Pomoč zadružništvu Na drugem mestu objavljamo uredbo kr. banske uprave, s katero se najame 63 milijonov dinarjev posojila za 20 let za pomoč zadružništvu. Kdor gleda v gospodarsko življenje slovenskega naroda, mora priznati zadmžništvu odlično vlogo. Zadružništvo je rešilo slovenskega kmeta iz krempljev oderuhov. Z vzgojo varčevanja so naše zadruge ustvarile stotine milijonov narodnega premoženja. Naš reven narod, ki je komaj, komaj mogel čuvati svojo zemljo, si je pristradal te prihranke, da bi z njimi zboljševal svoje gospodarstvo. V te urejene razmere je butnila kriza. Zadružništvo je prišlo v zadrego. Zbegani vlagatelji so zahtevali denar, dolžniki pa dolgov niso mogli odplačevati. In vsako leto je bilo hujše. Kmetije, ki so nekoč bile vredne po 100.000 dinarjev pa so si najele posojila 30.000 dinarjev, so bile sedaj vredne komaj 30.000 dinarjev. Da se je ohranila kmetu zemlja in zemlji kmeta, ie prišla operacija, ki je sicer rešila kmeta dolžnika, ki pa je oslabila zadružništvo. Zadružništvo je moralo dati vse svoje prihranke in še ni bilo dovolj. Vlagatelji so že boječe gledali v svoje denarne zavode. Videli so sicer, da je vodstvo skoroda povsod pošteno in varčno, da pa so razmere hujše kot moč vodstva teh malih zadrug. Odrekli so svoje zaupanje za naprej, denar tiščali doma ali pa ga nosili le v državne zavode, iz svojih zadrug pa zahtevali le dvig na dvig. Zato so se zadruge morale poslužiti — zaščite. Zaščita pa tudi ne more biti večna. Treba je bilo okrepiti denarne zavode, skušati jim nadomestiti na kak način izgube. Nihče si ne more misliti našega narodnega gospodarstva brez zadružništva. Zato tudi nihče ni proti temu, da se zadružništvo ozdravi. Kot kritje za to vsoto zastavlja banska uprava za 20 let — trošarino na vino in žganje. Tako ne more nihče reči, da je kdo drug plačal sanacijo zadružništva kot — kmet sam. Na vinogradno zemljo se je naložilo to breme, v kolikor pride v poštev naše vino, ki bo zatrošarinjeno. S tem večjo upravičenostjo ponavljamo, da se naj ugotovijo in odstranijo vse trdote v uredbi, ki zadevajo kmeta samega, in da sc sedaj pristopi k novemu delu — pomagati kmetu vinogradniku! Vsi vi, ki ste v kakršnikoli ustanovi zastopniki kmeta vinogradnika, imate zdaj pravico in dolžnost, da zahtevate pomoč kmetu vinogradniku! Kdor hoče kravo molsti, jo raora tudi krmiti. Kdor hoče, da bo vinogradna zemlja nosila to dolgoletno obremenitev, ji mora ohraniti živIjenje, mora očuvati vinorodne kmetije!