< Prvih 100 let L- I^H m B Bi M O ui < Jubilejni GLAS PODZEMLJA Glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana Naslov izdajatelja: Luize Pesjakove 11, 10000 Ljubljana e-mail: info@dzrjl.si www.dzrlj.si Spletna izdaja: http://dzrlj2.speleo.net/glas_podzemlj a Urednik: Primož Presetnik Uredniški odbor: Dorotea Verša, Branka Hlad, Metod Di Batista, Tomislav Lajovic- Tomac, Matjaž Pogačnik, Matej Dular, David Senica Lektorica: Tanja Tomšič Obdelava starejših fotografij: Marko Simic Oblikovanje in prelom: Ivana Kadivec, Jaka Modic s.p. Tisk: Bograf Naklada: 150 izvodov Ljubljana, februar 2012 ISSN 1581-8942 19 10 DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM LJUBLJANA 5 Kazalo 7 Predgovor 11 Proslava in podelitev priznanj 31 Razstava Jame so zame 55 Fotografska razstava »Prvih 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana« 79 Praznovanje rojstnega dne 83 Veteranska ekskurzija v Najdeno jamo 29. maj 2010 87 CGP - celostna grafična podoba 101 100 letnica in vsemogočni mediji 105 Podelitev Zlatega reda za zasluge 111 Članstvo prvih 100 let 119 Zahvale 120 Pokrovitelji in sponzorji ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 7 Predgovor Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je v letu 2010 praznovalo sto let delovanja. Ob tej priložnosti je organiziralo ter pripravilo več prireditev in dogodkov. Številni člani so v ta namen zbrali in uredili veliko tekstovnega, slikovnega in drugega gradiva. Želja članov je bila, da bi vse to gradivo ustrezno arhivirali in publicirali. Ob soglasju IO Društva so se organizatorji odločili, da velik del tega kvalitetnega gradiva zberejo in uredijo v jubilejni številki društvenega glasila Glas podzemlja. Društvo je bilo ustanovljeno 12. maja 1910 v Ljubljani na pobudo staroste Viljema Puticka in Ivana Andreja Perka. Predsednik je bil tedanji deželni predsednik baron Schwarz, podpredsednik ravnatelj deželnega muzeja dr. Mantuani, vodja dolenjske sekcije, dr. Cerk, vodenje kočevske sekcije pa je prevzel dr. Bischof. Oblast je društvu posebej dodelila hidro inžinerja Picka. Ko letos praznujemo 100. obletnico delovanja Društva lahko ugotovimo, da je društvo vseskozi stalno in neprekinjeno delovalo. Izjema je bila le krajši prekinitvi med I. in II. svetovno vojno. Globok pečat so mu dali številni člani, ki jih je bilo v vsem obdobju skorajda 1000. Članstvo so zaznamovala imena pomembnih Slovencev, kot so: dr. Josip Cerk, Bogumil Brinšek, Ivan Michler, Pavel Kunaver, dr. Valter Bohinc, Franci Bar, dr. Alfred Šerko, dr. Jovan Hadži, dr. Srečko Brodar, brata Kuščer, dr. Roman Kenk, dr. Albin Seliškar, dr. Egon Pretnar, dr. Franc Osole, dr. Ivan Gams, dr. Jurij Kunaver, dr. Boris Sket in še mnogi drugi. To izjemno stoletje označuje neprekinjena trdna veriga članov, ki si iz roda v rod podajajo ljubezen do narave, raziskovalni duh in duh pripadnosti, ki so ga vzpostavili njihovi predniki. Vse to je potekalo v okolju visokih moralnih in etičnih vrednot, ki jih Društvo še vedno neguje. V njem so se izurili vrhunski raziskovalci in športni jamarji, zrasle so generacije navdušenih ljubiteljev in varuhov podzemskega sveta. V vseh teh letih so člani odkrili, raziskali, izmerili in popisali 3000 jam, kar je skorajda tretjina trenutno znanih jam v Sloveniji. Člani so se spustili tudi v številne jame drugod po svetu. V celotnem obdobju je bilo doseženih več rekordnih globin, s čimer so člani postavljali mejnike v lokalnem ter mednarodnem merilu. Na slovenskem krasu in v kraškem visokogorju pa še sedaj raziskujejo jame, ki se uvrščajo med najlepše in najgloblje na svetu. Eno od teh je Renejevo brezno na Kaninu s svojo globino 1238 m. Poleg rekordnih globin so člani odkrili mnogo kilometrov novih rovov (npr. Najdena jama) in velikih podzemskih prostorov ter preplavali številne podzemne vodne sifone. Na Slovenskem je bilo Društvo zibelka mnogim jamarskim društvom, med katerimi marsikatero še uspešno deluje (Rakek, Ribnica, Logatec, Sežana, Divača, Idrija, Koper, Domžale, Loška dolina, Cerknica ...), v šestdesetih letih 20. stoletja pa je bilo začetnik meddruštve-nega povezovanja v obliki Zveze. ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 8 8 V Društvu so in še delujejo najboljši slovenski jamski fotografi, ki so se s kakovostjo in inovacijami tudi mednarodno uveljavili. Po II. svetovni vojni je bilo Društvo začetnik raziskovanja visokogorskega krasa v Sloveniji, jamarskega reševanja, jamarskega potapljanja, modernizacije slovenskega jamskega katastra, vsesplošnega razvijanja jamarske raziskovalne tehnike, uvajanja računalniških metod in orodij za risanje jamskih načrtov, oblikovanja speleološke terminologije. Bilo je izdajatelj prvih jamarskih priročnikov in prvih številk revije Naše jame. Nudilo je pomembno tehnično, organizacijsko in strokovno pomoč IV. mednarodnemu speleološkemu kongresu leta 1965 itn. Med obema vojnama je bilo posebej pomembno znanstveno delovanje članov na področju hidrologije in speleobiologije. V prvih desetletjih po II. svetovni vojni je bilo zelo uspešno in pomembno prav posebno poslanstvo: širiti sloves o slovenskem krasu in jamah pri sosednjih narodih. Raziskovanje podzemlja zahteva vrhunsko fizično in psihično pripravljenost posameznika ter popolno sodelovanje skupine, ki se skupaj podaja v globino. V skrivnostnem svetu teme, kjer si skupina medsebojno popolnoma zaupa in varuje življenja posameznikov, nastajajo najgloblja prijateljstva, v najtežjih razmerah pa tudi nesebična solidarnost, kar člane društva spremlja, zavezuje in povezuje vse življenje. Med člani ni razlik. Članice in člani vseh aktivnih generacij v jamah enakopravno sodelujejo v najboljšem duhu tradicije in z raziskovanjem nadaljujejo tam, kjer se je ustavil prejšnji rod. V Društvu se sožitju jamarskega športa in znanosti v kraških jamah ne morejo izogniti, za kar imajo dovolj dokazov iz preteklosti. V mnogih primerih je tudi vse slovensko znanstveno jamoslovje in krasoslovje črpalo kadre prav iz članstva. V njem so se kalili številni posamezniki in posameznice, ki so se (ali pa se še) odločajo za študij naravoslovnih ved, geologije, geografije, biologije, arheologije, medicine, tehničnih pa tudi družboslovnih in celo umetniških ved. Med njimi neredko najdemo zelo uspešne strokovnjake, znanstvenike, učitelje, naravovarstvenike, celo akademike, poleg tistih, ki jih je življenje usmerilo bolj ali manj proč od jam in krasa. A tudi slednji svojih jamarskih let niso pozabili in so jim izkušnje iz tega obdobja koristile tako ali drugače. Društvo se obnavlja z vsakoletnim sprejemanjem novih članov, zato se vsako leto organizira jamarska šola, kjer sprejemajo in vzgajajo nove mlade članice in člane. V njej se le-ti naučijo osnov jamarske tehnike in tehnologije raziskovanja jam, hkrati pa jim društveno okolje vceplja tradicionalne društvene vrednote spoštovanja in ohranjanja narave, prijateljstva in medgeneracijske solidarnosti. Poleg raziskovanja in uživanja lepot podzemskega kraškega sveta, se naučijo tudi merjenja jam, risanja načrtov raziskanih globin, vpisovanja odkritij in evidentiranje vseh podatkov v društveni kataster jam, ki je bogata zbirka dokumentov o vseh raziskanih jamah v Sloveniji. Dokumentiranje jam, ki jih je društvo raziskalo v svoji stoletni zgodovini, je vsaj enako pomembno kot samo raziskovanje jam. Odhod v jame se običajno prične s pregledovanjem zapisnikov o že znanih jamah, raziskovalne akcije pa se zaključijo z risanjem jam in beleženjem njihovih opisov. Skozi celotno zgodovino Društva so se med člani vedno našli takšni, ki so, razen v jami, svoj jamarski čas z veseljem namenili urejanju arhiva in katastra jam. Njihov prispevek je neprecenljiv, saj so s svojim delom omogočili uresničevanje načela: sedanja generacija članov nadaljuje raziskovanje jam tam, kjer se je prejšnja ustavila. Vez med vsemi generacijami ■ Predgovor 9 predstavlja urejen arhiv in kataster jam. Kataster danes šteje že več kot 20.000 dokumentov o jamah v Sloveniji, ki so dostopni v tiskani obliki in elektronski obliki. Še več: Društvo je razvilo prvi elektronski kataster jam, dostopen prek svetovnega spleta. V jubilejnem letu 2010 je društvo organiziralo številne dogodke, ki jih je koordiniral že leta 2008 ustanovljen organizacijski odbor. Organizacijske podobnosti lahko preberete v zaključnem poročilu ožjega organizacijskega odbora, rezultati so predstavljeni v tej jubilejni številki Glasa podzemlja. Kot posebno dodano vrednost k 100-letnici pa izpostavljemo tudi ureditev in pridobitev številnih arhivskih dokumentov (foto, video, pisnih in ustnih dokumentov), ki bodo služili sedanjim ter bodočim potrebam članstva. 100-letnico so obeležili naslednji dogodki, prireditve in aktivnosti: Proslava na Ljubljanskem gradu, 6. 4. 2010 Razstava Jame so zame na Ljubljanskem gradu, na ogled od 6. 4. 2010 do 6. 6. 2010, kasneje razstavljena še na gradu Bogenšperk. Fotografska razstava Prvih 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju, na ogled od 20. aprila 2010 do 20. junija 2010 in kasneje delno razstavljena še v atriju Mestnega muzeja Celje. Točno na 100. rojstni dan, 12. maja 2010, se je množica članov zbrala na vrtu ene iz ljubljanskih gostiln. Za nečlane je bil 22. maja 2010 organiziran pohod na Planinsko polje, v Vranjo in Skedneno jamo z namenom, da se prikaže eno od področij 100-letnega delovanja Društva. 29. maja 2010 je bila izvedena tradicionalna veteranska ekskurzija v Najdeno jamo. Razgibana medijska promocija Društva in njegove 100-letnice. Prenova celostne grafične podobe in spletnih strani društva. Spomladi 2009 natisnjen predstavitveni prospekt društva. Decembra 2010 je predsednik Republike Slovenje društvu podelil Zlati red za zasluge. Društvo pa v prazničnem letu ni samo postavljalo, temveč so bili člani izredno aktivni pri raziskovanju jam. Tako so osvojili Tri srca - sedaj s več kot 600 m najgloblje brezno na Snežniku ali so se v jami Konasnica prebili več kot kilometer globoko v osrčje Jelovice. Taki in številni manjši, vendar prav tako pomembni uspehi so jamstvo, da je društvo še zelo čilo in z veseljem pričakuje novih 100 let uspehov. V Ljubljani, oktobra 2010 Za organizacijski odbor Metod Di Batista ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 11 Proslava in podelitev priznanj Proslava na Ljubljanskem gradu Proslava na Ljubljanskem gradu je bila 6. aprila 2010 ob 18. uri v dvorani Palatio z 180 sedeži. Mnogo obiskovalce stalo, zato ocenjujemo, da se je proslave udeležilo preko 200 ljudi. Program proslave, ki jo je povezoval g. Janez Lah, je imel naslednjo vsebino: Začetek z Jamarsko himno, ki jo je zapel Logaški oktet. Govor predsednika društva Primoža Presetnika ob 100-letnici društva. Govor predsednika državnega zbora Republike Slovenije, dr. Pavla Gantarja. Pesem Iskalci - Logaški oktet. Predstavitev dr. Jureta Kunaverja o povezavi jamarstva in znanosti. Projekcija kratkega filma, sestavljenega iz starih posnetkov avtorjev Jureta Kunaverja, Antona Praprotnika, Ičota Koširja, ki sta ga pripravila Ičo Košir in Dean Pestator. Predstavitev dr. Francija Gabrovška o tem, zakaj hodimo v jame. Slavnostna pesem - Logaški oktet. Polna dvorana. - Foto: Primož Rupnik Častni govornik predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar. - Foto: Primož Rupnik 12 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 12 Podelitev priznanj posameznikom: • Tomažu Planini, • Francetu Sušteršiču - Franclju, • Gregorju Pintarju - Staremu, • Rafku Urankarju - Ciletu. Podelitev skupinskih priznanj: • skupini veteranov iz 60 let - prevzel Janez Modrijan - Modre, • skupini raziskovalcev Pršivca - prevzel Jorg Prestor, • skupini raziskovalcev Renejevega brezna - prevzela Martina Bergant Marušič - Bina, • skupini za urejevanje arhiva - prevzel Marjan Baričič. Po zaključku proslave so se vsi prisotni preselili v klet Ljubljanskega gradu, kjer je bila slavnostna otvoritev razstave s kratkim programom: pesem Napitnica - Logaški oktet, rezanje torte - Miran Marussig, otvoritev razstave »Jame so zame« - Primož Presetnik. Po otvoritvi je potekalo še nekajurno druženje ob vinu DZRJL-čan, ki ga je prispevala Petra Jamšek, ob pivu in dobrotah »aktiva žena«. Podelitev častnega članstva Tomažu Planini. - Foto: Primož Rupnik Najstarejši živeči tajnik društva Miran Marussig reže torto (ko je postal tajnik, društvo še ni imelo 50 let). - Foto: Primož Rupnik Bina sprejema priznanje v imenu raziskovalcev Renetovega brezna. Logaški oktet. - Foto: Primož Rupnik - Foto: Primož Rupnik ■ Proslava in podelitev priznanj 13 Ob 100-letnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana Primož Presetnik, predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, spoštovani gostje in podporniki, članice in člani dober dan! Vsi prazniki, še posebej rojstni dnevi, so prilika, da premislimo, kaj smo storili v preteklem obdobju in kako naj bi ravnali v prihodnjem. In v 100 letih se je nabralo mnogo spominov in marsikaj za presojati. Uspešnost našega Društva lahko ugotovimo, ko ocenimo, kako smo se držali ciljev, ki so si jih zadali naši predniki. V prvih Pravilih so ustanovniki zapisali »Društvo za raziskavanje podzemskih jam si je stavilo nalogo vsestransko znanstveno raziskati podzemske jame Kranjske ter zemljepisno semkaj spadajo-čih pokrajin, kakor tudi znanstveno predelati in objaviti uspehe raziskovanj.« Kakšen visok pomen so pripisovali ustanovitvi društva, pove že dejstvo, da je bil prvi predsednik društva kar tedanji deželni glavar, da o drugih ustanovnih članih, ki so imeli v svojih priimkih "von", "grof" ali "baron", ne govorimo. Kljub temu ali pa prav zato je jame raziskovala smela skupina slovenskih planincev, imenovanih Drenovci, ki so uspešno raziskovali tudi 100 metrov globoke jame. Uspehi, ki smo jih ponovili šele po drugi svetovni vojni. Ko smo že pri vojni, naj omenimo očitno dejstvo je društvo preživelo kar dve svetovni moriji in še kakšno okupacijo vmes, kar se ne more trditi za države, pod katerimi smo delovali. Celo več: nekateri člani so v okviru posebnih enot avstro-ogrske vojske raziskovali jame v zaledju Soške fronte. Njihovi načrti jam so še danes pojem dobrega in lepega načrta. Med vojnama so univerzitetni profesorji prevzeli pobudo sodelovanja pri delovanju Društva, saj so mnoge zanimala znanstvena vprašanja, kot so npr.: podzemna pestrost živalstva ali pa hidrologija. Kot sistematiki so hitro ugotovili, da potrebujemo urejen sistem zbiranja podatkov, zato so uvedli enotne obrazce za opise jam ter ustanovili t.i. jamski kataster. Kataster na tej osnovi deluje še danes, v zadnjih letih pa je dostopen tudi preko spleta. Društvo in njegovi člani so se vedno zavzemali za varovanje jam in krasa, pa naj bo to s pozivi pred prvo svetovno vojno o prepovedi lomljenja in prodajanja kapnikov, ali o zaščiti jamskega živalstva pred preprodajalci med obema vojnama, ali o nasprotovanju zajezitve Cerkniškega jezera v času socialistične Jugoslavije, ali proti neprimernim idejam o umeščanju raznih muzejev v kraški svet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so zagon Društvu dali mladi levi, svoje pa so doprinesle tudi nove raziskovalne tehnike. Te so bile navidez celo tako malenkostne, kot na primer: da se kar-bidka ni več nosila v rokah, ali prelomne, kot so bile lestvice in vitel zamenjane z opravo za spuste in vzpone po eni vrvi. Tako smo hitro začeli osvajati tudi večje globine in dosegli pri tem tudi nekaj jugoslovanskih rekordov. Začele so se raziskave visokogorskih jam. Sedaj se lahko pohvalimo s kar z dvema jamama, globokima preko kilometra. Do sedaj smo do 10.000 jam v Sloveniji samostojno registrirali 2000, kar 80 v preteklem letu, in po ocenah dokumentirali še nadaljnjih 1000. Število, ko- i Foto: Tine Petkovšek 14 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 14 liko poljudnih, strokovnih, znanstvenih člankov so o tem objavili naši člani, pa še zbiramo. Ob razcvetu raziskovanja, med drugim tudi jamskega potapljanja, sta bili v šestdesetih letih preteklega stoletja ustanovljeni reševalna skupina, kakor tudi tehnična skupina za varnost raziskovanja. Šlo je za velik poudarek na izobraževanju, tako da so vse tri slovenske učbenike o jamarstvu napisali naši člani. Tudi jamarske šole vodimo redno od tridesetih let 20. stoletja. Preko njih se je zvrstila množica oseb, od katerih so se mnogi zaljubili v jamarstvo in desetletja ostali aktivni člani. Tako je sedaj v članski knjigi zapisanih blizu 1000 oseb, pri nas pa je osnovno jamarsko izobrazbo dobilo mnogo članov ostalih jamarskih društev, zato se je naše Društvo lahko upravičeno imenovalo matično društvo. Našim članom in članicam je bila in je skupna želja raziskati še neraziskano. Prav pestrost različnih oseb in njihovih strokovnih znanj je pripomogla k uspešnosti društva v teh prvih 100 letih. Menim, da smo odlično izpolnili cilje ustanoviteljev Društva in se tudi zato s ponosom in z velikim zanosom ter z energijo podajamo v raziskave v naslednjem stoletju. ■ Proslava in podelitev priznanj 15 Govor predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja na slovesnosti ob 100. obletnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana Spoštovani predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana, gospod Primož Presetnik, cenjeni članice in člani društva, spoštovani gostje! Dovolite mi najprej, da se zahvalim za povabilo in za priložnost, da ob praznovanju 100. obletnice Društva za raziskovanje jam Ljubljana spregovorim nekaj besed. Slovenija ima naravne posebnosti, po katerih smo prepoznavni v širšem prostoru, tudi v svetu. Med takšnimi izjemnimi posebnostmi, po katerih slovimo v svetovnem merilu, je gotovo njena kraška podoba. Po svojem Krasu - ime izhaja iz Matičnega krasa, pokrajine nad Tržaškim zalivom - je ta pojem oznaka za vse podobne krajine in kraške fenomene po vsem svetu. V vseh jezikih sveta za take pojave uporabljajo besedo kras (karst) in po naših ljudskih izrazih še nekaj drugih izvornih pojmov (dolina, polje). Pod obličjem kraške krajine se nahaja podzemni svet, ki ga predstavlja okoli 10000 do sedaj znanih podzemnih jam. To je izjemno dragocen svet, skrivnosten in poln izjemnih geoloških in drugih pojavov ter posebnih živalskih vrst. V tem svetu se pretakajo vode nekaterih najpomembnejših vodotokov. Edina svetovna znamenitost, ki jo imamo Slovenci vpisano na seznam svetovne naravne dediščine, so Škocjanske jame. Podzemne jame so eden najbolj prepoznavnih kraških pojavov. Podzemni svet pač ni nekaj, v kar se lahko podaja vsakdo, temveč je dostopen le najbolj drznim posameznikom. Že od nekdaj je buril raziskovalne duhove, izzival s svojimi skrivnostmi, ki so se ubesedile v številnih ljudskih bajkah, kot na primer: v tisti o zmaju v Postojnski jami. In v jame so ljudje prodirali vedno dlje in globlje v svet teme. S tem so si nabirali izkušnje, znanje. Rojevale so se prve resne jamarske dejavnosti, prva večja jamarska odkritja in raziskave ter prve urejene jame za turistično obiskovanje. Ta razvoj je navsezadnje pripeljal do resnega in sistematičnega znanstvenega raziskovanja podzemnega sveta in odločilno pripomogel k nastanku novih znanstvenih panog, kot je na primer speleobiologija. Povezanost ljudi s podzemnim svetom je zgodovinska in seže daleč v nastanek človeške vrste. Jame so bile prostor domovanja, skrivanja, navsezadnje prostor preživetja, prostor, v katerega so vtisnjeni prvi znaki človeške kulture. Povezanost z jamami je kulturna - skozi literaturo, poezijo, kiparstvo, in se vzdržuje skozi številne mite in legende, navsezadnje pa je tudi znanstvena - v krasoslovju smo Slovenci med vodilnimi v svetu. Vse to se dogaja na slovenskem nacionalnem ozemlju, kar pomeni, da smo Slovenci kot narod tesno povezani s tem posebnim svetom. Za odkrivanje in spoznavanje tega skritega sveta se moramo zahvaliti pogumnim in vztrajnim jamarjem, raziskovalcem jam, ki jih povezuje ljubezen do narave. Ob strokovnih ustanovah, ki se poklicno ukvarjajo z raziskova- i Foto: Tomac Tomislav Lajovic 16 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 16 njem podzemnih jam, je dalo ravno povezovanje v številna jamarska društva temu področju svojsten družbeni pečat. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je med vsemi jamarskimi društvi najstarejše delujoče društvo v Sloveniji. 100 let je izjemno visoka in častitljiva obletnica. V tej dolgi zgodovini je iz njegovega članstva izšla cela vrsta znanih strokovnjakov in vsestranskih ljudi, zaslužnih za pionirska in vrhunska odkrivanja podzemnih jam, njihovih skrivnosti in življenja v njih. Naj samo omenim nekatere med njimi: dr. Josip Cerk, Bogumil Brinšek, Ivan Michler, Pavel Kunaver, dr. Valter Bohinc, Franci Bar, Alfred Šerko, dr. Jovan Hadži, brata Kuščer, dr. Egon Pretnar, dr. Ivan Gams, dr. Jurij Kunaver, dr. Boris Sket in še mnogi drugi. Društvena organiziranost na Slovenskem, čeprav močno razvita in raznolika, je podvržena številnim spremembam - društva se rojevajo in ugašajo. Zato je treba toliko bolj poudariti stoletno kontinuiteto delovanja Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Društvo je bilo začetnik organiziranega raziskovanja jam, pomembno je prispevalo k poznavanju kraške hi-drologije, Društvo je pionir na področju jamskega potapljanja, kot prvo je začelo raziskovati visokogorski kras, kjer imamo sedaj na Kaninu najgloblje slovensko brezno - prek 1200 metrov globoko Renejevo brezno. Ni treba posebej poudariti, da je v času delovanja Društvo zbralo pomembno dokumentacijo, meritve in opazovanja, ki so neprecenljivi za razlaganje številnih kraških pojavov, ki močno vplivajo na naše življenje. Pri tem imam v mislih kraško hidrologijo in razumevanje biotske raznovrstnosti. Nisem prepričan, da zna država, ki je zastopnik javnega interesa, vedno dovolj ceniti zalogo znanja, ki je bila pridobljena s prostovoljnim delom in je v javno korist. Čeprav današnji čas in način življenja nista vedno dobra podlaga za društvene dejavnosti, pa vrednote, ki vas družijo, in entuziazem, ki vas poganja, zagotavlja dobre osnove za nadaljnje delovanje - za naslednjih 100 let! Tako kot doslej, se bo treba tudi v prihodnje boriti za uresničevanje ciljev, ki ste si jih zastavili. Jamarji ste tega vajeni, zato je vitalnost vašega Društva dokaz vaše vztrajnosti in sposobnosti, ki temelji na dolgi zgodovini njegovega delovanja. V tem pogledu ste lahko vzor tudi drugim! Država je že pred leti s svojimi sistemskimi ukrepi na zakonodajnem in programskem področju nadgradila prizadevanja in zahteve jamarjev za primerno varovanje tega naravnega bogastva v Zakonu o ohranjanju narave iz leta 1999 in v Zakonu o podzemnih jamah iz leta 2004. Utemeljeno lahko pričakujemo, da bodo pristojni državni organi učinkovito in dosledno izvajali vzpostavljeni sistem za ohranitev podzemnega sveta v vsej njegovi lepoti in funkciji. Onesnaževanje jam, njihovih voda, uničevanje življenja v njih, je rezanje naših korenin. Prav onesnaževanje oziroma posledice dolgoletnega onesnaževanja in nesmotrnih posegov v prostor zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pri tem brez vloge državnih organov, ki imajo na skrbi nadzor in odpravljanje posledic onesnaževanja, ne bo šlo. Jamarska društva pa pri tem lahko ponudijo številne podatke in izkušnje pri odpravljanju posledic, pa tudi sami pomagajo pri tem. Brez jamarskega društva, kot je vaše, in brez številnih drugih jamarskih društev, bi ostali prikrajšani za številna spoznanja o bogastvu našega podzemnega sveta in o vplivu, ki ga ima ta svet na naše življenje. Brez ljudi, ki jih vodijo skromnost, neelitnost, znanje, entuziazem in občutek za skupno dobro, bi bili vsi prikrajšani in vprašanje je, kaj bi se dogajalo z nami. Zato vam ob tem visokem jubileju še enkrat čestitam in vam želim uspešno delo še naprej! Hvala lepa! ■ Proslava in podelitev priznanj 17 Jamarstvo, znanost ali neznanost. Ob stoletnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana dr. Jurij Kunaver Izjemno sem počaščen, da lahko ob našem visokem jubileju spregovorim kot predstavnik prve povojne jamarske generacije, ki je v več kot šestdesetih letih članstva doživljala vzpone in padce ne samo v našem Društvu, ampak v vsem slovenskem jamarstvu. Preživeli smo vse glavne faze povojnega razvoja: najprej v petdesetih letih dolgo obdobje vajeništva in jamarskega dozorevanja, potem v šestdesetih, pod okriljem in z aktivno pomočjo našega Društva, obdobje širjenja slovenskega jamarstva in nastajanja mnogih slovenskih jamarskih društev, čemur je organsko sledila reorganizacija v zvezo, a pod imenom, izposojenim od nas. Sami pa smo se morali začasno kot Jamarski klub Ljubljana matica umakniti za korak nazaj. Sledil je nov vzpon Društva z novo generacijo t.i. špičakov, ki so se sprva kalili v na novo odkriti Najdeni jami in skoraj hkrati tudi na Kaninu, potem pa spet nova generacija z uspehi najprej v breznih na Pršivcu, v osemdesetih in devetdesetih pa z doseženimi in preseženimi tisoč metri na Kaninu. Žal smo bili pred nekaj leti, utrujeni od razdajanja moči in sposobnosti, predvsem pa zaradi poskusov odrivanja in izkrivljanja zgodovine, prisiljeni izstopiti iz Jamarske zveze Slovenije in se v celoti osamosvojiti, kar pa bo, upam, v prihodnosti imelo pozitivne posledice. Naj se zato vrnem v leto 1949 ali 1950 in uporabim spomine Marjana Richterja, enega zaslužnejših mladih jamarjev v prvih letih po 2. komaj 14 let kot novopečeni član DZRJL takratne mnogo starejše člane društva, povečini univerzitetne profesorje in akademike, na društveni seji šokiral z izjavo: »Jaz in moji jamarski prijatelji želimo v jamah tudi aktivno raziskovati in jih ne samo obiskovati. Nas zanima nastanek kapnikov in podobne stvari v jamah«. To je bil kajpada prezgodnji petelinčkov spev, saj »smo še naprej bili dobri le za nošnjo jamarskih lestvic in morali poslušati ukaze avtoritet«, kot se spominja Marjan Richter. Na kratko nekaj o razmerju med jamarstvom kot športom in jamarstvom kot sredstvom znanosti. V našem Društvu o tem ne govorimo pogosto, češ da je to rezervirano le za znanstvenike, mi pa so v glavnem športniki! In vendar se sožitju jamarskega športa in znanosti v kraških jamah ne moremo izogniti, o čemer govorijo številni dokazi iz preteklosti. V mnogih primerih je tudi slovensko znanstveno jamoslovje in krasoslovje črpalo kadre iz našega društva. V njem so se kalili številni posamezniki in posameznice, ki so se (ali pa se še) odločajo zlasti za študij naravoslovnih ved, geologije, geografije, biologije, arheologije, medicine, tehničnih pa tudi družboslovnih in celo umetniških ved. Med njimi neredko najdemo zelo uspešne strokovnjake, znanstvenike, učitelje, naravovarstvenike, poslovneže in celo akademike, poleg tistih, ki jih je življenje usmerilo bolj ali manj proč od jam in krasa. A tudi slednji svojih jamarskih let niso pozabili in so jim izkušnje iz tega obdobja koristile tako ali drugače. i Foto: Tine Petkovšek vojni, ki je v starosti 18 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 18 Med jamarjem-športnikom in jamarjem-strokovnjakom v marsičem sploh ni velike razlike. Oba predvsem ljubita in spoznavata naravo ter jo varujeta. Zavestna skrb za čisto naravno okolje skupaj z akcijami čiščenja onesnaženih jam in brezen, ki so najčistejša vrhunska okoljevarstvena dejanja ter javno zavzemanje za ohranitev neokrnjene kraške narave v primeru Planinskega polja, so že desetletja, zlasti pa zadnji čas, društvena stalnica in ena od temeljnih usmeritev. Pred očmi imam tudi nedavne priprave za čiščenje Brezna pri Leskovi ogradi pri Lazah, kar je še en dokaz za že povedano. Vrnimo se sto let nazaj v čas ustanovitve našega društva, ko so naši predniki, med njimi tudi moj takrat komaj enaindvajsetletni oče, začeli odkrivati in raziskovati brezna severozahodne Dolenjske, ki so bila za tamkajšnje prebivalstvo prej le bivališče peklenščka in mnoge tudi odlagališče poginule živine. Velike razlike, razen da med smetmi v jamah nekoč ni bilo avtomobilskih školjk, med takratnimi in današnjimi razmerami, kar zadeva ogroženost nekaterih jam in kraških voda, žal ne vidim. Iz take in tudi siceršnje, večinoma prijetnejše jamarske dejavnosti ter druženja vedno novih generacij jamarjev našega Društva, rastejo osebnosti, ki se bodo sposobne odločno spopasti z vsakdanjimi problemi, tudi takšnimi, od katerih je odvisna ohranitev ne samo kraškega ampak celotnega našega okolja. Še o jamarju-športniku in jamarju-znanstveniku. Starostno enoznačen in številčno majhen sestav društva, kakršen je bil med obema vojnama, ali pa takoj po koncu druge svetovne vojne, ni omogočal razlikovanja med interesi in usmeritvami jamarjev. Ko pa smo leta 1949 in pozneje k društvu množičneje pristopili znatno mlajši člani, smo na nek način sprožili občutek ogroženosti med starejšimi od sebe. Že omenjene, po Richterju sporočene ambicije po odkrivanju, spoznavanju, opazovanju in merjenju so v naši mladosti v bistvu sicer skrivale prvinsko željo po doživetjih in avanturah. A katera avantura v podzemlju se more meriti z možnostjo najdbe nekega jamskega nadaljevanja? V tem grmu tiči zajec! Gre za osnovno hotenje po odkrivanju in zdaleč ne toliko, kdo bo hitreje plezal v brezno ali iz njega. Zato velikih razlik med »navadnim« jamarjem, športnikom na eni ter jamarjem--strokovnjakom ali znanstvenikom na drugi, razen, kot je običajno, namreč v starosti, tu ni videti. Oba morata obvladati tudi izdelavo dokumentacije, pa smo še za korak bliže k raziskovalnemu jamarju. Pri nas je nemalo članov, ki so eno in drugo, ki so sposobni največjih jamarskih pa tudi strokovnih dosežkov. Tako se vrtimo v krogu, kjer eni ne moremo brez drugih, ali drugače, nikoli ne moremo povsem jasno ločiti med tem, kaj je v jamarstvu čista znanost in kaj to ni oziroma sploh ni. Da ne bo nesporazuma: v našem Društvu je bil vedno prostor tudi za tiste, ki jim je v glavnem do druženja in jim je prevelika strokovnost tuja, a tudi za tiste, ki so nekje vmes. Jamarju športniku znanost in znanstvenik nista potrebna, je pa res obratno. To potrjujejo kaninske izkušnje šestdesetih in sedemdesetih let, ko sem moral pretakniti sleherni kotiček tega obsežnega gorovja, a vsak večer sem se rad vračal v kočo Petra Skalarja na varno med udeležence številnih jamarskih odprav, ki sem jih vodil. Za konec le bežna in nekronološka omemba nekaterih pomembnih jamarskih in jamo-slovnih mejnikov, na katere se rado pozablja: Društvo je bilo začetnik raziskovanja visokogorskega krasa v Sloveniji; jamarskega reševanja; potapljanja; modernizacije slovenskega jamskega katastra; vsesplošnega razvijanja jamarske raziskovalne tehnike; uvajanja računalniških metod in orodij za risanje jamskih načrtov; speleološke terminologije; bilo je izdajatelj prvih jamarskih priročnikov in prvih številk revije Naše jame; bilo je pobudnik za vsakoletno poletno mednarodno krasoslovno šolo (skupaj z Dušanom Novakom); nudilo je pomembno tehnično, organizacijsko in strokovno pomoč IV. Mednarodnemu speleolo-škemu kongresu leta 1965, itd., da konkretnih raziskovalnih dosežkov ne omenjam, ker bodo to storili drugi. Nazadnje še nekaj pobud, cum bona fide, z najboljšim namenom, kot se spodobi za stoletnico, naprej za formalno in dejansko ohranitev Postojnske jame v slovenskih rokah, za končno veljavno ustanovitev prepotrebnega slovenskega ali, če hočete, evropskega krasoslovnega muzeja, oziroma za ustrezno mednarodno promocijo slovenskega klasičnega krasa in končno, za ureditev odnosov med Društvom, ki si želi spoštovanja ■ Proslava in podelitev priznanj 19 in enakopravnosti, in Jamarsko zvezo Slovenije, ki bi po naših predstavah morala biti univerzalna, za prav vsa slovenska jamarska društva obsegajoča krovna jamarska organizacija. Ob tej enkratni priložnosti se s hvaležnostjo spominjam vseh še živečih in pokojnih jamarskih tovarišev in prijateljev pa tudi vseh predsednikov in funkcionarjev društva, ki so pripomogli k uspehom, rasti in življenju najstarejšega še delujočega slovenskega jamarskega društva. Sedanji generaciji aktivnih jamarjev hvala za velik trud, vložen v ta praznik! Čestitam k stoletnici! Naj živi Društvo za raziskovanje jam Ljubljana! 20 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 20 Kaj nas vleče v jame? dr. Franci Gabrovšek - Franček Spoštovani predsednik državnega zbora, spoštovani gostje, drage članice, dragi člani. (Slednjim ne bom povedal nič novega, zato lahko mirno uživate v izboru fotografij.) Ostalim pa bom med tem povedal nekaj o tem, zakaj hodimo v jame. Kaj nas vleče v svet teme, blata, ožin in globokih brezen? Prvi stik z jamami je mnogokrat naključen. Morda nas, še preden se zavemo samega sebe, v jame zvlečejo starši-jamarji. Morda nas ne marajo v nogometni ekipi in iščemo svoj prostor pod soncem pod zemljo. Odgovorov na to, kako in zakaj smo začeli in to še vedno počnemo, je verjetno toliko kot jamarjev. Foto: Tomac Tomislav Lajovic A skupni imenovalec, o katerem se bomo verjetno vsi strinjali je: radovedni smo in to nas žene v jame! Skoraj polovica Slovencev nas živi v bližini kakšne jame, z jamami se srečamo na ekskurzijah v osnovni šoli, med nabiranjem gob, ko gremo v hribe ... In če je v nas kaj radovedneža, se seveda sprašujemo, kaj je tam notri. Jame so zadnji neodkriti del zemeljske skorje. Jamar svojega cilja ne vidi, ampak ga ves čas išče in ob tem upa, da ga še dolgo ne bo našel. In med iskanjem . Si predstavljate občutek, ko za prekopano ožino odmeva velika dvorana, ko se ozek rov prevesi v več stometrsko brezno, ko po več letih iskanja zaslišite podzemno reko?! V jamarstvu vsak najde kaj zase: različni smo in tudi meje neznanega so za vsakega od nas drugje. Nekdo se bo zadovoljil s sprehodom po kateri od kraških »lepotic«, drugi bo v jami iskal predvsem lepe fotografske in filmske motive, tretjega zanimajo jame »pred domačim pragom«, marsikdo pa ob iskanju meja podzemlja išče tudi svoje meje in se jim včasih tudi nevarno približa. A velja: težja je akcija, lepše je sonce po povratku iz teme in tudi pivo je hladnejše, juha toplejša, počitek spokojnejši in ljudje bolj prijazni. Jame so vseeno tuj svet, v katerem smo zgolj gostje, ki kljubujemo njegovim elementom. In zgodi se, da se nam v jamo tudi ne da. Ne bom omenjal vseh sladkosti civilizacije, ki nas včasih odvrnejo od najtežjih akcij. Raje vas popeljem na miselni eksperiment: Predstavljajte si majhen šotorček sredi zime, v oddaljenem kotičku Kaninskih podov ... Zunaj -25°C, v topli in suhi spalki štirje jamarji, siti in zadovoljni, vlečejo dreto. Zunaj nekje so v snegu vrvi, ki peljejo v 500-metrsko brezno. Natančneje 501-metrsko. Malo niže v breznu vrvi, globoko primrznjene v led, čakajo, da jih bo prvi izkopal s kladivom. Slabih štiristo metrov niže jih v breznu čaka ledeni zamašek, ki jim bo vzel še dodatne 3 ure kopanja. In potem spust na dno, raziskovanje, plezanje na površje in dobrih šest ur gazenja do Bovca. Si predstavljate, koliko volje bo potrebno, da bodo ob polnoči zlezli iz spalk, iz šotora, navlekli nase vso potrebno opremo in se spravili v jamo. Jim boste zamerili, če bodo raje odsmrčali do jutra in se zjutraj tiho in spokojno, brez jame in velikih dejanj, odpravili domov?! ■ Proslava in podelitev priznanj 21 Jame nas združujejo. V njih se kujejo žlahtna prijateljstva, ki držijo za vedno. Tudi zaradi prijateljev hodimo v jame. A velja tudi obratno: zaradi jam hodimo med prijatelje in zaradi jam na tem Društvu že sto let sobivajo različne generacije jamarjev, ki ne poznajo medge-neracijskih prepadov, ker jamar ostane v srcu in mislih mlad. Društvo, katerega stoletnico praznujemo, je ena od oaz vrednot, ki jih v današnji družbi vse bolj pogrešamo. Res je, tudi spremo se, ljudje smo, a le do prve skupne akcije. Tudi jamarska pot nas vodi skozi različna obdobja. Je čas, ko čutimo odgovornost le zase, ko nas razganja od energije, ko le čakamo, da se podamo v naslednjo jamo. Temu sledi obdobje, ko smo odgovorni do malih bitij, ko jame niso več eno in edino, ko v četrtek po vremenski napovedi ne moremo reči: »Grem, se vidimo v nedeljo zvečer, če prilezemo do takrat ven.« (Lahko pa zato beremo govore na stoletnici društva.) Zato, nenazadnje hvala tudi Vam, ki niste jamarji, a nas na tej poti razumete in podpirate. Verjetno je včasih čakanje težje, kot dejanje samo. In tule je še namig, za vse naše sopotnike, ki tega še ne veste: Ko postanemo nemogoči, nas naženite v jame! 22 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 22 Uvod v podelitev priznanj Marjan Juvan, vodja komisije za podelitev priznanj Sto let je dolga doba. Sto let amaterskega Društva za raziskovanje jam Ljubljana pa je doba, ki že piše zgodovino. Vsi člani ste bili prisotni. Mnogi ste in so v breznih in jamah preživeli prenekateri prosti dan. V življenju vsakega človeka so obdobja. V življenju jamarja je v glavnem tako, da, dokler ni družine in otrok, so jame in članska druženja njihova prva ljubezen. Potem jamarjeva žena za nekaj časa stvari postavi na pravo mesto. Ko pa otroci odrastejo, se jamarji-veterani z nakopičeno in dolgo zatajevano jamarsko strastjo in energijo vrnejo v njim ljubo podzemlje. Kaj pa vemo o duši pravega jamarja? Bolj malo, ker sta v vsakem pravem članu-jamarju kar dve. Ena je tista za javno rabo, za dom, družino in službo; druga pa se prebudi šele globoko v podzemlju, v družbi članov, ob vonju jamskega blata in karbida. In ta je tista taprava, jamarska! Ta je tista, ki nikoli ne opeša in ki nikoli ne neha verjeti, da: biti enkrat jamar, pomeni ostati jamar. Kaj č'mo, tako pač je: » Na svetu lepših fantov ni, kot so slovenski jamarji!« Vsak član tega Društva, ki je dolgih 100 let previharilo na izključno amaterski osnovi, bi si zaslužil priznanje. Društveni papirji kažejo, da jih je bilo skoraj tisoč. A priznanja so si ljudje izmislili zato, da jih med vsemi, ki si jih zaslužijo, dobijo tisti, ki si jih zaslužijo še malo bolj. Tako je Izvršilni odbor Društva na osnovi pravilnika o priznanjih in predlogov Komisije potrdil naslednja priznanja. Društvo podeljuje priznanja naslednjim članom: Častno članstvo Tomažu Planini Tomaža, kratkohlačnika, je za opazovanje narave navdušil oče. Skupaj sta obredla mnoge poti. V prvi državni gimnaziji se je vpisal v naravoslovni krožek in od tam ga je leta 1950 profesor Ivan Kuščer, ki je v tistih letih skrbel za društveni podmladek, zvabil med jamarje. Svoj jamarski krst je doživel v jami Koprivnica. Še istega leta, torej 1950, je Pavle Kunaver nekaj najbolj zagretih mladih jamarjev popeljal v jame na Krasu. In že prva srečanja s podzemskim svetom so bila zanj usodna. Tomaža Planine Putik ni nikoli več izpustil iz svojih krempljev. Jamariji se je zapisal za vse življenje. Prav mu je prišel tudi izbrani študij. Po stroki je namreč biolog. Tomaž Planina je že 60 let aktiven član Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Brez pretiravanja lahko rečemo, da brez njegovega delovanja, Dru- Foto: Primož Rupnik ■ Proslava in podelitev priznanj 23 štvo danes ne bilo to, kar je. Nikoli ne bomo vedeli, koliko mladih, in danes niti ne več tako zelo rosno mladih ljudi, se je jamariji zapisalo prav zaradi njega. Spisek njegovih zaslug je velik: • Bilje pobudnik Jamarske reševalne službe. • Spodbudilje organiziranje modernejamarske potapljaške sekcije. • Poskrbel je za to, da so v društvu začele delovati komisije, ki so skrbele za varnost v jamah; za to, da so nastala prva pravila za uporabo vrvne tehnike; da so jamarji svojo opremo znali vzdrževati in varno uporabljati. • Brez njega tudi mnogih pričevanj o času, ljudeh in dogodkih ne bi bilo. Njegov arhiv jamskih fotografij je neprecenljiv. Tomaž Planina je človek, ki združuje v sebi avtoriteto strokovnjaka, sposobnost organizatorja in priljudnost člana in prijatelja. Pomembno je prispeval k uspešnosti velikih akcij v Gotovžu, Žankani jami in Jazbenu. To je bil preskok Društva na višjo, mednarodno raven. Tomaž Planina je še vedno aktiven član Društva. Četudi morda več ne lazi po lojtrah, z urejanjem arhiva svojih fotografij skrbi, da zgodovina Društva, in s tem tudi dobršen del slovenske jamarije, ne bo odšla v pozabo. Predvsem pa je Tomaž Planina, ki mu danes za vse, kar on je, izrekamo priznanje za življenjsko delo, Član, pisano z veliko začetnico. In to v jamarskih krogih ni malo! To je pravzaprav največ, ker ti to priznanje lahko dajo le tvoji so-člani. Priznanje Francetu Šušteršiču Če se človek rodi na Rakeku, se jamam težko ogne. France je svoje prve jame spoznaval v Rakovem Škocjanu. Jamski svet ga je takoj in za vedno priklenil nase. Še kot dijak klasične gimnazije se je vpisal v jamarski krožek, nad čimer skrbna in stroga starša nista bila navdušena. Po jamah je zaradi tega vse do svoje polnoletnosti lazil bolj na kratko in bolj na skrivaj. Pri svojih 18-tih pa se je iz občudovalca jamskega sveta ob kopanju Radeščkove pasaže v Najdeni jami dokončno in za večno prelevil v jamarja. Pa ne le to. Geologiji in speleologiji je posvetil svoje življenje. V skladu s svojo znanstveno naravo, se je tudi iskanja in raziskovanja jam lotil sistematično in natančno. Pod njegovim vodstvom je bilo odkritih in raziskanih ogromno jam na obrobju Cerkniškega in Planinskega polja. Ta predel še danes velja za najbolj sistematično pregledano področje slovenskega krasa. Če morda kakšne jame le še ni odkril, jo pa še bo, saj skorajda ni dneva, ko ne bi pohajkoval po tamkajšnjih gozdovih. France Šušteršič je imel v tem življenju veliko srečo, saj je lahko svoje delo združil s svojim hobijem. Kot uslužbenec Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni je sodeloval pri projektu Speleološka karta Slovenije, kot profesor na ljubljanski montanistiki pa je svoje navdušenje nad jamami prenesel na številne študente. Mnogi med njimi so postali jamarji. Kot človek, ki je tudi zaradi svojega dela veliko hodil po svetu, je k nam zvabil mnoge tuje jamarje. Od njih so se učili tudi slovenski jamarji. i Foto: Tine Petkovšek 24 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 24 Kot pedanten in natančen človek je več kot 30 let skrbel za kataster jam. France Šušteršič je srečno naključje slovenskega jamarstva. Je priznan strokovnjak in raziskovalec, a tudi povsem običajen občudovalec slovenskih jam. Zaradi obojega je še vedno naš strokovni mentor, ki daje tudi športnemu jamarstvu tisto: Nekaj več. Priznanje Gregorju Pintarju Gregor Pintar se je, kot 16 letni fant v društvo včlanil pred 33-timi leti. Ves ta čas je predano raziskoval naš podzemni svet. Kdo ve, ali je že kot mladenič vedel, kakšen bo njegov življenjski jamarski moto. Kot kaže njegovo kasnejše delo, ga je gotovo vsaj slutil. Takole se glasi: »Registrirati čim več jam in izdelati čim boljše načrte.« Njegova jamarska biografija je izjemna. V prvem obdobju delovanja, tja do 1985-tega leta, je intenzivno raziskoval jame na območju Pršivca in je bil med aktivnejšimi pri delu v Majski jami. Konec osemdesetih je tudi njega pritegnil razvejani podzemski svet na Kaninu. Raziskoval je Skalarjevo brezno ter Brezno pod Velbom. V začetku 90-tih se je preselil na bližnje Rombonske pode, predvsem v Vandimo, prvo zares slovensko tisočmeter'co. Zadnja leta mu je izziv Renejevo brezno na Kaninu ter jame na Jelovici. O tem, kakšno delo je opravil, pričajo njegovi zapisniki. Če jih ne bi bilo, če ne bi tako vestno beležil vsega, kar je videl in izmeril, ne bi vedeli, da je skupno registriral kar 81 jam. Pa to še ni vse! Gregor Pintar je bil nepogrešljiv tudi pri vodenju samega Društva. Že kmalu po prihodu je postal gospodar društvene opreme. Od leta 1990 do leta 1997 je bil predsednik Društva. Od leta 2000 pa do danes pa pri Društvu za raziskovanje jam Ljubljana vodi kataster jam. Gregor Pintar je veliko dela opravil tudi znotraj Jamarske zveze Slovenije. 2 mandata je bil vodja operative Jamarske reševalne službe, več let pa je skrbel tudi za stike s tujimi jamarskimi organizacijami. In tako, kot mnogi člani, ki so se za vedno zapisali v zgodovino društva, je tudi on veliko delal z mladimi. Vodil je številne jamarske šole in mnogim, danes že uveljavljenim jamarjem, je bil prav on prvi učitelj in mentor. Za vso to delo si Gregor Pintar gotovo zasluži priznanje, ki mu ga ob tokratni obletnici tudi z veseljem predajamo. i Foto: Tine Petkovšek Priznanje Rafkotu Urankarju - Ciletu Cile je član Društva od leta 1987. Na začetku svoje jamarske poti je raziskoval jame na Notranjskem in Primorskem. Bil je nepogrešljivi član spomladanskih in poletnih jamarskih raziskovalnih taborov. V devetdesetih letih se je izkazal pri raziskovanju jam na visokogorskih podih Kanina in Rombona. ■ Proslava in podelitev priznanj 25 Rafko-Cile je bil od leta 1997 do leta 2003 tudi predsednik našega Društva. To so bili prelomni časi. Društvo je takrat izstopilo iz Jamarske zveze Slovenije. Ni le preživelo, povsem nemoteno je še naprej opravljalo svoje poslanstvo. Pri tem je treba povedati, da ima zato velike zasluge prav Rafko Urankar - Cile, ki je storil vse, da je Društvo ohranilo raziskovalno dejavnost in dokumentiranje raziskovalnega dela. Kasneje je svoje znanje in izkušnje prenašal mladim generacijam jamarjev v jamarskih šolah. Mnoge je tudi sam organiziral in vodil. Cile je urednik in soavtor slovenskega jamarskega učbenika »Ne hodi v jame brez glave«, ki ga je Društvo izdalo leta 2001 in je še danes v oporo in poduk vsem novim rodovom slovenskih jamarjev. Priznanje veteranom Danes veterani so bili v zgodnjih 60-tih prejšnjega stoletja, ko so se priključili jamarjem, mladi, nadebudni mulci. V jame niso šli zaradi znanosti, v jame jih je vlekla želja po odkrivanju novega in drugačnega sveta. Tam jim nikoli ni bilo dolgčas, na poti do njih in nazaj do doma pa tudi ne. Dosti je bilo postaj. Ob vsem tem veselju pa so se vrstili resni jamarski podvigi: Novi kilometri v Najdeni jami na Lanskem vrhu in novi globinski rekordi v Gotovžu in Žankani jami. Takrat je bilo 361 metrov jugoslovanski globinski rekord. Tja so šli tudi zato, ker so v Jazbenu ugotovili, da so Italjani, ki so merili pred njimi, namerili preveč. In so res. Šli so v visokogorje in postavljali rekorde v Primoževem breznu, v Ljubljanski jami pod Koglom, do prvega slovenskega svetovnega rekorda v Pološki jami. Vse to je mladcem dalo novega poleta. Nobenega strahu in strahospoštovanja do generacije predvojnih speleologov, ki so v jame hodili predvsem zaradi znanosti, niso čutili. Vedeli so, da je jamarstvo lahko tudi šport. Imeli pa so tudi srečo, saj je kar nekaj izkušenih jamarjev razumelo njihove ambicije. Ti so jim kot njihovi mentorji posredovali znanja, ki jih sami še niso imeli. Bila so to leta, ko je začelo izhajati Društveno glasilo Glas podzemlja. Kar nekaj krajših dokumentarnih filmov o jamarjih in jamariji so posneli. Generacija današnjih veteranov res ni bila dejavna le v jamah. Tudi na poti do doma se je pisala zgodovina. Prenekatera jamarska pesmica, ki se še danes poje, je bila skovana na seniku v Lazah, kjer so utrujeni jamarji - včasih tudi zaradi lazenja po jamah - pogosto prenočevali. Vsaj nekateri so se verzov očitno spomnili tudi naslednji dan. Premnoge zgode in prigode tistih dni so se ohranile - no, nekatere tudi niso za objavo. Je pa treba povedati, da naši veterani v resnici sploh še niso veterani. Sploh ne! Še vedno so polni zamisli o takšnih in drugačnih jamarskih podvigih. Samo tu in tam, ko duša hoče, telo pa ne, se namesto v jamo, s kozarcem penečega zavlečejo v kakšno prijetno senco ... In obujajo spomine. Ponosni veterani so lahko: Tomaž Budkovič, Metod Di Batista - Todl, Janez Ileršič - Ile, Primož Jakopin - Klok, Jožko Jurečič - Koko, Marjan Juvan - Manč, Janez Kanoni - Žan, i Foto: Primož Presetnik 26 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 26 i Fotomontaža: Tomislav Lajovic - Tomac Zvone Korenčan - Zvonc, Igor Košir - Ičo, Bogdan Kovač, Anton Kranjc, Primož Krivic -Krivček, Janez Kunaver, Jure Kunaver, Jernej Lindič - Katastrofa, Miha Mišič - Futr, Janez Modrijan - Modrc, Milan Adamič Orožen, Jože Pirnat - Jozelj, Stanko Pirnat - Bingelj, Tomaž Planina, Anton Praprotnik - Toto, Andrej Puc - Fofr, Matjaž Puc - Tužak, Rado Radešček, Dušan Ravnikar, Danijel Rojšek, Boris Sket, Anton Suwa - Sulc, France Šušteršič - Francl, Jure Trenz, Marko Vogrič - Mare, Renato Vrbovšek - Rene, Marjeta Zajc - Tačka, Janez Zrnec - Hans. Priznanje skupini raziskovalcev Pršivca 1978 - 1988 Priznanje prejme skupina članov, ki je ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja na Pršivcu, planini Viševnik in okoliških brezpotjih raziskovala visokogorska brezna in upala na najdbo čim večjih globin. Ob uporabi takrat nove vrvne tehnike je temeljito raziskala izjemno zahtevno Brezno pri Gamsovi glavici in doživela velik uspeh s, takrat neverjetnih, 780 metrov globine, kar je bil novi državni rekord. V začetku osemdesetih let se je raziskovanje razmahnilo na več sosednjih brezen, med katerimi je bila najprej odmevna Majska jama. Kasneje, ko se je ekipa še nekoliko pomladila -velika večina je bila komaj na pragu polnoletnosti - so člani skupaj sistematično raziskovali perspektivna sosednja brezna, ki bi jih morebiti lahko povezali v sistem. Vrstili so se uspehi v breznu Martina Krpana, Pingvinovi jami pa Cefizlovi ter Botrovi jami. Slutnja in požrtvovalno raziskovanje sta obrodila sadove. Sredi osemdesetih jim je uspelo povezati jamski sistem Brezno pri gamsovi glavici - Botrova jama, ki je postal s svojimi 821 metri takrat najgloblji in najzahtevnejši sistem v našem alpskem visokogorskem krasu. Zato ob tej priliki skupina prejme priznanje za posebne dosežke. ■ Proslava in podelitev priznanj 27 i Fotomontaža: Tomislav Lajovic - Tomac Vidni raziskovalci Pršivca so bili: Jure Andjelic - Yeti, Andrej Gosar - Doza, Tomislav Lajovic - Tomac, Vojko Mahorčič - Vojc, Marko Paternu - Patko, Gregor Pintar - Stari, Marina Pintar, Tatjana Pintar, Miha Praprotnik, Joerg Prestor - Čebelca, Janez Sabolek - Sabla, Tone Simonič - Mič, Rok Stanovnik - Korl, Sašo Štrukelj - Rambo, Tomaž Šuštar - Ikarus, Janez Vengar - Giovani, Jože Žibert - Aladin. Priznanje skupini raziskovalcev Renetovega brezna Vsakdo, ki je okusil raziskovanje visokogorskih jam dobro ve, da samo en član ne bi mogel doseči prav veliko. Že vzpon do vhoda na več kot 2000 m nadmorske višine, hoja po kaninskih brezpotjih v poletnih ali zimskih razmerah, s težkimi nahrbtniki in opremo, je svojevrsten dosežek. Članom, ki so se odpravljali v jamo, je pogosto morala pomagala tudi zunanja ekipa. Renetovo brezno, ki je s 1240 m globine peta najgloblja jama v Sloveniji, je eden največjih raziskovalnih dosežkov Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Vhod v jamo je bil odkrit leta 1998 in skoraj deset let je trajalo raziskovanje tega visokogorskega brezna na Kaninu. Raziskovanje Renetovega brezna je veličastna jamarska zgodba. Leta za letom so se člani spuščali v mrzlo in tehnično zahtevno brezno. Vedno znova so morali premagovati več kot 200-metrske vertikale in izjemno ozke prehode. Več dni trajajoče akcije z malo spanja in z veliko raziskovalno željo, so jih pripeljale do odkritja pomembnega zbiralnika kaninskih podzemnih voda. Tako kot celotno brezno, so tudi nekateri deli jame dobili imena po jamarjih, ki jih, žal, ni več med nami. 28 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 28 i Fotomontaža: Tomislav Lajovic - Tomac Prav vseh, ki so v teh letih sodelovali pri raziskovanju Renetovega brezna, skorajda ni mogoče našteti. Gotovo bi koga pozabili! Nekatere bomo vendarle omenili: Jožka Pirnata -Jo-zla, ki je 1998 odkril vhod v brezno, pa Gregorja Pintarja, Francija Gabrovška- Frančka ter Martino Bergant- Bino. Njo tudi zato, da se bo vedelo, da so pomembni delež v tej zgodbi - pa ne samo v tej - pisala tudi dekleta - slovenske jamarke. Smeli raziskovalci Renetovega brezna: Jure Andelic - Jeti, Marjan Baričič, Martina Bergant Ma-rušič - Bina, Blaž Bezek, Matej Dular, Bojana Fajdiga, Franci Gabrovšek - Franček, Tina Haj-dinjak - Hina, Jure Krajšek - Juki, Lanko Marušič - Lane, Tomaž Miklavčič - Boni, Kristofer Pečar - Bajsi, Matija Perne, Gregor Pintar - Stari, Marina Pintar, Jože Pirnat - Jozl, Matjaž Pogačnik - Pigi, Ivo Sedmak, Dušan Tominc, Rafko Urankar - Cile, Janez Vengar - Giovani. Priznanje skupini za arhiviranje in dokumentiranje jam Dokumentiranje jam, ki jih je društvo raziskalo v svoji stoletni zgodovini, je vsaj enako pomembno kot je raziskovanje jam samo. Odhod v jame se običajno prične s pregledovanjem zapisnikov o že znanih jamah. Raziskovalne akcije pa se zaključijo z risanjem jam in beleženjem opisov jam. Skozi celotno zgodovino Društva so se med člani vedno našli takšni, ki so, razen v jami, svoj jamarski čas z veseljem namenili urejanju arhiva in katastra jam. Njihov prispevek je neprecenljiv, saj so s svojim delom omogočili uresničevanje načela: Sedanja generacija članov nadaljuje raziskovanje jam tam, kjer se je prejšnja ustavila. Vez med vsemi generacijami predstavlja urejen arhiv in kataster jam. Kataster jam danes šteje več kot 20.000 dokumentov o jamah v Sloveniji, ki so dostopni v tiskani in elektronski obliki. ■ Proslava in podelitev priznanj 29 i Fotomontaža: Tomislav Lajovic - Tomac Še več: Društvo je razvilo prvi elektronski kataster jam dostopen prek svetovnega spleta. Člani so uredili tudi elektronski arhiv vseh pisnih dokumentov o delovanju društva. Vrsta članov, ki je v vseh teh letih zasnovala in vzdrževala bogat arhiv in kataster jam, je dolga. Do druge svetovne vojne so to bili: Ivan Michler, Pavel Kunaver in Alfred Šerko, ki je množico zbrane dokumentacije o jamah pričel sistematično urejati in novo odkritim jamam dodeljevati katastrske številke, kot jih uporabljamo še danes. Po drugi svetovni vojni so dokumentacijsko dejavnost Društva usmerjali Roman Savnik in France Osole, pozneje pa še Matjaž Puc in France Šušteršič ter Gregor Pintar. Skupina, ki bo danes prejela priznanje ima velike zasluge za današnjo, vzorno urejeno, obliko arhiva Društva. Pedantni arhivisti: Marjan Baričič, Krištofer Pečar - Bajsi, Mitja Prelovšek - Čot, David Senica, Marko Simic, Rafko Urankar - Cile, Dorotea Verša, Marjeta Zaje - Tačka. r jr %/ ,'rs . r ^ ,, , -¡t Jubilejne steklenice. - Foto: Primož Rupnik Nekaterih priimkov se vedno razveselimo. - Foto: Marko Vogrič ' r Takoj po otvoritvi razstave. - Foto: Primož Rupnik 34 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 34 VIDQL7NI pREflEZ LJUBLJANICE - ! I hébSS Reka sedmerih imen L JUhtJonict poveauje izjemne iioHViw ïitameiiitoRti fS1uveitile; Cetkiiiikt. in Planinsko polje, (tako* Skocjan, Planinski) 1«D0, Costojlisku jimc, Kližiiu jiini), ■ 1 Najdenujamo, Loqarfek. Ùrariiénlco - če na&afrmole nttkateie, s kdl-ttlrU Sü povezani imioqi taziskmaliü tlnseŽki iLsEego d tili t va ml ustanovitve naprej ¿«kal teka seitmeuti imen? Cecknifki krak kiaike Ljuiii Janice izvira kot Trt> u novi ca. Obrh n« Loškem polju, Stri en tis Cerkniškem pult» in Kak v Rakovem Škocjaiiu. L1 i vi ki krak z teko Pivko pa ponikne v 1'ostujitski jami, Sotofrje Itaka lu Clvk« te Planinski lami, u katere (Hiteče iia površje kot Ihiica in teče pn Planinskem polju, kjer ponikne in pri Vrhniki i/v lra kot Ltubljauica tet se po Ha rtu in skozi Uuliljanu vije do sotočja s bam. ■ Razstava »Jame so zame« 35 '""" w Tp*»(l - kii . •*'ll, u ^ á t* I» -uJU | liU 1. pn p«», „Jt,) ,„H, auu>ll ■Man. ntat. UII.1UI t. II.) Iti I p,, ui ,„„ ikcrjjugtia**" t n» lamltu a It.II | . ,L| litiji, m OJfGd unid,I laiDiuiii«^! ■ 11«—»< 1 hü. < tibn >i>tMa|nU •unwitU> ............H*«U'>h-< lUctlpn^hUHlk. «t. Iti™ l<«ir|«»HU u tmttlua. i: tm-atl i>«4dIrim^ari^tuu irknnt rum« •0 •• .*VI» fuev.l,. II millllln M lllL tuw IKWI1111il » ujnu Midi« . Tt-rl « Ihuifc* - . llaumi MUI j "•«•. 1» lilu» t.ilnVnu «liatanitl Ull> [ Ihitut OH» II tu«!*» Niniun lili>lniui«li (■M «IM, M*> H lU klln <«riiv(»u JH.ii wm»u»M fu™ II mw>i watirtll» Mi im) mito: um e. ut«i I I—" tlHtniMh j 36 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 36 -I -»-i.ifmrti » IUÜJU V MltlM UU tar»-t*?% àftrtn U ilmlaiKitf^U iiu»k.4* l»lio MAMiltfltJ I g t* <«** UMÉlfe ul «■»«te .itrsijam», Mu m • m»I J i^dtn*«, ^ ^ »»»4* tta t*| [ n>im;ltmii itau^^itt« I*" ^tulila utscHUdr t*. 44Mlt.*t««t, » «aitfciK •• Ui» » cillam H«m*}«t* '-rtkrrtNto, )< 1 imiiïm IUIMI II »URB MIM« M lita «dM m ' ' » (tr: 1'Ï . ]■» PllJtrti* |||m«|l I m . ,, -1, ^ • Imnbluui » ■ ■ - K. I.MI . të <* <■ • I ..U L ■■ 1»*>IMlilU*i mutin 1> - ". h UI j J' r t ■ h + »H<'. t.r «tiri miili nufjifc i-LUI dr-~ . ».« i . I «li l ■ J ..i L| c. ' M Htac adTHMla I » ' IIH -r Tfl-ral — I* »d Mm le ■ Razstava »Jame so zame« 37 * sJr» SKoiivwhJToíct ilitlovditU limiti i ti 5«: lltffmrldjljtjla Hrtiff» flMOIr U tPHlff * n*f [K:.]i)eiw> rto natevt Iti mis tu i mi ta lii^luihltL ii rs tihi w t« «kutal luuii flairuv. »eluielt w iruttral rsiUtnih rtriiv ud Avstru-uatsk* niunut Idtir i tu ilanaiiiiu KrptiMik* Sluvetilt» 38 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 38 Kaj nas vleče i-jamei Zakaj vedno inuva trpimo v mra^u in lilatn tet ¿d it d j se u<1 tam viatunm srečni iii ridViluSuiiL Cufirav so inred stuleti Id me raziskovali ¡treih/sein /araiLL l»nplav na krsSKilt jjoljili, i Id ne i v t m!;, il« 5" ie takrat v potUtmlje anala cstlovednast. Tako je Se itmies.Za ptavefla jamarja je na1|tomenil>iie1ge odkrivanje tieitnaiieaa in tie tekmovanje, Jamarstvo |e tu«U ipiirtni izziv, Kaj ju [dzLskuvdiiie jamlatiknfLiičnu irtemitii iMponto. ■ Razstava »Jame so zame« 39 V lamdli je dovoli ¿taha. Ce le nismo iwl vottu. A iKidzemVje t eilmi itajde «tiwulj ovit ta uialttla človtfka. Bueiiila navzdol in uavzcfut, voda. Matu, iiud/iii u Žit 11 Že uil nefcdal kaliju jamarje, Težaie mi (laistjs ttiakt kot pred stoleti, lotevamo se jih nekoliko ilrupače. 40 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 40 V OBJEMU BLATA, VLAGE IN MRAZA TElVrt V idllldll |H)tTBlllljHmil 1ll£. Veliko 1 a mar) tíi' íe danes ii|Ki ratina k ai' lîldovtto z odprtim plamenom, kl Udje toplo in UütptSeno etloliu, L eiUm puliheultut svtítL ptllriižiiu (i ut. UTESNJENI V SVETU OŽIN üiiue su ilsl la mu t sku a a v s a kila us. topustu sc i n(fli. ila i a ma)liin> nepfwliutlii" luknjo slutimo v eil t luve, Dil riti su ¿ti huí 1 titilo l peu limine, ¿a itioínelte težje. Če íes ne p re dnroače, j II11 Ulli tafiltillHI, V jurnuti sinn mnkciin iilatrii. Temperatiiie v i'Lsiikoontshiti jatnali sola mal:» nail ted&čem, v iiUlnali pa kakjli i)«snt sropiirj veö, rlazeivjH skuzi uäitie Iii plezanje *alit«vat« Ufmilelixi obleko ii motne, iiapcciiHiíilfivfe tkanine. lamarta linste spo/nall tuiti po fluraijsst.ih Ükiiriijih in močiiilt piiinijasi ili eokavieak ■ Razstava »Jame so zame« 41 42 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 42 ' Kd i i čl ¿mi so iii iili löilitju na |xirlročni jamskega pota[jl|ania. teta 55 so ustanovili rtruitveno sekcijo ¿h rd/iskovBilje poih tutiiili juin iiKHiiiiles»ti)r tetili je t~a rttfjavnost t ilcnètvii pitstopoina zamrla -ri|l'U> h I». -ji|M ¿ifcci LottriH ptf lil IHUJMC" . (■ ' l«» * MuiM, '«Mlltrfrt Mtfl MlitUl «1411114 I.jji 114vi UMtBIfVlUI" rtnTWm H* rrtWi It «d ( H i * i | i i ■ kVh.Jilfchdr ■ r . I« HjlHl.li.* t i H ■ Razstava »Jame so zame« 45 KMASTE KJER IZVEMO VSE 0 VSEH Lena, opis in uuirt talite m mene okolice sku[»tj z ostalimi [joildtki in upažanii sestavi j a ju jamski zapisnik. Tega jamarji utldaiu v kataster jam, To je urejen« ¿Mrka dOlulRttOtOv o raiiskaiUli In reflistriraiiili krdi kili tarnali, V Sloveniji j« raiiskaiiili več kot 9000 jaill. I DRUŠTVENI KATASTER OD UREJENE ZBIRKE DO ELEKTRONSKE BAZE Temelj prvega pravega jamskega katastra na Slovenskem je Društvo ¿a raziskovanje jam Ljubljana postavilo že ob svoji ustanovitvi, le nepogrešljiva /bitka podatkov o že raziskanih in ce§istci£ttiJLil lamaiu Offttej Je bistveno prispevalo k razvoju sodobnega katastra jam in ga v zadnjih letih nadgradilo s prvim elektronskim katastrom pri nas. W I; UiKu.tv • i*' lutltflM'; sj^vt-^tr^ i« »is to^j^ «Um.Mli.Ullh-.Hl*. J »*- ■u? ni** MMIti»! Mlu w >'WlMiri »nt inilne Identitet* t«*» •tofttllo i. »fti a - N11 it-.i-v «ttttsae té '•eteifUc ««tttt fíWK OMiW. Mtww F** ilelfNk MWNMNiC$tUi m ■ «o« n*i> L«t* t^tnimilhliiiK Utiltill IIIH!>!Ul) Mtlim H fiMíll Lr M »ml m rj'iwTWu fluttet u, mutöv , wli. WlU|«l utill« U • i L ir.ji' * Milu.' ■» i H M' 4ilir(W4bi •*T«*ttct» Silba «a -* n-l t\ T J ,rr m1 "Ji nïTdtiWL Jtu d rut 11. J .n-,^1. iiiin furiiqiaf t n- ' • ' ■ ..' I ■ • .■ I ■ i I IflHli-tllvfli 11 il m 11 ( i.-;. ig.i ; 1. lui mu) : i r ; Fotograf v veliki podzemni dvorani s stufií à a ne vidi celotnega motiva, zamisliš si ga \ plavi. Nato z bliskavicami hodi po dvorani in po delili osvetljuje prostor, ki se v celoti prikaže iele na filmu doma po razvijanju To je postala zelo uspesna iu razsiijeiid tehnika fotografirat rja velikih prostorov v 1amali,,lamskifotografíe s fotografijo ko je Ml film razvit, oživil setii iti drugim podzemni prostor v taki luči iti tako kot ga sicer nikoli ne tli videli Planini T, mi ■ hn *■ : L'; ■ I '.il' • ■ I lisk lliil ' k , flTtfliWirar Alt.K 'rmicTin pa lil * i «T J I. ', i ■ ' I j. .1«! Il lil U. Lini iu failli. : ■ - ■■ UIU. M1W1 IIIWNIWIIMI ■ilmmiK h«**, iiwww«' —h ■U B.ÜÉ tt **t 4a »B**m " P.. IL I» K |#«H a h i»". IflTaf, Vfa- rt t1111C f [ I' " i.ii ai. 11. lawal > ha udluamu tal*... na*»u n la-Ju- a il-i ,a (*>tli*titcvtufil!)l£att I* fl.iaJ : •* nirOa T^rmaTa i:;.irfa l ii ii |kj.ib t Ym. h ■ Razstava »Jame so zame« 47 REŠEVANJE •Uiuuitiiltoaa ?UUi»ict«U)* truplu u-iju tt«. L':uitip £d tniltiuiiiil« (im Elintrtiitvi, Uiu« u*nt*u, 4* » mlwi* }(iiLnmua, ctfl |HV|rr*£w# ti*icwt* i In * »l»tu>« p« iJ»»ni r*i«1» I uriti MVČttli* )riHi«tfe. IiV*Uett k bft uiil |HV* data iinipuM p« bilo BiHviitm |4«>ivMn cm utiovil« «It*» lOMD.« RAZVOJ OPREME •11» v ni ta ttvua i«miug 1 ¿ata ine nmnil m tn i zel MIKIH« vinu, 10 i« u paziti, tmtMli t «m» 1« tm 1(1 V#Itl v, *t# trnu lito pravlliui vtdrlcvali tnAim t idil] olirat4f*lJL pttflUfrl (Milji: 1'' I «(«J l »1 ■ul-.U.-i r i, lil*. jL.ikD, *U v*f tiirtt II* . :t:.r . 44 poiIlKUl 'I >1 <í rml* 1TV: trpnaptall Da iftvoni tl[M Hi '. <1.I . i» ¿. l . H- PEHUIAOK -TT? t« jamLlll * *liUgvJ¿*<4iir*l,n ilum. hrkuUtu o(iuI*bH*l[r pl- sHI* ivotii ln,i«<:|r V> Url'* \ 'l s M.|ln-» Tnfc w st-a T. La 1. Kun r- \ i-hi 11 t - > 11 "> ÍD U H* flucbm t ¿xvj idl* t mttr 1Un ponte til M&*#triL*Y*4ll* i y[liv4*HJ ufi*wu>+ U ILI KJC-il" IUUJ v I i **■ "■ V letlli je T. llaniiia DbJOVlt vrst« teimičiilli Člankov: oslafiitev vtvi * pcitcdiSiu, trdnost voglov, preskušanj« vrvi ,impregnacija iti staranje, preskušanje naprav d v rvnu telitiiko, nov irali del, varil ost [iti vrvni t u I u liki mostna vrvna zavora, vpliv iija po vrvi na njeno trdnost, i opreme pred korozijo... Hrt« MIittV 48 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 48 ^m Tež Ko je na k ca t ko strniti vse ■ mejnike in dosežke Itniítva. Mrtveč m lili je. Med prvu in dragu svetovno W vojno je iiilo iid 1264 ekskurzijah r preiskanih 745 jam. Se večji razmali je ooemogo&lla pomanjkanje denarnih it) iiiatetialiiill sreiJstev. DcuStvo je slovensko jamarstvu postavilo na zemljevid sveta, dosežki zadnjili desetletij pa so nas tam doilatnu utrdili. KRIŽNA JAMA *Urt« imu t«idtAJt»fl utiirill iufii rov, kar}« ImU OMOW Í* Utirir nattoi ttffiitl&wi«» hud«. u. io. i* (tU« uiUunlfiii« |«in«(4k« |«itiitlnlei »lUiJni ianut- v ifatHii t/ffi», t I v ntum s rfTittKostiMB in * luactičttl« drultt ornim« «IWAÚUIIM ¡«1 wtaiit 1 u, v»t*naicc c* turj«ti£»<> «It* Utn (riiiipUBie «nú UMtUUiet« io«i. I'ElwvUiBino fijrimfru U Níiiru I ««hI. hi 04 i9 IfrtA IMUM Cwit»JC4l U-UUO itVCMlUl .. JKI-M UJniftMrzarfliJskovttintiim L|iiti1)«iM» 1» ird»ijiln I h ftt množi to ir#itrn«iocu noeit J«4 i imiU t*«u fit* ..-OB» J. iS. 1« bilu ust«Jiinl|iííiu ÍJ1ij*tvo «lui itctif» Sriii« fiK llHjgI, r«-flisrrit«tKi m x. imn Ui i* i«4it v/on« Ucrtilto 11. vM Krilni tu>L> ulit*iit«irt« Mm« i« t*(iuuliiskan«j«ti lui ¿.nun nliutav«lc#v,, Hlet ,,'i napr*-\ v lun« fe mt^-ri 1« v m nilituii i ( i litliina 5 'liuMiii ' ■ Razstava »Jame so zame« 49 ] a ni a rs ki krožki in delo z mladimi V litih I«. «Mlvt^ |w £ a« klini («O), levu Ktma\ t«. f |am*rfT-.ijjti tuivlt I tnrinao i L t d kov, ki i« %« vjtanlll vdtMftn, tU i« mriitu (liDitVo 44 nw intot kut, Nlnlliiiku i«kBl(u In iwLLl lamt Hui.*« M* tfrliiin u-tlwiuti »»taufclli Id i« it*vflfiv)lUi «k%hurf Hali wM|HKUnlTtwin (muí KriUbrta» dt. Alliiiu }«Utt*rt* lik prof* Kun»«« m|»**|ilj«U t* tarnat]«, Pi«v ti mladi faiaarti «o i«wt»|Hijna prrtlJ v prv» rd/lUnutn« wr«Tt, jamarske podružnice /Usr4 v p*trt««*ti.h I »ti h (**T«tl*Q« íTotati* 10 u mT«nitttd1e (luildilainilruttv«. Podcultilc* m ««(«tifl osatfioitalal» in (MMtal* taffumuiiM druttia. To h ¡.wm«ftilü twdi f1»oHrutr\.ji t«l futikcl]*, H fftstiioo 50 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 50 NAJDENA JA Srrgr pogtaita. 270' ^nhion {»ugleda: 100 m j Ha'wJ I i i ti I v i j « i nr i lil .V ■MnUtl \ mDdtEvih ^nnrtitt i a r#tti impuni ti : n oni. k »J .>■ i -.: yr '] ■ ''*r Ï, pfHtOKltl prtd irjlltth fa^ililiv 1 ■ i* VI v "I r* / r\ * k P .. A. m s- -t J ' / S' & fi f f, r v* V' V ■ V ' V-' Jtuf ' i v I'T' i* '' Ji / ¿m L**"'' ' fj&j im: -v > : ^ H 3raprotnik - Miško pleza v breznu Klavirji, pod vhodom. Foto: Jurij Andjelič - Yeti ■ 'M I Ü as ■ " .»L i^'-fn. .VI Vn Sias 4 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 79 Praznovanje rojstnega dne spisal: Tomislav Lajovic - Tomac (avtentičen zapis - op. lekt.) Praznovanje stoletnice društva je bilo že v razmahu, ko se je pojavila idejo o praznovanju rojstnega dne. Prav na datum; kajti ve se, da je bilo društvo ustanovljeno 12. maja 1910 ob petih popoldne ... Gostilna Pod Lipo na vrtu, kjer so se pred leti pogosto dobivali naši člani, je bila hitro dogovorjena lokacija. Trenutno ne preveč obljudena in prežeta z "zgodovinskim" spominom je bila idealna. Metod je rezerviral, vendar je bilo tiste dni precej deževno in smo se morali kljub drugačni želji dogovoriti za možnost praznovanja notri, pod streho ... Prav tistega dne, 12. maja popoldan, se je po nekaj mokrih dneh zjasnilo. Posijalo je sonce in omogočilo enkratne pogoje za dober vrtni žur. Dan pred praznovanjem sem pri Žmaucu slučajno srečal jamarskega kamerada Korla. Beseda je dala besedo. Korl ima tiskarno ... tam se tiskajo tudi majice ... "Korl, kaj, če bi enkrat?" ... pa pravi Korl: "Kaj, če bi midva kar jutri ..." ... in "... Ja, seveda!" Motiv "skrokane sove" sem imel že dalj časa pripravljen in majčke sem že dalj časa obljubljal. Najbolj vztrajno sta me spodbujala Garmin in Diba, in ker obljuba dela dolg, se je v trenutku pokazala izjemna prilika narediti majčke in jih na praznovanju razdeliti. Naslednje jutro sem Korlu po mejlu poslal "skrokano sovo", ob treh popoldan pa sva se dobila v Trnovem, kamor mi je že prinesel natisnjene majice ... Super! Bilo jih je dvajset in izpadle so fenome-nalno ... in še dogovor med nama: majice niso na prodaj, donirava jih midva, podeljene pa bodo za ferajnov stoti rojstni dan dvajsetim v preteklosti najbolj "skrokanim članom" ... Ob petih popoldne smo se na vrtu začeli nabirati člani. Prišel sem kar točno in zagledal "svetopisemski" prizor: na svežem, podeževnem, z majskim soncem oblitim rajskem vrtu sedi pod stoletno lipo nekaj starih članov. Na relativno velikem gostinskem vrtu ni bilo nikogar, razen naših. Ile, Tačka, Tomaž, Manč, Metod ... dobrodušni in pripravljeni na žur. Stisnem roko Metodu, s katerim sva v zadnjih mesecih veliko in dobro sodelovala in nasmeh se nama razleze od ušesa do ušesa. Danes smo tu zato, da se poveselimo ... "Vse najboljše za stoti rojstni dan Vam želim" sem voščil ... in praznovanje se je začelo. Člani so se hitro natekali. Dodajale so se mize, enkrat z ene, enkrat z druge strani. Nastajalo je dolgo, dolgo omizje. Prihajajoči člani so se pozdravljali, rokovali, objemali, trepljali ... Prileteli so že prvi šopki "velikih točenih", prve gajbe "flaširanih" ... Družba je hitro naraščala in postajala vse pestrejša. Bilo nas je prek štirideset ... Sledila je nepričakovana podelitev majic (priznanj) "skrokane sove", ki je sicer neformalnemu praznovanju dodala nekaj "glamurozne vsebine". Dobitniki so bili navdušeni, ostali 80 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 80 so se zabavali, nekateri celo malo zavidali. "Skrokana sova" je priznanje, ki ga za razliko od jamarsko raziskovalnih odlik, dobijo člani, ki so se izkazali na družabno-žurersko-pivskem področju in pri tem končali z rdečimi očmi. Podelitev je bila enkratna in neponovljiva. Priznam: kot donatorja sva imela s Korlom nekoliko subjektiven pogled pri izboru dobitnikov, vendar mislim, da sva izbrala modro. Dobitniki "skrokane sove"so : Ile, Vojc, Marjan Zavec, Yeti, Mič, Pac, Sabla, Tomac, Pestotnik, Korl, Rambo, Ikarus, Franček, Jernej, Primož, Riko, Rok, Garmin, Jerca in Diba. Potem pa pice in pivo v potokih ... veseljačilo se je, pilo in pelo ... in tudi plesalo po mizah ... ne vem, kdaj se je stemnilo in približno se mi zdi, da so zapirali okoli polnoči ... mislim, da nas je nekaj hrabrih šlo še naprej ... Čez nekaj dni me kliče Peki, znanec s TV-ja. "Ja, bo šlo veš ... tisto." ... "Kaj?" sem vprašal ... "... Tisto, kar sva se zmenila oni večer ... saj veš, ko ste praznovali Pod Lipo"... "A ja? A srečala sva se? In kaj sva se zmenila!?" ... "Ja, saj veš, da objavim vaše praznovanje 100-letnice na TV ... objava bo v Tranzistorju - oddaji za študentsko kulturo!" "A ja? A to sva se zmenila?" sem bil presenečen "Ja to je pa super ... nič se dosti ne spomnim, Peki, ampak zihr je cool ..." Tako je bilo tistega majskega večera na praznovanju ferajnovega rojstnega dne ... Mislim, da smo vsi dobitniki potrdili prejeto priznanje "skrokane sove" ... tudi ostali so se kar dobro odrezali ... ■ Praznovanje rojstnega dne 81 Skrokanci. - Foto: Marjan Juvan ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 83 Veteranska ekskurzija v Najdeno jamo 29. maj 2010 Vsakoletna srečanja pri Najdeni jami, ki so jo člani Društva našli ob iskanju Li-ppertove jame, pomenijo tradicijo, ki traja že več kot 30 let. Na teh srečanjih se vsako leto ob koncu maja srečajo vse jamarske generacije, vključno z nekaterimi družinskimi člani. 29. maja 2010 je bila spet tradicionalna veteranska ekskurzija v Najdeno jamo. Po povratku na površje se je večina udeležencev in zunanji obiskovalci svečano zbrala ob šampanjcu na prostoru za piknik pri Najdeni jami. Srečanje se je nadaljevalo pri lovski koči na Prangerju in je trajalo pozno v noč. Janez Kanoni - Žan je za vse pripravil čudovit golaž. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo. Nekateri so tam tudi prenočili in zjutraj skupaj zajtrkovali. Srečanje se je zaključilo v nedeljo, 30. maja v opoldanskih urah. Udeležilo se ga je 60 članov in ostalih. Na zdravje. - Foto: Marjan Juvan 84 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 84 Pred vhodom v Najdeno jamo. - Foto: Marjan Juvan Vedno elegantni. - Foto: Primož Presetnik Vedno, khm, pustimo stat. - Foto: Marjan Juvan Vedno nasmejani. - Foto: Primož Presetnik Vedno mladi. - Foto: Marjan Juvan ■ Veteranska ekskurzija v Najdeno jamo 85 Vedno prešerni. - Foto: Marjan Juvan Vedno uglašeni. - Foto: Marjan Juvan ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 87 CGP - celostna grafična podoba V Ljubljani, oktobra 2010 spisal: Tomislav Lajovic - Tomac (avtentičen zapis - op. lekt.) Kadar kaj praznujemo, je v navadi, da se ljudje uredimo in lepo oblečemo. Če kdo praznuje pomembno okroglo obletnico ali visok jubilej, se ob takšni priložnosti še posebej ozaljša. Kupi si novo obleko, čevlje ... celo povabljenci na dogodek si hitijo kupovat nova oblačila ... ženske skočijo še do frizerja, moški si pristrižejo brke ... skratka, vsi urejamo svojo "celostno podobo" pražnjemu dogodku v čast. S tem pokažemo svoj spoštljiv odnos do slavljenca, do vseh povabljenih in nenazadnje tudi do sebe (hkrati pa imamo novo obleko, ki jo bomo odslej uporabljali) ... Letos smo na ferajnu praznovali 100-letnico društva. Počastili smo jo z mnogimi dogodki. S svečano proslavo pa s to in ono razstavo ... vendar se je vse skupaj začelo že veliko prej. Ko smo pred dvema letoma začeli s pripravami na stoletnico, je padla ideja, da vsled dogodka prenovimo ferajnov stari znak (slika 1) in celostno grafično podobo. S tem pokažemo ljudem, s katerimi sodelujemo in poslujemo, in vsem, ki nas spremljajo na spletnih straneh, da smo sodobno društvo, ki gre v korak s časom in ki da nekaj nase. Jamarsko društvo ni samo raziskovanje jam, ampak smo Slika 1 tudi člani, prostor, v katerem se družimo, kataster ... pa tudi naše izkaznice, dopisi, kuverte, plakati, štampiljke, ki s svežim in sodobnim oblikovanjem dajejo naši skupnosti ugled resnega in samozavestnega društva. Ker se tega, kot poznavalec, še kako dobro zavedam, sem v ta korak spodbujal in bil navdušen, ko sem uvi-del, da na ferajnu, kljub pomislekom nekaterih, vseeno obstaja volja za prenovo celostne grafične podobe (cgp). Prvi mejl, ki sem ga v tej zvezi dobil, mi je poslal Pigi, dne 28. 09. 2008, in se je glasil takole: "Živjo, v okviru priprav na 100 letnico DZRJL smo se odločili posodobiti CGP. Od IO in skupine 100 sem dobil "pooblastila", da skličem komisijo, ki bo šofirala proces določitve potreb in izbire najprimernejše CGP za naše društvo. V debati s širšim članstvom sem prišel do vaših imen - ste najbolj kompetentni za to nalogo. Zato vas vabim na sestanek, na katerem vam želim predstaviti dosedanje aktivnosti, aktualne ponudbe (sestal sem se s 5 ponudniki), nakar bi skupaj določili naslednje korake. Predlagam, da se dobimo v torek, 7.10. 2008 ob 17.30 na ferajnu." ... 88 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 88 Tega dne je bila ustanovljena komisija za prenovo cgp, ki smo jo sestavljali Branka Hlad - Brana, Nataša Kavčič, Marjan Juvan - Manč, Miran Erič - Pac, Matjaž Pogačnik - Pigi, Primož Presetnik, David Senica, Gregor Cilenšek - Cile, jr. in Tomislav Lajovic - Tomac. Že na prvem sestanku smo se dogovorili, kaj potrebujemo, ter določili kriterije za ocenjevanje prispelih ponudb. Potrebujemo: Posodobitev obstoječega znaka ... želeli pa bi, da se ohrani sova ter sledljivost in razpoznavnost starega znaka. (Sovo je v 70-ih letih narisal Franco Juri (slika 2), takratni študijski kolega na šega Danijela Rojška. Logotip sove, ki se od takrat ni spreminjal, je bil res že potreben osvežitve. (op.p.) Poslovne tiskovine: kuverto, dopis, člansko izkaznico. Druge listine: diplome, priznanja. Publikacije: zgibanka, plakati (jamarska šola, vabilo na dogodek, razstavni plakat), vabilo. Oblikovanje spletnih strani: domačo stran in e-kataster. Kriteriji za ocenjevanje ponudb: 75% cena, 25% oblika Slika 2 (všečnost, relevantnost). Malo pred Božičem 2008 sem se slučajno dobil na kavi s prijateljem - oblikovalcem, prof. Eduardom Čehovinom, in beseda je dala besedo ..."Malo cgp za tvoje društvo naredim zastonj ... pa ja ... kaj pa!?" je rekel in me osupnil s ponudbo (mala cgp je: znak, dopis, kuverta, vizitka - v našem primeru še članska izkaznica). "Drugo po obstoječih cenikih", je dodal ... Naenkrat je bil najugodnejši ponudnik ... ja, zaradi cene seveda ... in še reference: že itak je svetovna marka, zraven pa še profesor za grafično oblikovanje na ljubljanski akademiji ... ja saj boljše ne more biti ... Komisija je prof. Čehovina prepoznala kot najboljšega ponudnika in bil je izbran. Za oblikovanje spletnih strani in e-katastra je bil izbran najboljši ponudnik na tem področju: Domen Fras, arhitekt in oblikovalec. Za spletno področje je odgovornost prevzel David Senica, za cgp in komunikacijo s prof. Čehovinom pa jaz. Čehovin je ponudil prve rešitve na sestanku 13. februarja 2009, pri Metodu na DDC (sliki 3, 4). Očistil in osvežil je logotip - sovo, nam predstavil njen razvoj (slika 5) ter pripravil tri osnutke novega znaka. (slike 6-8) Malo smo zajemali sapo in bili precej nemirni, kaj je skuhal oblikovalec ... Vendar nam je vsem vidno odleglo - bilo je všečno, vendar so se mnenja v detajlih malo razhajala. Odločitve tega večera ni bilo pričakovati ... nejeverna komisija je od profesorja celo zahtevala nekatere drobne popravke češ: "Sovine okrogle oči so čudne, morda bi bile ovalne ..." in „Da gleda vstran, je malo čudno, kaj če bi gledala naravnost? "Čehovin je vse to poslušal, vzel na znanje in pripravil popravke (slike 9-12). Dve verziji sem na podlagi njegovih predlog pripravil tudi sam (sliki 13,14). Slika 3. Komisija. Slika 4. Eduard Čehovin. ■ CGP - celostna grafična podoba 89 Slika 5 DRUŠTVO Z A RAZISKOVANJE JAM LJUBLJANA Slika 6 Slika 1 Slika 8 Slika 9 Slika 10 Slika 11 Slika 12 DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM LJUBLJANA Slika 13 Slika 14 90 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 90 26. februarja 2009 je bil na sestanku komisije (slika 15) izbran novi društveni znak DZRJL ... in to tisti brez popravkov - z okroglimi očmi, gledajoč vstran, in tedaj še v črno-beli verziji (slika 16). Ugotovili smo, da je ta najboljši in da moramo odslej bolj zaupati oblikovalcu, ki očitno ve, kaj dela. Novi znak je pokončen in trodelen, kot kak klasični steber: baza, jedro in kapitelj. V bazi je ime našega društva, v jedru letnica ustanovitve, ki predstavlja zgodovino in tradicijo, kapitelj pa je posodobljena sova, ki je naš logo že dolga leta. Naslednji sestanek s prof. Čehovinom sem imel 7. marca, ko mi je v kavarno Hotela Slon prinesel izgotovljeno malo cgp. Rekel je: "Veš kaj ... imam majhno presenečenje zate ... znaku sem dodal malo živahnosti, malo barve, malo več življenja..." in medtem odvijal A3 format papirja. Zagledal sem velik, lep znak, z živo rdečo cezuro, na kateri je bila letnica, rdeč poudarek mu je resnično vdahnil življenje, bil je enostavno prekrasen (slika 17). Zraven so bili na treh polah natisnjeni še: nova kuverta, prazen in izpolnjen dopisni papir, nova članska izkaznica in vizitka (sliki 18-19). Enkratno lepo in do tu brezplačno. "Eduardo, ti si car," sem morda rekel, ali pa sem si samo mislil - vsekakor sem bil navdušen. Nisem pa bil čisto prepričan, če bo na klubu rdeča naletela na plodna tla, češ: "Kaj pa imamo mi z rdečo!?" Zato sem po posvetu z oblikovalcem, ki je to stoično prenašal, pripravil še zeleno verzijo, ki naj bi bila konceptualno bolj podprta, saj smo že po bistvu bolj naravoslovci, ves čas delujemo v naravi in smo do neke mere tudi naravovarstveniki - torej zeleni (slika 20). Pa je bila na srečo vsem bolj všeč rdeča verzija in ni bilo nikakršnih ideoloških pomislekov. Hura! Za nami je bila prva zmaga, ustoličen je bil novi znak (slika 21) in nova grafična podoba. Zloženka Po uspehu s cgp me je Primož povabil v skupino, ki je bila zadolžena za promocijsko zloženko. Na sestanku, ki je bil pri Dorotei doma, smo se dobili Brana, Dorotea, Metod, Primož in jaz. Skupina je delovala že pred mano, vendar sem bil povabljen, ker sem imel v zvezi z zlo- Slika 17 92 Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 11 ü 1 ! » t 1 * HMIDmj» JAK IJ Uli JA IA RAZISKOVANJE JAM UliBUANA IU2IStDVM.lt J A H LJUBUMM iiittm r* h.L .. un. lil i i tii U.lU^** Slika 33. Dvorana od zgoraj. Slika 34. Dvorana od zadaj. ■ CGP - celostna grafična podoba 93 Slika 20 Slika 21 ženko nekaj idej. Nekateri koncepti so bili že narejeni in nekateri teksti že napisani, vendar se stvari niso prav dobro vrtele. V skupini očitno niso poenotili in izčistili koncepta. To sem uvidel že na prvem srečanju. Neobremenjen in z distanco sem bil očitno pravi, da poenotim stališča in potegnem voz iz jarka. Moj odgovor na mejl, ki sem ga dobil 17. aprila 2009 od Brane, v katerem je bilo za več strani analiz in konceptov o zloženki, je bil namenjen vsem članom skupine: Uh, uh, uh! Kje naj pravzaprav začnem?! Tole je cela filozofija in za en doktorat materiala ... mi pa bi radi samo eno zloženko o društvu ... Po mojem zloženka ne sme zasuvat s tisočimi podatki z argumentacijo, da je to za društvo velik finančni zalogaj in da je zdaj treba noter spravit »vse živo« ... to je približno kot tiste restavracije, kjer plačaš pavšal in lahko poješ kolikor hočeš... in potem se ljudje prekomerno bašejo ... Zloženka mora biti »fleš«, ki te ze hip udari v glavo ... nekaj si videl, pa ne veš točno kaj ... nekaj ti je bilo všeč, pa bi o tem rad zvedel še kaj ... vendar je fleš že minil... zanimanje pa je vsajeno ... ostal si nepotešen in podatke boš moral iskati drugod... ne več v zloženki; zloženka je »fleš« in ne nudi dokončnih odgovorov... Skratka: Vidim, da je zloženka v fazi, kjer jo bo treba vsebinsko očistit in oklestit, da postane elegantno sprejemljiva, ne pa preobremenjena z milijon podatki in slikami, ki »bašejo« človeka ... Pripravimo raje »slow food« z izbranimi in okusnimi mini (!) porcijami, kot pa »kmečko pojedino« z nasitno mastno hrano in potem že tako presitemu gostu porivamo še sedmi krožnik krepke domače »masnoce« in pri tem neobjektivno uživamo kazati gostu, kaj vse znamo skuhati... bruuh! ... ne hitimo »na vrat na nos« v stilu: zgibanka mora biti do torka ... ker, če želite moje mnenje, se da iz zapisnika spodaj, ki mi ga je poslala Brana, razbrati, da stvar vsebinsko še ni presejana in očiščena in da je prav za to fazo čiščenja, prav zdaj napočil trenutek... EKVbi zapeli tisto znano:... treba, da se čisti... treba, da se čisti... V zloženki mora biti, po mojem mnenju, samo EKSTRAKT, pripravljen v skladu z znano modernistično maksimo: MANJ JE VEČ... Lp Tomac 94 Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let S tem zapisom sem se "de facto vključil v skupino za zloženko. Predstavil sem svoj koncept in skico vsebinske strukture teksta (slika 22). Novi koncept je bil hibrid. Vanj sem vključil dele prejšnjih osnutkov, ki so se mi zdeli zdravi, na podlagi strukturne skice pa sem se zavezal napisati nov enovit tekst, ki je tudi črpal iz že zasnovanih, pa preveč razdrobljenih tekstov ... Volk sit in koza cela! Koncept: Tridelna zgibanka (dva zgiba). naslovnica: naslov in celostranska fotka; ko se odpre (v levo), zagledamo, tekst: predstavitev vseh stotih let DZRJL po strukturi: KDO SMO? - KAJ DELAMO? - KAJ NAS DRUŽI? - ZAKAJ TO DELAMO? - KAJ DELAMO ZA SKUPNO DOBRO?; v tekstu naj se označi deset ključnih besed oz. pojmov (v drugi barvi, da izstopijo), ki predstavlja jo esenco našega delovanja; ko se tekst odpre (v desno), je zloženka razprta in čez celo notranjost zagledamo: časovnico: premico z označenimi letnicami od 1910 do danes. Ob njej so s kratkimi sporo čili objavljeni mejniki in dosežki društva; na spodnji strani časovnice dosežki v jamah (pod zemljo), zgoraj uspehi v društvu (nad zemljo) ter po vsej širini odprte zloženke še fotografije, ki so ilustracije vseh označenih esencialnih pojmov iz teksta na prejšnji strani (društvo, raziskovanje, prijateljstvo, narava....ipd.); ko vse zapremo in obrnemo zagledamo zadnjo stran, na kateri naj bi bil kolaž več kot stotih portretov jamarjev - od ustanovitve do današnjih dni, ki smo in predstavljamo društvo. Zloženko naj bi vodila premisa: čim več slik, čim manj teksta. Takšne edicije se danes bolj gledajo kot berejo, torej naj bo pregledna in slikovita. V času oblikovanja, ki ga je seveda prevzel prof. Čehovin, je prišlo do manjših sprememb. To je običajno. Na zadnji strani zloženke ni kolaža portretov, ki se je oblikovalcu zdel likovno pretežak in se tako ni vklapljal v njegovo vizijo. Želel je namreč lahkotno, čisto, zračno in pregledno zloženko, kar mu je v popolnosti tudi uspelo. Za zadnjo stran je predlagal ß--1' r-—-V/ r www -» Lt^F V. ob -'ju1 ■ * jsei^ri—^ T «uv«** -■ mriTtn-'»" C" u*» v L"1 ' ffeWbi i-tL/cn ■ Ijftjjrir ;t, LJ»«T-T> HPWA&it J At-Jk -6 J J'-'C t -- J—-----utep^Kf —Včinfc |«WW «Jiol v , « jp ^ "i JATt L J ït i/ d *■ t «H i Sr ^^ i i UWK i"-'"1' fJ*KH*W« " S^uw-wë SJ WOM&WP oftiwi >• eovfiv »UHJC hJ iifft^o 4ÎVIMHH. ' L / - ^Wr'f^'J""™"* S 3». iwilt MO/ UUÎMC i ' ^ « ■A-' A ' Hr/irnç I/ JVC v tfe^V^*^ - , t*v!?J -t*1»* -1er t v t Slika 22 Slika 33. Dvorana od zgoraj. Slika 34. Dvorana od zadaj. ■ CGP - celostna grafična podoba 95 Slika 24 povzetek teksta v angleškem jeziku, (kar je smiselno - zdaj edicijo lahko podarimo tudi tujcem), sliko jamarskega praznovanja ter osnovne društvene podatke. Na strani teksta pa je zapeljal ob robu "filmski trak" preteklosti, šest starih fotk iz začetnih časov našega društva (slika 23). Koncept je bil kljub spremembam v glavnini realiziran. Format zloženke je A4, papir visoko kakovosten 300 gramski, mat ter dodatna plastifikacija. Produkcija je bila vrhunska, prav tako izdelek (slika 24). Naklada 700 izvodov je prišla iz tiskarne v septembru 2009. Priznanja Ob 100-letnici društva smo izdelali in tudi podelili priznanja, ki jih je prav tako oblikoval prof. Čehovin. Priznanja so del širše grafične podobe in so oblikovno usklajena z že prej predstavljenimi papirji in dokumenti. Svetla, zračna, lahkotna, elegantna in z živo rdečimi poudarki, so prepoznaven del celostne grafične podobe. Vsebinsko se delijo v tri kategorije: Veliko priznanje za življenjsko delo (slika 25), Priznanje (slika 26) ter Priznanje za posebne dosežke (slika 27). Zraven je še mapa, v katero se plaketa vloži (slika 28). Veliko priznanja za življenjsko delo za vsestranski prispevek k razvoju (fruitva in jamastva na Slovenskem ter ga ofa tem jubileju imenuje za svojega častnega Slane. hidiifcltlBUL i m razbta&njs Jan LJitf Jon ob aojl 1 DOteflilel Priznanje ► Francetu Suitoriič« za sistematično in strokovno delovanje ter nesebi&io razdajanje svojega izjemnega znanja članom družtva. I Priznanja za posebne dosežka ►Juriju Andjeliču, članu skupine raziskovalcev Pršivca 1978 - 1988 za velike uspehe pri raziskovanju globokih brezen na Prirvcu in globinski driavTii rekord ~~" v sistema Brezno pri Gamsovi Slika 25 Slika 26 Slika 27 Slika 28 96 Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let Scenografija proslave Svečana proslava 100-letnice na Gradu je potrebovala poleg programa in dramaturgije, tudi scenografijo. Tomaž Miklavčič - Boni, ki je bil zadolžen za izpeljavo prireditve, me je povabil, če bi lahko sodeloval. Prosil me je, naj prevzamem ureditev grajske dvorane ter jo, s čim manj stroški, pripravim za svečano akademijo ter prisotnost približno dvesto ljudi. O ogledu, pripravah, snovanju, sestankih (slika 29) in izvedbi se tokrat ne bom podrobno razpisal ...V ilustracijo vam ponujam nekaj fotografij povsem prazne in kasneje na dogodek pripravljene dvorane (slike 30-37); v kakšne detajle pa gre organizacija take prireditve, naj vam namignem s tem, da sem poleg logotipa proslave (slika 38), kolažev skupin nagrajencev, oblikoval tudi podobo slavnostne torte (slika 39) ... Po prireditvi smo prejeli veliko pohvalnih odzivov tako na dogodek, kot tudi na celotno podobo svečanosti. Sodelujoči smo bili ponosni in zadovoljni. Slika 33. Dvorana od zgoraj. Slika 34. Dvorana od zadaj. ■ CGP - celostna grafična podoba 97 Slika 36. Med proslavo. Slika 37. Tonska vaja. HBHI 1910-2C sfl uStvo za raziskovanje jam ljubljana loo LET Slika 38 Slika 39 Slika 40 98 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 98 Majice V jubilejnem letu smo se ponovno odločili natisniti društvene majice, ki jih člani vedno tako radi nosimo. Tokrat z novim znakom in priložnostnim sloganom "JAME SO ZAME" (slika 40). Ker so se dekleta "bunila", da sovinih izbuljenih oči ne bi rada nosila ravno na prsih, ker da to ne bi zgledalo, sem se odločil zasnovati majice tako, da imajo fantje znak s sovo na prsih in slogan na hrbtu, dekleta pa obratno: slogan na prsih in sovo zadaj (sliki 41, 42). Ideja je simpatična zato, ker, ko hodita dekle in fant z majicama skupaj drug ob drugem, imata za mimoidoče različni majici, pa vendar vidi vsak, ki ju gleda spredaj ali zadaj popolno informacijo: znak društva in slogan drug ob drugem ... Rezultat odličen (slika 43) - majice razprodane. Slika 41. Modela spredaj. Slika 42. Modela zadaj. Slika 43. Maneken Tomac. ■ CGP - celostna grafična podoba 99 Neizvedene razglednice in nalepke V tem prazničnem času, ko je prof. Čehovin uradno oblikoval našo grafično podobo, sem tudi sam za svoje veselje oblikoval nekatere grafične detajle, ki v jubilejnem letu niso zagledali luči sveta, nabirajo pa se v mojem računalniku. Zato naj vam kot zanimivost pokažem samo dvoje: ferajnove neizvedene razglednice (slike 44-46) in nalepke (slike 47-50). Zahvala Ob koncu naj se zahvalim vsem članom in članicam, s katerimi sem v pripravah na praznovanje 100-letnice društva sodeloval; od začetka pred dvema letoma, pa do izvedbe zadnjega prazničnega dogodka. Posebej se zahvaljujem za odlično, obilno ter razumevajoče sodelovanje Metodu Di Batisti in Primožu Presetniku. Še posebej pa se ob tej priliki zahvaljujem prof. Eduardu Čehovinu za njegovo izjemno dobrodušnost in potrpežljivost ob nastajanju nove društvene grafične podobe in zloženke ter za velikodušno donacijo novega znaka in male celostne grafične podobe našemu društvu. Slika 47 Slika 48 Slika 49 Slika 50 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 101 100 letnica in V • I • • • vsemogočni mediji Alenka Terlep in Matjaž Pogačnik Marsikaj se zgodi v 100 letih, zato se stoletnico vsekakor spodobi primerno proslaviti! Nenazadnje se je na tem prostoru zamenjalo kar nekaj držav! Posebej so pomembne objave v sredstvih javnega obveščanja, ker delo jamarjev tako spoznava tudi širša javnost. Potrebno se je predstaviti in govoriti o nas, jamarjih, o našem prispevku k razvoju jamarstva in varstva jam, ter dvigati zavest o jamah, o njihovi občutljivosti in pomembnosti. Še najtežji je izbor relevantnih dosežkov. S tako dobrimi članicami in člani se v 100 letih nabere ogromno odličnih rezultatov, rekordov in zmag. Dovolite, da se pohvalimo! Aktivnosti je vodila in usklajevala Alenka Terlep - Lenča. Prva najava dogodkov je bila že oktobra 2009 z organizacijo obiska Najdene jame za novinarja RTV Slovenija ter novinarja Dela in Večera. Prispevek je bil objavljen v ekskluzivnem terminu prvega TV Dnevnika in je bil nato na televiziji še večkrat predvajan. Tišino, ki je sledila, sta marca 2010 prekinila dva radijska prispevka, aprila pa so izbruhnile informacije v vseh medijih: na televiziji, radiju, svetovnem spletu, v časopisih. Velik del prispevkov se je nanašal na častitljivi jubilej in z njim povezane dogodke na Ljubljanskem gradu in v Jakopičevem sprehajališču. Izredno medijsko pokrita je bila akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, pri čemer smo se s slikami in s svojim imenom pojavili na večini spletnih strani ter 'zasedli kar tretjino časa'' osrednjega TV dnevnika. Člani Društva smo imeli v tem obdobju občutek, da nas je povsod polno, kar so potrjevale tudi čestitke širšega kroga znancev. Dogajanje se je meseca maja umirilo, vendarle ne ustavilo: z informacijami znancev in neznancev o razstavi v Jakopičevem sprehajališču je za širjenje informacij nekomercialna mreža od-ust-do-ust delovala odlično. Dosegli smo objave s primernimi informacijami v vseh najpomembnejših medijih, na prvih straneh in v ključnih terminih. Večjo pokritost oziroma gledanost in poslušanost bi verjetno lahko dosegli le še z javnim škandalom, v katerega bi moralo biti vključenih nekaj državnih politikov in vsaj ena domača žival. Vsekakor to ni bil naš namen, zato lahko zaključimo, da smo, kar se pojavljanja v medijih in javnosti tiče, lahko izredno zadovoljni. 102 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 102 Utrinki: »Jamarstvo ni individualni šport. V naših časih je bilo to še toliko bolj pomembno! Ko smo šli v neko globoko brezno - recimo na začetku, je šlo v brezno 10-15 ljudi, na dno pa sta prišla samo dva...« - MetodDi Batista, 7. 5. 2010, TVSlovenija. »Glavni motiv jamarstva je želja po raziskovanju tistih zadnjih kotičkov našega planeta, kamor še ni stopila človeška noga. Medtem ko gre pri alpinizmu za preizkušanje samega sebe, je pri jamarstvu glavno gibalo raziskovanje in odkrivanje podzemnega sveta.« - Marko Vogrič, Finance, 6. 4. 2010. »Saj gre. Je težko, a pojdimo vseeno naprej,« smo si govorili.«. - Lanko Marušič o raziskovanju Vandime, Družina, 23. 5. 2010. »Kaj je največji uspeh društva? To, da se je nevladna organizacija preko različnih generacij obdržala sto let! In to, da smo v tem času raziskali ter dokumentirali več kot dva tisoč jam ter s tem pripomogli k prepoznavnosti naše naravne dediščine.« - Primož Presetnik in Marko Vogrič, Finance, 6. 4. 2010. »Nam je zanimivo ugotoviti: kam jama gre, koliko je dolga, kakšna je njena oblika, so dvorane, ali so tudi brezna, podzemne reke - pa kako lepa je. To je tisto, kar nas motivira pri raziskovanju.« - Dorotea Verša, 7. 5. 2010, TV Slovenija. »Kakšni ljudje smo jamarji? Verjetno malo posebni, ampak na splošno se obravnavamo kot zelo normalni.« - Primož Presetnik, 15. 4. 2010, Siol.net. »Jamsko potapljanje je ta trenutek nesporno najbolj nevaren šport na svetu. Če jamarstvo ni nevarno, jamsko potapljanje zagotovo je! Raziskovanje jam včasih poteka tako, da se prepleza sifon.« - Gregor Pintar, 7. 5. 2010, TV Slovenija. »Mislim, da so za vsakega jamarja ožine strah in trepet. Tam te dejansko stisne. Včasih tudi nimaš dovolj možnosti, da bi se potegnil z roko, odrinil z nogo ... Ni druge variante - treba je oceniti pravo perspektivo, si reči: »Kakor je šlo noter, bo šlo tudi ven!« - in se je umiriti.« - Mitja Prelovšek, 7. 5. 2010, TV Slovenija. »Prijateljstvo med jamarji je medgeneracijsko. Tradicija se prenaša iz generacije v generacijo. Tipičen primer je eden od fenomenov v naši družbi: pred Najdeno jamo se dobimo vsako zadnjo soboto v maju, in to traja že več kot 30 let. Ni bilo leta, da se ne bi zbrali tam.« - Metod Di Batista, 7. 5. 2010, TV Slovenija. ■ 100 letnica in vsemogoči mediji 103 Objave: 28. 3. 2010, Radio Slovenija, Val 202: Nedeljski gost Primož Presetnik, 31. 3. 2010, Radio Aktual: Intervju z Metodom Di Batista, 6. 4. 2010, STA (Slovenska tiskovna agencija): objava dogodka, 6. 4. 2010, Radio Slovenija, prvi program Radia: pred otvoritvijo razstave in pred proslavo na gradu, 6. 4. 2010, Radio Slovenija, Oddaja Dogodki in odmevi, 6. 4. 2010, TV Slovenija, Oddaja Odmevi: kratko poročilo o dogodkih na gradu, 6. 4. 2010, Finance: Ljubljanski jamarji praznujejo stoletnico, 6. 4. 2010, Dnevnik: 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana, 6. 4. 2010, Primorski dnevnik: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana praznuje stoletnico obstoja, 6. 4. 2010, Siol.net: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana praznuje stoletnico obstoja, 7. 4. 2010, RAI: Intervju ob razstavi v Galeriji S na Ljubljanskem gradu (na vprašanja je odgovarjala Branka Hlad), 15. 4. 2010, Siol.net: Križna jama: V vodni postelji jamskega medveda, 16. 4. 2010, Siol.net oziroma Planet: posnetki in nekaj več o DZRJL in 100 letnici, 16. 4. 2910 Radio Slovenija, prvi program, Studio ob 17-ih: Očistimo Slovenijo (kot gost sodeluje tudi Mitja Prelovšek), 16. 4. 2010 Radio Slovenija, Val 202 - Petkova izvidnica: Križna jama (sodeluje Primož Jakopin), 17. 4. 2010, Siol.net oziroma Planet, Vsaj 250.000 prostovoljcev očistilo vsaj 60.000 kubičnih metrov odpadkov (foto in video) - veliko posnetkov z Akcije DZRJL, 20. 4. 2010, TV Dnevnik: Reportaža iz jame in predstavitev razstave v Jakopičevem drevoredu, 21. 4. 2010, Dnevnik: »Jamarstvo nekoč in danes na ogled v Tivoliju«, 22. 4. 2010, Žurnal - Fotovest: »Fotografska razstava DZRJL«, 24. 4. 2010, Jana - objava o stoletnici Društva, 1. 5. 2010, National Geografic: »Prvih sto let Društva za raziskovanje jam Ljubljana«, avtorica Dorotea Verša, 7. 5. 2010, TV Slovenija: Polnočni klub z voditeljico Jasno Krljic Vreg in gosti: Dorotea Verša, Metod Di Batista - Todl, Gregor Pintar - Stari in Mitja Prelovšek - Čot, 10. 5. 2010 TV Slovenija - Oddaja Na lepše: Križna jama, 19. 5. 2010, Delo - Razgibajmo se: »Na ogled Vranje in Skednene jame« - najava ekskurzije, 20. 5. 2010, Val 202: objava pohoda na Planinsko polje, 21. 5. 2010, Dnevnik (št. 115): »Podzemnih izzivov ne bo nikoli zmanjkalo«, intervju s Primožem Presetnikom, 23. 5. 2010, Družina - Razvedrilo (št. 21): »Je težko, a pojdimo vseeno naprej«, intervju s Francem Marušičem - Lankom, Junij 2010, revija Jamar (št. 3/1): Prvih 100 let društva za raziskovanje jam Ljubljana (avtorja Metod Di Batista in Primož Presetnik). \ u \ i ■ \ h v S 6 «r. «as •V* št*: S,', 1995 Mogočne sigaste zavese v jami Sao Vicente I v Braziliji. Foto: Marko Simič zBrankoHlad -i ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 105 Podelitev Zlatega reda za zasluge Prirodoslovno društvo Slovenije je v pozno-poletnem času na Urad predsednika republike naslovilo pobudo za podelitev priznanja Društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Meseci so tekli, sem in tja se je slišalo, da urad preverja nekatere stvari iz pobude in sredi decembra smo dobili klic, da nam bo predsednik republike podelil najvišje odlikovanje, kar jih lahko dobi organizacija v Sloveniji. Sprejem ob podelitvi je bil predvidoma 22. decembra 2010, kar je še posebej radostilo vse bivše vojake JNA v našem društvu ... »mi smo more krvi prolili...« Na ta dan se je delegacija našega društva, večina odeta v slavnostne obleke, mimo častne straže prebila v predsedniško palačo. Tam so nas uslužbenke iz protokola naučile, kam in kdaj sesti, kdaj in koliko govoriti. Ob tem smo boksarskega šampiona Dejana Zavca, ki je bil tudi med prejemki odličij, seznanili, da tudi v našem društvu obstaja »zavec«, za kaj več pa ni bilo časa. Prihod predsednika dr. Danila Turka. Himna. Govor predsednika. Podelitev odličja gospodu Zavcu. Prebrana obrazložitev za podelitev priznanja našemu Društvu. Sprejem medalje in plakete Zlatega reda za zasluge. 30 sekund fotografiranja. Podelitev drugih odličij. Zahvalni govori nagrajencev. ... Zelo sem vesel, da vas lahko nagovorim prav v prostorih, kjer je bilo ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. V imenu vseh naših članov ter ostalih jamark in jamarjev, ki so raziskovali z nami, se Vam za podeljeno odlikovanje zahvaljujem ... Skupno fotografiranje vseh nagrajencev. Fanfare. Stiskanje rok poznanih in nepoznanih odličnikov ter športnih politikov. Pogostitev. Skupna slika delegacije našega Društva tudi z županom Ljubljane. Skupna slika s predsednikom republike. Odhod v Lipo. Iskanje medalje ... Mediji, z izjemo Slovenske tiskovne agencije in Televizije Slovenija, so podelitev visokega odličja našemu Društvu spregledali in so poročali samo o drugih nagrajencih. - Očitno jamarji nismo zanje dovolj športniki, ampak ... »Ioni na iztoku, i onu na zapadu, neznaju u čemu je stvar...« 106 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 106 Zahvala predsednika DZRJL predsedniku RS. - Foto: Metod di Batista Nagrajenci: predsednik DZRJL, Dejan Zavec, Silvo Karo Tomac je našel zaščito. - Foto: Metod di Batista in Franc Knez. - Foto: Metod di Batista Prijatelji iz Prirodoslovnega društva, delegacija DZRJL in na fotografiranje vedno pripravljen ljubljanski župan gospod Zoran Jankovič. - Foto: N. N. 108 ■ Jubilejni GLAS PODZEMLJA - Prvih 100 let 108 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tiirk je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. člena tista« Republike Slovenije ter Z. točke 7. člena in 10. člena Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije -ZOdl-UPBl (Uradni list RS, st. 69/04) odlikoi>al (Društvo za raziskovanjejam Lju.Uja.na z ZLATIM ZA ZASLl)g