Po poklicu sem gospodarstvenik. Ne, v tej stvari ne dopuščam kritike. Na Visokem vrhu naj bi po sklepu skupščine zgradili kočo. Toda kako? Po­ močnikov ni. vsaj zanesljivih ne. Odbor? Nanj se ne zanesem. Zveza? Zveza je zato tu, da da denar. Naj vam opišem telefonski pogovor. »Halo, tu PD Dolga vas, tam Zveza? Gradimo kočo. Tri milijone za začetek, nakažite jih jutri!« Pa ni p1;šlo nič. Nekdo na seji je dejal, da je tudi v članstvu kapital. da ga je treba le postaviti na noge, navdušiti, »zorganizirati«. Utopist! S temi avtobusarji ni nič. In končno, kaj se mi je zgodilo po vsem mojem pehanju za dobro stvar? To presega meje bon-tona. demokracije in strukture planinske organizacije. Bliža se občni zbor in skličem odborovo sejo za pripravo kandidatne liste. Tu je debata odveč. Povzdignimo roke in hvalimo tiste, ki so voljni dela. Izmenjam dva odbornika, ki sta na obeh odborovih sejah od prejšnjega leta do sedaj preveč mešala štrene. Takih ljudi ne maram, naj pridejo drugi, naprednejši, boljši. Potem nekdo preprosto dvigne roko in predlaga: »Tovariši, imam še eno. boljšo misel. Protikandidata za predsednika, morda za ves odbor, dve kandidatni listi.« Dve listi? Cernu dve listi? To je nezaupnica! Kdo je še videl nezaupnico? Odstopam! Takoj odstopam! Pa delajte po svoje. Društvo bo razpadlo, društvo bo vzel vrag. Brez osnovne discipline ni napredka, brez kvalificiranega predsednika tudi ni dobrega društvenega življenja. Izvolili so nov odbor, pa ga naj imajo. Odpeljali so se na Mangrtsko sedlo, pa naj se vozijo. Gradijo dom, pa ga naj gradijo. Jaz hodim po gorah in dolinah peš in se izogibam bajt. Ce nič drugega, imam pri tem zavest. da sem načelen. Velo polje, tako kot je in kot naj bi bilo IVAN GAMS Velo polje najbolj poznamo s poti na Triglav. Poti pa pravzaprav ne držijo čezenj, ampak ob njem. Poglejmo si jih! Motorizirani planinci uporabljajo za izhodišče največ Rudno polje na Pokljuki, kjer se cesta neha 1340 m nad morjem. Od tu se vijuga steza čez Miščovec in nad planino Konjščico proti Je­ zercem. To je kotanja pod Viševnikom, kjer so še spomladi smučišča prav tako lepa in dolgotrajna kot na Velem polju. Od tu se na prevalu med vgevnikom in Slemenom dvignemo na 1893 m. Mimogrede, karte ga označujejo za Studorski preval, pastir n a Jezercih pa je vedel zanj ime Srenjska vrata, po Srenjanih, va­ ščanih Srednje vasi v Bohinju. Hrib je tu znižala predvsem hudourniška Mostni­ ca. Ne bi vedel, da je njena grapa izdelana v prhkih lapornatih skrilavcih, če ne bi na prevalu vselej počival in užival lep pogled na južni Toše (pastirji pravijo gori in planini Tosc), na Voje in venec bohinjskih gora. Hoja po dokaj ravni stezi okoli Tosca v nadmorski višini okoli 1800 m je užitek in počitek. Ni treba gledati predse in oči se po mili volji pasejo po okoliških pašnikih, kjer so se nekdaj pasle znatno večje črede živine kot danes. Planina Spodnji Tosc, ki jo vidimo pod nami, sicer še stoji, ne pa več Zgornji Tosc. Njeni stanovi so stali na polici, ki ji pastirji pravijo »V Tooci na Poljani«. Turisti pravijo temu kraju »Pri tablah«, ker so te opozarjale na odcep steze za Uskov­ nico. Steze Jezerca-Velo po lje se poslužujejo tudi pastirji za dogon živine 217 -~ :. '~r. · ~ • -~~ 1)",.' • ·:• -♦ 1::--.. )- .-.. _ m1 .. ~~,:r.~~~~~-~~·~ . ,,i;~ ..... . . ' ' te močilam. Pastir na Velem polju, Janez Smukavc, ki ml Je povedal večino tu rabljenih ledinskih imen, ji pravi »Za močiuam«. Močila (ali Močilo) so na koncu Malega polja okoli ponikev. V naših visokogorskih, večidel apneniških Alpah nismo vajeni potokov. Tu, na Malem polju, pa teče tak stalen potok, da ga komaj preskočimo. Na ilovnati močvirni ravnini zavija v levo in desno in zdi se, da je pozabil, kje je. Ponaša se kot kje na ravnih vojvodinskih tleh. Menda si hoče s tem podaljšati svoj tek na površ:ini, predno ga nei7JProsne ponikve ne ugrabijo in odvedejo v kraško podzemlje. Po deževju pa nastopi voda še v nekaterih kontah, tudi v vrtači Krfotojci pri sirarniai, včasih pa preplavi tudi Velo polje in ponika v štirih aluvialnih vrtačah na spc►največjega bisera našega sveta«. Ni šment, da ne bi našli posebne vrste trave ali živalico, zaradi katere bi tudi bilo treba zavarovati ta kooček neookrunjene narave. Ni da bi Bohinjcem očitali namerno kvarjenje prirode! Hoteli so samo zavarovati tistih 225 a pašnika na Poljani. Izpasti okoli sto glav ikrav in junic od l. julija, ko jih priženejo na to zgornjo planino iz Podjelja in Koprivnika lin odvedejo 30. avgusta nazaj, ni lahka stvar. Ob­ dobni potok iz Velske doline se s pregrado ni strinjal in jo je do zadnje vojne zasul z gruščem. L. 1961 so jo morali Bohinjci povišati za 80 cm. Zdaj bo nekaj let mir, če ... če ne bo turističnega središča. Tako pravijo pastirji. Sicer pa se Bohinjci borijo z naravo še na drugi fronti. Pastirske stanove so sicer postavili pod Peči, ki zadržijo snežne plazove izpod Vernar-ja, ne pa stare sirarnice, iki jo je v dvajsetih letih tega stoletja plaz znižal za višino strehe. Nižje dele je namreč varovala snežna odeja. Enaka usoda je kasneje doletela en stan pod Pečmi. Ne očitajmo Bohinjcem, da ne znajo postaviti stavbe na pravem mestu, spomnimo se Vodnikove koče. Plazovi drsijo levo in desno od nje, pa je nikoli ne odnesejo, saj stoji pod skalno grbino. Drugod pod Cesarjem, Vernarjem ali Toscem bi imela kaj kratko življenje, posebno pod zadnjim. Blizu sta v ostenju Tosca dva žlebova, po katerih drsijo spomladi, 220 - Plaz Izpod Bohinjskih vratc, ki zdrul le 8-10 m daleč od Vodnikove koce Foto Sam posebno ob odjugi, plaziči, da jih je veselje gledati. Ko so poleti razkriti apneniški skladi, viwmo, da sta žlebova vglobljena v preti-te sklade na črti, ob kateri so se nekdaj tektonsko premaknile kameninske gmote. Ob podobni prelomnici je vzhodneje v Toscu nastalo večje brezno. Odpira se ob šimnovi poti na Tosc v nadmorski višini 1930 m. Na vrhu je razširjena skalna razpoka, navzdol pa postaja vse bolj okrogla in se pri 140 m globine kon­ ča. Rupo v Toscu, kot bi ji rekli pastirji, smo raziskali konec avgusta 1961 z 12 južnovaleškimi jamarji (člani ,>South Wales Caving Cluba«). Brezno si bom zapomnil kot malokatero, čeprav ni nič posebnega. Ko je plezal proti izhodu jamar in me pustil v globini 100 metrov, se je sprožil na vrhu kameniti plaz. K sreči sem stal pod majhnim previsom in je ves plaz zdrvel mimo mojega nosu. še danes ne morem doumeti, kako so mogle ostati lestve, edine, ki smo jih imeli s seboj, skoraj nepoškodo vane. Nekoč sem pripovedoval znancu o borbi Bohinjcev s hudourniki, plazovi in o skali, ki se je l. 1951 odtrgala »V oklu« nad Velslco dolino. Njen odlom je še zdaj svež in viden. Na koncu pripovedovanja je znanec ugotovil, da pastirjev z Velega polja vendarle ne bo pregnala narava, ampak njen izrodek - človek, ki naklepa zgraditi tu turistično srewšče. Kako je s tem središčem? Ali smučarsko ali splošno turistično? Vzpodbuda za izgradnjo je izšla iz vrst smučarjev. Vrhunski tekmovalci se pritožujejo, da doma ne morejo trenirati kot smučarji v inozemstvu pet ali šest mesecev na leto, ampak le dva, tri mesece, ker nimamo visokogorskih smu- 221 čarskih središč. V Kranjski gori in drugih dolinskih krajih katero leto ni dovolj snega še v januarju. Zgodi se, da izgine že februarja. Nimamo mednarodi,ih prog za veleslalom in smuk, ki morajo imeti 800 m višinske in 3000 m dolžinske razlike. Pli nas prihaja v poštev predvsem neposredna okolica Triglava, kjer leži na Zaplanji sneg še julija, na Triglavskem ledeniku pa trajno. Kje naj bo izhodišče za smučarski eldorado v senci Triglava? Odločitev je padla na Velo polje. ki ima dovolj prostora za zgradbe in dovolj tekoče vode. Nadm. višina Poljane - 1680 m - je v primerjavi z drugimi visokogorskimi središči nizka, smučarska sezona traja tu komaj do maja, toda ima ugodno lego pod T1igla­ vom. Zvezna komisija za zimskošportne centre je dala Velemu polju prvenstvo med podobnimi središči, ki jih želijo zgraditi v drugih republikah naše države. Za načrt so se ogreli tudi turisti, tisti, ki vedo, da je mogoče v visoke gore privabiti množice predvsem s tem, da jim omogočimo lahek in hiter dostop. Najvišji vrh države je deležen tudi največjega zanimanja ljubiteljev gora. 2e to je jamstvo za velik obisk. Tako je nastal načrt o izgradnji športnega in tu1ističnega središča na Velem polju, ki mu je posvečena posebna institucija - Zavod za izgradnjo Velega polja s sedežem na Bledu. Njegova prva naloga je izdelava načrtov. Kakšno bo Velo polje, ko bo zamisel uresničena? Zdaj v decembru 1961, ko to pišem, je mogoč le približen odgovor, ker so v delu šele idejni načrti. Športni dom in druge stavbe so v načrtu na Repačju, to je na grbinastem svetu med Malim in Velim poljem pod Mišelj vrhom (glej fotografijo!). Od tu bo Triglavska žičnica peljala potnika do Planike. Kratek tunel skozi bližnjo Škrbino in pred nami bodo smučišča na Zaplanji ali začetek spusta proti Doliču in Vel­ ski dolini. V načrtu je nadalje sedežnica po Velski dolini proti Kanjavcu. S Hribaric se ponuja smučarjem p1ijetna smuka do Komne. Lep sončen dan. preživet na smučeh od Hriba1ic do Komne, je nepwaben užitek. Ce bi zgradili žičnico s Komne v Bohinj, bi si lahko to turo privoščili ob koncu tedna, morda celo v enem dnevu. V javnosti je dostikrat slišati mnenje, da je za povezavo Velega polja z do­ lino zadosti žičnica in ni treba mnogo dražje ceste, ki jo pozimi zasipajo plazovi in zameti. Strokovnjaki sose menda odločili za cesto. Izgradnja centra je ekonom­ sko upravičena le, če bo obisk precejšen. Ne smemo izhajati iz današnjih potreb in današnjega števila motornih vozil. Center je treba zgraditi za bodoča desetletja. Največji obisk bo ob koncu tedna, pred prazniki in ob tekmah. Tedaj bi se utegnile nabrati pred žičnico, ki zmore prevoziti le 300-400 ljudi na uro, ne­ všečne vrste čakajočih. Doslej so bile podrobneje terensko preštudirane tri možnosti za cestno povezavo Velega polja z Rudnim poljem, ki ima po nmenju Zavoda najboljše pogoje za cestno izhodišče. Prezgodaj je zdaj reči, katera va- 1ianta bo obveljala, ta preko Jezerc, tista z daljšim predorom pod Slemenom ali najdaljša, ki načrtuje 10,6 km dolgo cesto z Rudnega polja, okoli Miščovca, čez Pšinec, po zahodnem pobočju Slemena, okoli Tosca v n. v. okoli 1600 min od tu po že omenjeni zimski poti. Zadnja varianta je najbolj ugodna s stališča plazov in prirodne zaščite. Tisti, ki zanikajo. da bi mogli cesto vzdrževati pozimi, ko jo zasipljejo plazow in zameti, si naj ogledajo številne visokogorske smučarske centre v drugih Alpah in spremenili bodo mnenje. Plazovi niso več nepremaglji­ va ovira, zameti še manj. Ne gre zani'kati, da bo vzdrževanje ceste drago. Še več očitkov zbuja načrt Velega polja pri tistih, ki se bojijo planinsko nevzgojenih množic v nepokvarjeni p1irodi na streho Jugoslavije, to je na Tri­ glav in sosedstvo. Kaj bo s slovitim mirom pod Triglavom, če bo vdrl avto z ro­ potom, izpušnimi plini, parkirnimi prosto1i, z visokimi petami in jazzom v osrčje 222 Julijcev? Ali bo to še naš Triglav? Pri­ znati moramo. da bo prizadet marsi­ kdo, ki ljubi gorski mir. K sreči pa je pri nas še dovolj zatišnega gorskega sveta, tudi zahodno od Velega polja. kjer je prfroda za­ varovana z zakonom o Triglavskem na­ rodnem parku. Ne­ kateri trdijo, da je treba gore približati množicam in ne mnoižice goram. Drugi pa jim opo­ rekajo, češ saj so gore take, kot so, na voljo in dostopne vsem, ki se ne bra­ nijo truda. Z isto upravičenostjo bi lahko alpinisti raz­ drli že nadelane ste­ ze na pr. iz doline Vrat na Triglav. češ saj imamo speljane plezalne smeri čez severno triglavsko steno. J e že tako. da si hribe lasti vedno več ljudi, tudi taki, ki so ostareli, slabotni, neokretni in komodni. V čiga­ vem imenu bi jim skušali preprečiti la- -t • • It • • ,,- !1/11- . ... ·-· ... ,....~ -,·· .. ..,.:,o r ,.;.,: rw,-. ', . .flt , • " ~- ~ Zgodnje spomladansko tlhotltJe ob Vodnikovi koti, ki ga v poznem poletju zamenja glasno vpitje hek dostop v gore? V imenu zaščite »nepokvarjene« gorske prirode? Ce so ceste, žičnice in druge naprave zasnovane in zgrajene tehtno, s posluhom za naravo in če so lepe, ne kva1;jo narave, lahko jo celo dopolnjujejo. Cez nekaj desetletij se nam zdijo nepogrešljive in kot zraščene s prirodo. Ali bodo take tudi zgradbe središča na Velem polju? To bo odvisno od projektantov in izvajalcev, pa od planinske javnosti, ki bo seznanjena z načrti in bo lahko dvignila svoj glas za zaščito prirode, če bo to potrebno. 223