BURJA
ZMrzla burja je na konju, divjem belcu, prihrumela, jezno cvili, vije, tuli, ker ni sončka dohitela.
Suho listje se vrtinči v divji zmedi ji krog glave, ko drvi strupenomrzla čez polje, vasi, dobrave.
Okrog dimnikov vrti se i podnevi i ponoči, žvižga, poje, k plesu vabi, toda nihče ne poskoči. . .
Sele, kadar k peči spravi deco pridno in poredno, odbesni na divjem konju spet v daljavo nedogledno . . .