!) prirejati kurirska pota« v »Pariz« (v Celovec!), na Dunaj in drugam, kakor je sam pred pričami izjavil! Torej, potemtakem se je tudi v gledališče vrinila »po-rodica«, kvečjemu če niso te besede g. upravnika bile samo pretveza.
2e pred letom je hotelo igralsko osobje ob priliki štirinajstdnevne stavke napraviti temu »gospodarju« konec. Ampak seveda — »visoke zveze« v Belgra-du so trdnejše in sam prosvetni minister (Pribičevič!) je na tozadevno interpelacijo v parlamentu zabrusi! interpelantu v obraz: »Za gledališče naj se ne briga ne občinstvo (!) in ne ljudje, ki se na to ne razumejo!« Isto so doživeli združeni slovenski kulturni delavci. Demokraški minister je z močno roko podprl usodepolno delovanje za uničenje slovenskih gledališč.
Preiskovalna komisija je izvedela marsikaj zanimivega — čudno pa je, da se navzlic vsemu temu nekateri upropa-ščevalci še vedno šopirijo na svojih mestih, čeprav je njih poglavar šel. Cujcmo celo, da ima neki slovenski minister pri tem svoje prste vmes z ozirom na nekega stalnega člana gledališke uprave!
Gospod kr. namestnik, preiskovalna komisija in g. novi upravnik, ali se bo končno ta smrdljiva zadeva tako uredila, da se krivci odstranijo s svojih mest?
Nezmožnežem, klečeplazcem, hinavcem, zahrbtnežem, šarlatanom, proteži-rancem, babjekom, krotiteljem in lenuhom ni mesta v Talijinem hramu. Zanje ne sme obstojati ne pogodba in ne paragraf, temveč samo — brca!
Vsa javnost ima pravico, izvedeti resnico, saj smo prispevali vsi po zmožnosti za slovensko gledališče. Naši davki ga vzdržujejo, naši od ust pritrgani novači so se zbirali v velike vsote, da se je ustanovilo! Mi imamo pravico požeti, kar smo zasejafi. Kdor hoče brez dela živeti na naše stroške, za tega smo že tudi poskrbeli — od vsega početka smo mu sezidali ječo, ne pa gledališča!
Preiskovalna komisija, g- Govekar, na da« z besedo! Ce tega nočete, ali ne smete — bomo nadaljevali pa mi!____________
Vlada se norca brije iz Delavske zbornice.
(Druga sejta začasne Delavske zbornice za Slovenilo v Ljubljani.)
V	nedeljo, 19. t. m. ob 14. se je otvo-rUa druga seja pod predsedstvom sodruga C obala.
Sodrug Cobai je najprvo pojasnil tež-koče. ki se postavljajo pričetku dela po robu. Predvsem je vprašanje financiranja Delavske zbornice tako pereče, da grozi onemogočiti nje obstoi. Ce ji vlada, ki jo je poklicala v življenje, ne da potrebnih sredstev, ne bo mogla začasna Delavska zbornica izvesti niti svojega prvega naloga, to je, da izvede volitve v definitivno Delavsko zbornico. — Zbornica ne bo mogla izvršiti niti svojih nadaljnih nalog, če ne dobi od vlade subvencije, ali pa vsaj dovoljenja, da si najme kredit. Saj nima niti kotička za pisarniško delo in ne more zato pričeti niti z zbiranjem za delo potrebnega gradiva, in nima denarja, da bi mogla svoie zastopnike pošiljati na mezdna posredovanja itd. Za subvencijo je bila vložena prošnja, ker je bilo dovoljenje za kredit s strani pokrajinske uprave odklonjeno. Minimalna vsota je preračunana za ureditev in izvedbo volitev na 100.000 Din. Sedaj je samo od vlade odvisno: ali naj bo zbornica delavstvu le pesek v oči
ali pa nai resnično začne živeti. Dosedanje vladino vedenje pa vsiljuje delavcu sumnio. da je vlada hotela z ustanovitvijo Delavske zbornice svojo odgovornost nasproti delavstvu le preložiti na nje rame, in si potem ne delati nobene brige. To sumnjo potrjuie stremljenje nekaterih vladnih funkcionarjev, da se posredovanja pri mezdnih sporih preneso na Delavsko zbornico, tako da bi vlada z delavskimi »sitnostmi« ne imela nobenega opravka več in da bi delavstvo ostalo brez vsakega oblastnega zagovornika. Oblasti bi imele potem menda samo še nalogo, da preprečujejo stavke, opirajoč se na obznane ...
Tajnik jc nato poročal o pripravah za bodoče leto. blagajnik o denarnem prometu. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da razpolaga začasna Delavska zbornica sedaj s — 1000 Din., s katerimi naj nadalje vrši svoie funkcije!! Vlada je sicer obljubila 1200 Din. na mesec, toda s tem ne bo mogel biti plačan niti tajnik, ki naj bo stalno nastavljen in naj ima visokošolsko izobrazbo!
Na predlog socialističnega zborniškega kluba je bilo z ozirom na finančni položaj sklenjeno, da se javno obvestijo vse strokovne organizacije, da začasna Delavska zbornica ne more vršiti nobenih oosredovaiii itd. v tnezdnih zadevah, dokler vlada ne dovoli subvencije in kredita in da sploh ni misliti na kak začetek dela.
Debate, ki so se nato vnele, so bile zelo žive. Nekateri delegati so iziavili, da pri takem vladinem nerazumevanju ne bo drugega kazalo, kot da se mandati polože.
Izvoljen je bil odsek za izdelovanje statuta in pragmatike za Delavsko zbornico. Sledili so še nekateri sklepi. Predvsem se je predsedstvo pooblastilo, da posreduje na merodajnih mestih radi pobiranja in odtegovanja krivičnega dohodninskega davka od delavskih plač, ter da pri vladi posreduje, da se uveljavljenje novega zakona za delavsko zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode (1. julija bi moral stopiti v veljavo) odgodi do 1. januarja 1923.
Seja je bila nato zaključena in predsednik je izjavil, da ne more prav nič povedati, kdaj bo tretja plenarna seja, ker ni več niti toliko denarja, da bi se delega-tom lahko plačali potni stroški!
Kaj bodo ukrenili za odpravo begunskega škandala?
(Interpelacija narodnega poslanca Rudolfa Golouha na ministra za socialno politiko 20. pret. m.)
Gospod minister! Leta 1915. se je nakazala vsem uslužbencem, ki so morali po izbruhu italijanske vojne zaoustlti 'Primorje, posebna naknadna begunska podpora v znesku 500 K za vsakega družinskega člana: Izplačevanje te podpore se je pa leta 1920. naenkrat ustavilo, dasi je bilo še nekaj beguncev, ki omenjene podpore niso prejeli. Rečeno jim je bilo, da io dobe. kakoi hitro bo centralna vlada odobrila kredite, ki jih je tudi v to svrho zahteval begunski oddelek za Slovenijo. Doslej se pa to ni zgodilo in izgle-da. da vlada noče do kraia izplačati te podpore, dasi imajo prizadeti po zakonu pravico do nje.
Nepravilno ie bilo postopanje tudi z begunci, ki so se nahajali v državnem taborišču v Strnišču pri Ptuju. Od 7000 beguncev. ki jih ie po prevratu prevzela v svojo oskrbo deželna vlada za Slovenijo,
le ostalo do danes v tem taborišču komaj 5000, večinoma samo takih, ki res ne morejo nikamor, zlasti pa mnogo vdov, sirot in revežev. Za vse te ljudi ie bila določena minimalna begunska podpora 4 krone dnevno, .ki je bila le v redkih slučajih nekoliko višja. Pretečeni mesec se je pa prenehalo tudi izplačevanje teh podpor in se je opustilo omenjeno begunsko taborišče. tako da so ljudje ostali naenkrat brez podpore in brez hrane.,
Grdo je nadalje ravnanje z upokojenci iz Primorja, ki so se morali preseliti v Jugoslavijo. Jg mnogo takih penzioni-stov, ki sploh ne dobe pokojnine, ali pa zelo neredno in v manjši izmeri in še to za ceno neprestanih urgenc, ki jih morajo v.sak mesec pošiljati primerno kolkovane na razne urade, kakor n. pr. bivši delavci poljskega arzenala, katerim se še do danes ni uredilo izplačevanje pokojnine.
Z ozirom na to. vprašam gospoda ministra:
1. Aii je pripravljen odrediti, da se mora. omenjena naknadna podpora izplačati še onim beguncem, ki jo niso prejeli?
—	2. Kaj se je ukrenilo za vzdrževanje in preselitev v Prekmurje onih beguncev, ki so še ostali v strnišlcem taborišču in za oskrbo omenjenih vdov in sirot in — 3. Kaj se ie odredilo v svrho rednega in pravilnega izplačevanja pokojnine upokojencem puljskega arzenala in drugim?
Prosim za odgovor v skupščini.
Politične vasfi.
T- Drobec za »Delavske Novice«, da ne bodo mislile, da smo jih že pozabili.
»Delavske Novice« pišejo, da sta se v Zagorju in v Trbovljah vršila dva protidra-ginjska shoda. Čisto nakratko, tako na-kratko, da smo prisiljeni misliti, da sta jim omenjena shoda zelo neprijetna zadeva Zakaj pa? Mi bomo to povedali: Ker so »Delavske Novice«.pri svojem poročilu »pozabile« omeniti, da je takrat delavstvo — tudi komunistično — sprejelo našo ljubljansko protidraginjsko resolucijo, ker se mu je zdela najboljša, ki so pa proti nji »Delavske Novice« par dni preje počenjale najhujšo demagogijo, misleč da bodo s svojo nestvarno kritiko pri komunističnem delavstvu kaj dosegle. Mi že razumemo, zakaj je tisto poročilo tako neprijetno prazno!— »Delavske Novice« si ne morejo razložiti, zakaj smo pisali o gospodu Makucu enkrat tako, drugič drugače. Jim bomo povedali pa mi: Do zadnjega časa smo mislili, da je gospod Makuc med komunističnim koruptnim voditeljstvom v resnici poštena izjema. Pa nam je g. Makuc s svojim demagoškim, neresnim nastopanjem ob priliki proti-draginjskih shodov to našo vero popolnoma razbil. Spoznali smo, da ni med komunističnimi vodji niti ene bele vrane, temveč da so vse črne in da hočejo vse še nadalje na račun komunističnega delavstva napraviti svojo kariero. Eh, obračunalo bo delavstvo s svojimi voditelji, obračunalo pa ne s »socialdemokraški-mi«, ker s temi smo obračunali socialisti že sami. — V isti številki se hudo zavzemajo za dr. Dimnika, ker smo v eni zadnjih »Naprejev« povedali, da je demokraški priganjač ozir. priganjač g. Žerjava. Mi ne bomo nobene besede popravili. »Delavskim Novicam« pa tudi privoščimo, da se zavzemajo za take gospode in da igrajo privesek liberalnih samostojnih unij. Na ta način se bodo še najnrei med razrednozavednim delavstvom ubile, j + Odredbe zvite laške vlade. Ker so I se na Reki pričeli tudi fašisti med seboj
tJobijafi, sc Je laška vlada ojunačila in odredila, da odpošlje tržaški armadni zbor zadostno število čet na Reko. da bodo napravile red. Fašisti se najbrž niso ozirali na načrte italijanske vlade in da ga ne polomijo, se je odločila vlada za oborožen nastop.
+ Laški minister o genovski konferenci. Ministri imperialističnih držav podajajo zadnje čase izjave, ki jasno dokazujejo njihovo podlost. Tako na primer je izjavil laški minister Schauzer, da bo žela genovska konferenca popolen uspeh. Kai-ti na genovski konferenci bodo zavezniške države prvič razvale s premaganimi državami enakopravno. Zato ni lepo, da je Amerika odklonila svojo udeležbo. — Ministri kapitalističnih držav pozabljajo, da uspeli konference ni odvisen od enakopravnega ravnanja s premaganimi državami. temveč predvsem od dobre volje za vse kar je človeškega in kulturnega. Te dobre volje pa zastopniki kapitalističnih držav sploh nimajo kakor je pokazala washingtonska konferenca. In zato je uspeh genovske konference nekje v oblakih.
+ Tudi v Rumuniji so zelo »svobodomiselni«, V Rumuniji ie izvršila vlada na tako terorističen način volitve, da se čudi rumunskim vladnim odredbam ves kulturni svet. Opozicija je sklenila, da bo odrekla parlamentu ustavotvoren značaj in pri prvi seji, na kateri bo podala protestno izjavo, demonstrativno zapustila skupščino. V Rumuniji vlada zato veliko razburjenje in v vladnih, krogih že govore o razpustu zbonrce.
Stavka v južni Afriki, ki se je prelevila v oborožen upor, se je izjalovila, potem ko je b!o ubitih pri bojih v Transva-lu okoli 8000 delavcev in ujetih nad
10.000.	Nekateri vstaški voditelji so izvršili samomor, da jih ne bi zajele angleške čete. Predsednika izvrševalnega odbora delavskih organizacij so aretirali, stvarna škoda znaša 100 milijonov zlatih frankov. Ob teh žalostnih številkah se moramo vprašati, čemu vse to. Menda ni bilo še nobene stavke, ki bi tekom par dni zahtevala tako groznih žrtev. Vprašanje je mogoče rešiti le na en način: Z nasiljem proti večjemu nasilju ne dosežeš ničesar. Proletariat ni tu, da bi si osvojil svet s pomočjo puške in bombe. Njegova dolžnost je, da organizira svoje vrste in seje vanje zavednost. Zmaga bo na ta način veliko prej prišla in žrtev ne bo nobenih. To je stvar. In še to: Če hočemo osvojiti svet, ga moramo duševno preobraziti. S puško in bombo pa se to vedno ne posreči.
Dnevne vesti.
Tudi izenačenje plač. »a narobe.
Kakor poročajo srbski listi, prejema gd. Andreja Radovič, zastopnik vlade v raznih komisijah itd., iz državne blagajne mesečno 10.390 Din. ali 41.560 K, ker ku-mulira brez vsake »postavne« ovire četvero različnih plač. Kot član državnega sveta, kot minister na razpoloženju* kot etan monopolne uprave in kot poslanec.
a .’e nekaj časa prejemal kot
francoskih^ariz.u še Posebej mesečno 300 frankov ali 63.000 Din ali 262
En ST'■-	V skuDno nekako 300.000
m™da Stb°žil' mese£"°' ne
Sedaj pa Piimerjajmo »orečanskesia« uradnika-penzionista. ki
stransko službo. V tem slučaju izgubi glasom določila pravkar izdanega' novega zakona o uradniških dokladah pravico do
osebnih in rodbinskih doklad, če dosega * zaslužek u njegovega zasebnega dela 4000 K mesečno, za slučaj, da ni služil vsaj 25 lej.
Takih slučajev je vse polno. Saj imajo po bankah navadne tipkarice po 7000 kron mesečno, pa ne bo imel kvalificiran, v privatni službi zaposleni državni pen-zionist smešno nizko sjiesečno plačo 4000 kron! Na eni strani torej je vse dopustno; dopustna je kumulacija petero služb in petero različnih prejemkov enega in istega delodajalca, na drugi strani pa odrekajo pen^nnistu državno doklado borih 14 ali 18 Din. dnevno zato, ker privatno dela, ker nelenuhari, ker si je poiskal postranski zaslužek, dasi to državo prav nič ne briga. Zakaj taka razlika? Zakaj enemu vse, drugemu pa nič? Kar se na eni strani s tako krutimi, antisocialnimi, pristno balkanskimi odredbami in metodami prištedi, ali, pravilno rečena re-vežu-penzionistu odtrga od ust, vse to »zaradi porodica« na drugi strani. Pa pravijo, da smo v Evropi in ne kje drugod!
Pomoč Rusiji, Akad. soc. ped. krožek je klical v nedeljo 19. t. m. v vseuče-liški zbornici sestanek vseh strank in organizacij Z dnevnim redom: Pomoč Rusiji. Filozofa Zgeč in Štukelj sta razložila zastopnikom, kako si je zmislil krožek nameravano akcijo, nakar so se oglasili nekateri zastopniki. S. Bernot je povda-ril, da zbirajo socialisti prispevke že od lanskega leta in jih pošiljajo amsterdamski internacionali, ki jih tudi v resnici pošilja v Rusijo. »Naprej« je že davno pozival k zbiranju prispevkov, medtem ko so meščanski listi molčali. Izjavil je, da se socialisti sicer pridružujejo tej akciji, da pa bodo delali tako kakor doslej, to je pošiljali prispevke amsterdamski internacionali in ne glavnemu odboru 'v Zagrebu. Po kratki debati se je nato sestavil pripravljalni odbor, v katerem so zastopane stranke in organizacije, ki so bile navzoče na sestanku. Navzoč ni bil seveda zastopnik demokratske stranke, kar pa je razumljivo, če pomislimo, kateri ljudje tvorijo to stranko. V bližnjih dneh bo potem prva seja pripravljalnega odbora, ki se bo izpopolnil, nakar bo pričel s svojim delovanjem.
Državna oosredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v tednu od 5. do 11. marca 1922 dela 327 moških in 155 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 223 moških in 99 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 134. Dela iščejo: viničarske družine, rudarji, kovi-narii. mizarji, kolarji, sodarji, zidarji, tesarji, mlinarji, peki, mesarii. dninarji, dninarice, trgovski sotrudniki, prodaialke, pisarniške moči. vzgojiteljice, vlagalka. vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, poljedelski delavci, delavke, drvarji, tesarji, vrtnarji, sodarji, viničarji, viničarske družine, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke.
LiuSslJana.
Shod trgovskih nastavljencev se bo
vršil v sredo, 22. t. m. ob, pol 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« z dnevnim redom: Položaj trgovskih nastavljencev in organizacija. Pridite na ta shod vsi trgovski nastavljenci. da se pogovorimo, kako si izboljšamo svoj položaj in da si začrtamo pot našega dela v to svrho..Nihče naj ne manika! — Sklicatelj.
Iz gledališke pisarne. V soboto 25. t. m. se bo vršila v dramskem gledališču premiera Schnitzlerjevega »Anatola«.
»Anatol« ie ciklus enodejank, kjer nastopa Anatol kot glavna oseba. Dunajski avtor Artur Schnitzler je ljubljanskemu občinstvu že znan s svojo dramo »Ljubimkanje«, ki je bila že večkrat na repertoarju tukajšnjega gledališča. Ciklus »Anatol« sestoja iz sedmih enodejank, od katerih uprizori dramsko gledališče tri in sicer: -Epizodo«, »Razhodnjo« in »Jutro pred poroko«.
Odgovor na izjavo uprave »Slovenskega Naroda« z dne 19. marca t. 1„ št.
65.,	ki me osebno napada kot predsednika »Podpornega društva slepih« v. Ljubljani, Wolfova ulica 12. Mnenja sem, da je ta premalo poučena o dolžnostih in pravicah društvenih predsednikov. Jaz seru s! svest, da natančno in vedno izpolnjujem ter izvršujem sklepe odborovih sej in smatram /:a neumesten tej neupravičen ta naoad, ker sem zastopal le koristi našega društva in ne osebnih, kar bom tudi vbodoče z vso vnema dojder bom njegov predsednik! V najkrajšem času skličem izredno zborovo sejo, ki naj sklepa in pove javnosti pojasnilo na • izjavo uprave. »Slovenskega Naroda«. — Ljubljana, 20. marca 1922. — G. F. Jurasek, predsednik »Podpornega društva slepih«, v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
€©§!©*
Umetniški večer v Celju bo v soboto zvečer 25. t. m. v mestnem gledališču. Prireditelji: Anton Podbevšek, Tone Seliškar in štef. Ravnikar so priredili doslej umetniške večere v Ljubljani, Trbovljah in na Jesenicah, povsod z velikim uspehom. Istega dne dopoldne bo pa imel sodrug Angelo Cerkvenik diskusijo, na kateri bo razpravljal o vseh mogočih perečih vprašanjih. Sodrugi in sodružice. uedeležite se teh prireditev polnoštevilno!
Gosoodaretve),
= V vsej državi je bilo plačanih direktnih davkov: Leta 1919. 86,505.000 Din., leta 1920. 171,345.000 Din., leta 1921. 377,285.000 Din. (do konca oktobra). Za leto 1922. pa je za vso državo preračunanih 555,675.425 Din. direktnih davkov.
= Izvoz naše države v letu 1921. je
znašal 2.460,737.562 Din. (dve miliardi štiristošestdeset miljonov sedemstosedem in trideset tisoč itd. Din.)
Vestnik
Občni zbor ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršil v četrtek. 23. t. m. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Zato opozarjamo vse člane, da poravnajo pravočasno v centralnem tajništvu zaostanek na članarini, da se bodo lahko udeležili občnega zbora.
Iz strok, gibanja.
Delo in uspehi Unije slov. rudarjev.
Dne 9. marca se je vršila mezdna razprava za rudarje premogovnika v Starem trgu. Lastnik rudnika je g. liav-liček pri Slovenjgradcu. Po daljši debati so se delavske zahteve popolnoma ugodil e Mn sicer se temeljne in akordne plače zvišajo za 30%.
Draginjske doklade se povišajo za delavca od 18—24 K dnevno za družinskega člana pa od 4,80—7 K dnevno.
Nadalje se uvede nabavni prispevek, ki še sedaj ni bil uveljavljen, ki se izplačuje četrtletno, in sicer za delavca in delavko no 300 K, za ženo 250 K, za otroke pa 150 K.
Projjefefe kakor tudi Izvršitev
vodnih iiprsf
 --nrr—iiihiiiiimiiiim rii i n »■um imiiihtutimuiii iii i umi i iioiiiih i— ii i ■■■■n iii«wh nn ■■iiMiinnriimii
za izkoriščanje vednih si
po Majmosšsrnefših principih fia p»^8aai 35» ietsiSh isekiišenj v pB^aasatHi stroki
slovenska gradfceiraa in itadusirlaska d. ti
== LlsilsllaHi® =====
tstin. pisarna tovarni KeršK* pednja Šiška,
Telefon interutlian it. “280,
nrkaSor ni moglo pristati, ko so bite temeljne plače že prej zelo nizke m delo v akordih istotako. so se pogajanja razbila. Zato je delavstvo takoj drug dan stopilo v stavko.
Dne 14. marca so se na podlagi pritiska po linijskem vodstvu na montani-stiški urad v Ljubljani zopet vršila pogajanja, pri katerih se .ie dosegel popolen sporazum med delavstvom in podjetjem, in sicer:
Temeljne plače z dragmjskimi dokladami so se povišale za 50%.
Akordae plače se povišajo za 20%.
Delavstvu se prizna večja količina karbida dnevno.
Nadalje se prizna vsemu delavstvu enkratna odškodnina, in jjieer oženjenim 500 K, samcem pa 300 K.
Rokodelcem se uredi temeljna plača na 65 K dnevno.
Vse druge točke kakor tudi nabavni prispevek ostanejo v veljavi po prejšnji oogodbi.
Po tem sporazumu je šlo delavstvo dne 15. marca zopet na delo. Stavka je bila vzorna. Delavstvo zapomni si, da je v slogi in močni strokovni organizaciji moči	■	"Y	'
Som H
LIHI, illllH 11 STEK. S
===== BEEiSIMim ZžDfiBCl 2 OMEJOifl 7AVEZ3. ===== TISKOVINE m SOLE, ŽUPA3*. ŠTtffc Sf-i DE. NAJM«8S». KtiJSiS PLAKATE m VABILA X& SHOOE m VESSUC£ »*.
LETNE ZAKLJUČKE
KAJMOD&&NEJS& UE3SSB3A Za TiSKAKie ČASOPISOM, KNJiS, brošur »TO.
gr&mmmm. litografija.
„?i!!SUNA»
tovaraa dvokoles ia otrožklU vozičkov. I Najcenepa dvokolesa i« otroški vozički | rasnih modelov. Sprejmejo se tudi dvo- S kolesa in otroški vosiiki v po!no prenov«, | emajliranje 2 ognjem in ponikianje. | Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.J
Izdajatelj: Zvoairnir Beraot (v imenu pokr. odb. SSJ.) Odgovorni urednik: Fraaee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Um A budilke, n!-I 6 ha tke, verižice, zlatnino, srebrni« o, o£al@ ui porotne prstane
kupite oa j bolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni trg it. 4,
Popravila dobra in točna, /lomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Spreten
mmmmmmumamttssesmammBBBrn
se lite.
Ponudbe z navedbo zahteve plače naj se pošljejo:
ISeinr. Sto Iz, KhIs,
Vojvodina.
Staro železo
kupuje po najvišjih cenah
Centralna
nakupovalniea starega železa
v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
r=
Priporočamo tvrdko
II
Ljubljana =
Sv. Petra nasip šž. 7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajce, kravale, žlice, silite, nsle i.t. itnUlMtHIiiM*
v Plini Iti št. 44 - 40
prodaja in kupuje vse
® ®f vrste wa!as8 po najugodnejših cenah.
REKHER&TUglSC
Za nakup
manufakturnega blaga]
ise priporoča obče znana
tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, 1
Lingerjeva ulica, Mestni trg, Pred Škofijo. ||
Vse druge točke p'opffej&i1®R' pogodb ostanejo v veljavi.
To je bilo doseženo le radi odločnega nastopa tamošnjega organiziranega delavstva. Sicer sedaj grozi podjetnik, da lx) rudnik ustavil, češ. da ima zgubo in je tozadevno že dal delovno odpoved večini rudarjev z dnem 16. marca, toda mi svetujemo g. Mavličku in njegovemu obrato-vodjn Kas pariti, da se naj ne igrata z delavstvom, ker nameravata s tem delavske organizacije razbiti in neorganizirane sprejeti v delo. Mi pa pravimo: Rudarji, organizirajte se vsi v Uniji slov. radarjev, ker edino ona ie delavska strokovna organizacija, vise druge so pa privesek kapitalizma!
Q. Havličku pa svetujemo, naj si dobro premisli, predno bo ta korak storil, ker potem bo imel še opravku s kom dru-m
*
Dne 10. marca 1922 se je vršila mezd-* rta razprava za rudarje premogovnika Lese Pri Prevaljah. Lastnik rudnika Henčke! Bi Donnersmark voli Beuthen je po trdovratnosti g.Jyana Brusa kot državnega nadzornika pristal samo na 30% poviška aa vse plače, vštevsi draginjske doklade. Ker pa delavstvo na te pogoje
Neraztržljivi kavčukovi podpeiniki m čevlje.
. ■ .! i.	■ ,
* i < > :.i i •• i£g ... ...	4..■
     -   -  ■■ -A-»'  ' -------------