KAM BO MERIL DRUGIČ?
NEDELJSKO pomladansko popoldne je privabilo v gozdove, boršte in gozdičke mnogo sprehajalcev in ljubiteljev nara-ve. Vsak se je zabaval po svoje, samo posledice so bile različne. Pri nekaterih je njihovemu ravnanju botroval alkohol, pri drugih zopet čista objestnost. In po-sledice? Nesreče, uničevanje vsega žive-ga, požigainje gozdov... Pa ne samo mla-dina, tudi starejši se izživljajo na naj-raziličnejše načine in s tem dajejo »zgled« svojim otrakom.
Med Savljatmi in Šentvidom so še lepi gozdički, v katerih pa mladi obiiskovalci uničujejo vse, kar jim pride na pot. Stre-Ijajo ptice, kurijo kresove. Pa tudi med odraslimi jeprecej takih pogumnih strel-cev. Naj opišem samo en primer.
Zadnjič sta se podala v gozd tudi oče in sin in nadebudni smrkavec je vpričo očeta začel streljati na ptice. Poleg pa je bil tudi mladi fotograf, ki je ta divji
lov ujel v svoj objektiv. Hotel je slikati tudi prizor, ko je ta »odlični stralec« strl glavo ptici takoj, ko je padla pred nje-gove noge, pa mu je to preprečil oče nadebudnega. Od »fotoreporterja« je za-hteval film in fotoaparat, češ da ne bo dovolil, da bi kdo slikal njegavega sina. Grožnje so kazale značilnosti bolnega človeka, hotel se je tudi fizično spraviti nad mladeniča s fotoaparatom. Spreha-jalci so se ustavljali, toda nihče se ni hotel vmešavati. Končno so se našli tudi drugačni ljudje, zaščitili so mladeniča pred divjim srdom očeta in mu pomaga-li do postaje milice.
Fanta, divjega lovca, ki hodi še v os-novno šolo, mnogi poznajo kot zelo okrutnega in brezvestnega otroka. Ljudje se sprašujejo, kdo bo prekinil to njegovo izživljanje, ki ga podpira tudi njegov oče.
Ob takšnih prknerih ne smemo biti brezbrižni. Kdo ve, kam bo fant meril prihodnjič. Kamorkoli že, prepričan sem, da bo tudi zadel!
Boštjan Novšak, Ljubljana