Ameriška Domovina
• .-;V . • \	i ■ --'.V ' . ;■
JBK .
'.‘iTw
niC/lr ID-nHOlWIE1
v,v?-y v,’u;,:
No. 240
AMCRICAN IH SPIIUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
VTattonaJ and Interaattanal €irenlati«a
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 14, 1959
SIOVRNIAN
MORNING K€WŠPAP€R
ŠTEV. LVm.-VOL. LVHX
Kmetje v Jugoslaviji se zopet zadolžujejo
Kmetje so se precej zadolžili pri zadrugah, sedaj pa denar le počasi vračajo, ker jih preveč stiskajo z davki.
LJUBLJANA, FLRJ. — Dolga leta so bila kmetom v Jugoslaviji zaprta vsa vrata do kreditov. Zadnjih par let so jim Pa začele posojati denar splošne kreditne zadruge za zboljšanje gospodarstva, nabavo umetnih gnojil, poševnega semena, toda
EISENHOWER EN NEHRU STA SE SPORAZUMELA
Predsednik Združenih držav je imel tekom svojega petdnevnega obiska V Indiji več razgovorov s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Ti razgovori so obsegali indijski spor z rdečo Kitajsko, razorožitev, gospodarsko pomoč Indiji, njene odnose s Pakistanom in konferenco na vrhu. Razgovori so potekali prisrčno in so začetek novih boljših odnošajev med Ameriko in Indijo.
N°vi grobom ^ATO JE V NEVARNOSTI
POČASNEGA RAZPADANJA
NEW DELHI, Ind. — Tako navdušeno kot je bil sprejet v Indiji predsednik Združenih .držav Eisenhower, še ni bil nihče, od *
v tem pogledu hočejo imeti za- bl1 "lhce< °,d>r Je Ind,Ja Posta!a P°	svetovni vojn.
druge monopol. Zadruge so za- neodv.sna država. Eisenhowerjevi govori so naleteli povsod čele posojati denar v zvezi z po-1 na skrajno Prazen sprejem. Njegov poziv za končanje voj-godbami O “skupnem obdelova- "V1? Lza vzpostavitev zakonitosti v mednarodnih odnosajih nje” kmetske zemlje.	hur™ pozdravljen. Glavni del naloge obiska je opra-
Kreditni posli med zadrugami ''ll Eisenhower v razgovorih z Nehrujem predsednikom in-
in kmeti so se morali menda ze- dl^ vlade- Nuehru se N ? teh razgovorih, se bolj pa o predsedniku bisenhowerju zelo toplo izrazil. Privedli so do izboljšanja razmerja med Indijo in Ameriko.
_	■	-- Glavne točke
L hitro razbohotiti, kajti v javnost je prišla vest, da so kmet-je v velikem zaostanku z vračanjem dolgov. Lani je zaostanek znašal kar 11.4? bilijonov dinarjev, letos bo pa nad 8 bilijonov. Tovariši so radi tega zagnali velik krik in zahtevajo od Zadrug, naj izterjajo takoj vse zaostanke, kajti kmetje namenoma nočejo vračati posojil in bh rabijo kot “obratni kapital.”
Nekaj resnice bo že v tej tr-'Ltvi, kajti marsikateri kmet je Hliko prebrisan, da izrabi za- , drugo, kjer j0 le more. Več res-' Vembri> Padl0
Brezposelnost narasla
Delavsko tajništvo sodi, da bo prihodnji mesec število brezposelnilh naraslo na štiri milijone.
WASHINGTON, D. C. — Po uradnih podatkih delavskega ■ tajništva je število zaposlenih ,od srede oktobra do srede no-od 66,831,000 na
»iee pa bo v tem, da mnogi kme-165.6.40.0“’ kf •“kaS ^ k°‘ t;	.	. .	... , i običajno za ta letni cas.
de ne morejo vrniti posojil, ker j
Tm režim pobere vse dohodke' Števil° brezposelnih je v is-v obliki davkov. O tej možnosti tem času naraisl° od 3<272,000 na snveda jugoslovanski časopisi ne 3’670>000' Delavsko tajništvo so-
črhnejo niti besedice.	di’ da bo v zvačetku leta to šte‘
vilo doseglo štiri milijone.
Pred enim letom je bilo zaposlenih skupno 64,653,000 oseb, brezposelnih pa v istem času 3,-833,000.
Kljub padcu števila zaposlenih v letošnjem novembru ni bilo še nikdar v tem času število
Oebala o cenah zdravil iftegne biti precej dolga
Po-
Katoiiški škofje obsojajo ameriško mlačnost v ^gunskem vprašanju
Washington, d. c. — Narodno tajništvo škofijske konfe-1 zaP0S^en^h tolikšno kot letos, renče se v posebni izjavi peča z ameriškim načinom podpiranja sedanjega begunskega leta.
3ajmštvo trdi, da Amerika ni ^vno preveč vneta, da bi izpolnjevala svoje dbveze napram nhlijonom beguncev, ki so še 2lberaj razkropljeni po vsem svetu.
Ameriško blagostanje nalaga
° v J	G /.uiaviict puiJbčUči jjitruičuic
mu na^du dolžnost, da od- nobena tajnost več, ni pa po-
Jre bolj na Širc................. > u u
ban?110601’	36 radi vsebb k ^ visoke cene za zdravila posledi-
Zdr ’ P™ tem ne izdira samo, ca prikritega karteliranja.
G aJlh in mladih delovnih mo- v zamotano zadevo se je vtak-bom meidka j® dalje dolžna, da np omenjeni senatni odbor in
stih dVlgati goaP°darstvo , takoj od začetka odkril nevr-držav, ki imajo dosti begun- jetne stvari. nekatera zdravila
ne I SVOjiSrediinSOpripraV.lje' 50 kar na tisoče odstotkov dra-akn if- {j01 d3‘'0 novo domovino, |ja ocj tak0 imenovane “lastne ne« / de 203P°darsko na trd- produkcijske cene.”
nogah.	Tovarne so takoj začele veli-
Izjava tudi povdarja, da naša ko propagando po časopisju, kjer ^ezeJa ne zna pravilno pomaga-1 pobijajo ugotovite senatnega od-2 odvišno hrano,'ki jo imamo J bora. Trdijo, da gredo stroški
WASHINGTON, D. C sdben senatni odbor, ki mu načeluje znani senator Kefauver, se peča s preiskovanjem razmer v naši industriji zdravil. Da so
; zdravila postala pretirano draga, narouu aoiznost, aa oa- ’
bolj na široko vrata tistim p0inc>ma jasno, ah niso morda
razgovorov Ei-senhowerja in Nehruja so bile: izgledi na uspeh konference na vrhu med vodniki svobodnega sveta in Scvjetije, vprašanje razorožitve, nevarnost, ki preti Indiji od rdeče Kitajske, odnosi Indije s Pakistanom in gospodarske težave Indije.
Po besedah indijskega poslanika v Washingtonu M. C. Cha-gla pomeni obisk Eisenhowerja v Indiji in njegovi razgovori z
Elmer Schulte
Sinoči je umrl na svojem domu 58 let stari Elmer Schulte s 3787 Fernwood Dr., Brunswick, Ohio, zaposlen pri Cleveland Heater Co. Zapustil je ženo Margaret, roj. Behm, sina Richarda, hčer Lois Fortuna,1 tri vnuke, tri brate in sestro. | Pogreb bo iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo ob desetih, v cerkev sv. Ambroža ob enajstih, nato na pokopališče sv. Krij .a.
Ana Lekan
Ponoči je umrla Ana Lekan s 3556 E. 80 St. Pogreb ima v o-skrbi L. Ferfolia pogreb, zavod. Podrobnosti jutri.
Jutri se začno v Parizu posvetovanja članic Severnoatlantske obrambne zveze. Padle bodo odkrite in ostre besede na račun članic, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti in spravljajo celotno obrambno organizacijo y nevarnost. — Angleži pričakujejo odločnega nastopa Eisenhowerja.
PARIZ, Fr. — Tod so se zbrali zastopniki vlad vseh članic Severno-atlantske obrambne zveze, da rešijo vprašanja, ki so že dolgo potrebna energičnega dela. Združene države zastopajo državni tajnik Henier, obrambni tajnik Gates in zakladni tajnik Anderson. Tudi druge države so zastopane po vodilnih članih vlad. Da je pričakovati ostre
Iz Clevelanda in okolice
Glavna seja—
Društvo presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima v sredo, 16. decembra, ob sedmih zvečer v Jugoslov. delavskem nar. domu na W. 130 St. svojo glavno letno sejo s poročili odbora in volitvami novega odbora.
Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ ima v sredo, 16. decembra, ob 7:30 zv. v SND na E. 80 St. svojo glavno letno sejo z volit-
Ob šestih v šolo za pozdrav Eisenhowerju
bodo varen ščit svobodne Evrope pred sovjetsko nevarnostjo. Pri tem je mislil na eni strani na upiranje De Ganila, da bi po-
Veličasten sprejem predsednika Združenih držav v iranski prestolnici.
TEHERAN, Iran. — šole se tod začenjajo kot drugod po svetu med osmo in deveto, toda danes so morali otroci priti v šolo dredil francosko vojno letal-že ob šestih zjutraj, da so mogli stvo skupni letalski obrambi v biti navzoči pri sprejemu pred- okviru NATO, na drugi pa De-sednika Eisenhowerja, ki je pri- Gaullovo zavračanje vzpostavit-letel sem iz Indije.	Ve skladišč atomskega orožja na
Sprejem Eisenhowerja naj bi francoskih tleh, v kolikor ne bi Nehrujem “novo poglavje v sve- bil največji, kar jih je kdaj to bilo to pod nadzorstvom same tovni zgodovini.”	j mesto doživelo. Današnji dan Francije.
Prva posledica razgovorov je ] (ponedeljek) je bil razglašen izboljšanje odnošajev med Indi- kot javni praznik, jo in Pakistanom, ki sta si že od
E,vropa ponuja kredite čehoslovaški republiki
DUNAJ, Avst. — Zadnje čase
Francijo, ki da je glavni krivec, yoclja jugoslovanskih komil-da NATO obrambne she niso trdne, kot bi mogle biti, če naj
izmenjava daril.
V Ljubljano—
debate in trdih besedi, dokazuje vest o pritožbi načelnika |vami odbora za 1. i960. Po seji ameriškega glavnega skupnega stana gen. Tv/ininga nad zavezniki, ki ne vrše sprejetih nalog in se upirajo izvedbi sprejetih sklepov.	"
lilo piše - De Gaullu
nih stanov ostro prijel zlasti	—-----
Albin Videtič z 828 E. 140 St. je odpotoval pretekli petek v Ljubljano. Potoval je z letalom Air France.
Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Verhovec, 15234
nistov se je pritožil predsedniku francoske republi- ’ Saranac Rd., se je vrnila iz bol-ke, ker je Jugoslavijo vr-1 nišniee in se zahvaljuje za ob-g'el V isti koš S sovjetskimi, iške, darila in pozdrave. Obiski
vsega začetka v laseh zaradi Kašmirja. Eisenhower je zagotovil Nehruja, da ameriška vojaška pomoč Pakistanu ni namenjena proti Indiji, ampak za o-brambo Prednje in Južne Azije pred komunistično osvajalno-stjo.
Tekom razgovorov in izjav o-beh vodnikov je bilo ponovno poudarjeno, da med Indijo in Združenimi državami ni nobenih
Edino Eisenhower
LONDON, Vel. Brit,—V vladnih krogih sodijo, da je Eisenhower sposoben pritisniti na De Gaulla, da bo izvršil sklepe, ki jih je Francija prevzela v
sateliti.
PARIZ, Fr. — Maršal Tito kar ne more pozabiti, da je De Gaulle pred par tedni uvrstil Jugoslavijo med navadne ruske satelite. Njegovo časopisje je radi tega zagnalo velik krik, sedaj pa je še maršal sam poslal osebno pismo generalu, da mu pove, kako hudo se čuti prizadetega-
Ali se je general čutil priza-
edini 'dete2a P° Titovem pismu, o tem! bi upravičeno dvomili.
na domu so dobrodošli!
V	Florido—
Mrs. Frances Kotnik, 6612 Bliss Ave., je odpotovala danes v Florido. Pozdravlja vse prijatelje in znance.
V	Kalifornijo—
Mrs. Mary Možic z 1140 E. 60 St. je odpotovala včeraj v Long Be:ch v Kalifornijo k svoji hčerki Olgi Kočevar, kjer bo ostala en mesec. Prijateljicam vošči vesel Božič in srečno novo leto.
so opazili v Pragi, da je tja pii- okviru Severno-atlantske zveze, bajalo zelo veliko bankirjev iz prj ^em ^ moraj ocp0oen m
Nečije, Belgije, Francije in energioen_ jj)e Gaulle baje ne Italije. Njihova želja je bila, mara poslušati gen. Twininga da dobijo zveze s češko vlado. ajj gen_ jsjorstada, vrhovnega po-Ceška vlada izvršuje sedaj svo- veijni:ka NATO, ker da se ne jo petletko, ki predvideva Indus- moi.eta z njim in njegovimi vo-trijske investicije v višini $7 bi- jaški:mi skušnjami primerjati.
nerešenih vprašani ki hi motile lij0n°V' NajV6Č kapltala rabi 23 Tod trdij°- da Pa bo De Gaulle p J, bi motile elektrarne, težko m kemično in- upošteval, kar mu bo rekel Ei-
uruzene dustr;j0 in za rafinerije.	senhower, ki je tudi v vojaškem
Češka je znana po tem, da tu- pogledu bil nad njim.
Tita je menda tudi precej zabolelo, ker so za nemškimi tudi Zadušnica
angleški socijalisti javno zavr- ^ srebo ob sedmih bo v cer-gli marksizem. To bo menda ' kvi sv- Kristine sv. maša za pok. povod, da so ga iz Italije prišli škofa dr. G. Rožmana na 30. dan tolažit najprej komunisti, sedaj pa še socialistični voditelj Nen-ni, ki bo ostal v Beogradu skoraj teden dni.
odnose.
prijateljske države so od 1. 1951 dale Indiji | za dva bilijona gospodarske in ' tehnične pomoči. Eisenhower je obljubil, da bodo tudi v bodoče podprle indijske napore za gospodarski naprek.
me.
di pod komunisti solidno gospodari. Je edini satelit, ki ni iskal posojil v Moskvi. Evropski bankirji bi radi dali kredite, da s tem zagotovijo njihovim industrijam naročila za industrijsko Krediti naj bi bili za
fie vemo, kam z njo. S to hra-' za preiskavanje zdravil v mili-° bi tehko nasitili milijone lač-1 jeme dolarjev, da pri zdravilih beguncev. Ako bi Ameri-' ni treba gledati
Izjava ob zaključku obiska poudarja potrebo po mirnem reše- ' opremo, vanju mednarodnih sporov in'pet let. potrebo po omejitvi oboroževa-j Težave pri pogajanjih menda nja in končanju obroževalne tek- ^ela visoka obrestna mera, ki jo
zahtevajo bankirji. V obrestni meri je namreč vključena tudi premija za zavarovanje kreditov. Pogajanja se bodo verjetno zelo zavlekla.
Štirje sevjetski paskusi poleta v vesolje propadli
RIM, It. — Po zanesljivih podatkih iz Prage poroča Reuter, da so Sovjeti napravili tekom zadnjih treh let štiri poskuse poleta v vesolje, ki so se pa vsi ponesrečili.
Prvi poskus je bil izveden že koncem leta 1957. Alekseja Le-
Republikanci kritizirajo osnutek demokratske volivne platforme
WASHINGTON, D. C. _ Kot je bilo treba pričakovati, ni našel osnutek demokratske voliv-
samo na ceno,
ne platforme nobene milosti v
_	- -- ------ ,	-	- ---- dowsk^ga so poslali 300 km da- republikanskem uradnem glasi-
ha + tUdl vršda svol° dolžnost, ampak tudi na korist, ki jo ime- leč v vesolje, kjer je izginila za ju Battle Line. Glasilo posveča tern področju, bi bile s tem' jo od njih bolniki itd.
2vezane Primeri 2aključ aJništ'
t
žrtve malenkostne v z našim blagostanjem, uje izjava škofijskega
V britskih vladnih krogih so prepričani, da je potreben odkrit razgovor med vodniki zahodnih sil, če naj se NATO reši pred počasnim razpadanjem, v katero je skoro že zašel.
Angleži sodijo, da je NATO za svobodno Evropo nujno potreben in da morajo njegove članice (storiti vse, da se bo okrepil in bo nalogo.
Vzdrževanje naših oboroženih sil stane bilijone
WASHINGTON, D. C. — Naša vojaška intendanca ima poseben katalog, kjer so vpisane vse vrste blaga, ki jih rabijo naše oborožene sile. Katalog je ogromen, saj vsebuje nad 3.5 milijone postavk! Iz kataloga izgine letno do pol milijona postavk, zato pa pride vanj enako številno novih.
Glavna hiba kataloga je v tem,
njegove smrti.
onnenkon	• da iutendanca ne more izvesti
sposoben vrs.t. svojo Upl2aclje in standaKlizacije bla_
ga, ki ga rabi. To povzroča na V kolikor ne bo uspelo pred- milijone nepotrebnih izdatkov, stavnikom vlad rešiti osnovna Intendanca se tega zaveda toda vprašanja, se bodo morali s te- proti tradicijonalnemu birokra-mi ukvaijati sami vodniki za- tizmu, ki vlada v njenih nabav-hodnih sil, ki se bodo v Parizu nih in prevzemnih pisarnah, se
sestali prihodnjo soboto.
Peiping protestira pri indonezijski vladi
ne more z uspehom boriti, ako-ravno uživa v tem oziru podporo od vseh strani, tudi od Bele hiše in Kapitola.
Vremensk
njim vsaka sled. V februarja osnutku poseben članek, ki sku-Našle so seveda tudi strokov- 1958 je pri podobnem poskusu ša skritizirati in osmešiti demo-njake, ki so iste misli. Pred od- končal Serenti Čiborin. V letos- ^ bratski program od točke do toč-borom so pa nastopili tudi dru- njem januarju je šel na pot v ke.
gl, neodvisni strokovnjaki, ki s vesolje Andrej Mitkov, njego-j y njem je morda najzanimi- opustiti trgovanje na podeželju imi svojimi trditvami bolj zadenejo va raketa je eksplodirala 20 mi- vejša precej hudobna pripom- In se izseliti v mesta. Kitajci so lasnico. Dr. Lasagna z Johns nut potem, ko je zapustila zem- ba, naj demokratski posvetoval- imeli doslej večji del te trgovine Hopkins univerze trdi na pri- Ijo. Pri zadnjem poskusu je vo- ni odbor skuša pridobiti za svo- Pod svojim nadzorstvom. Rok za
PEIPING, Kit. — Vlada rdeče Kitajske je uradno protestirala pri indonezijski vladi zaradi “preganjanja” kitajskih naseljencev.
Indonezijska vlada je odredila, da morajo kitajski naseljenci
Sv. Oče Janez XXIII. sklical konsistorij
VATIKAN, It. — Sv. Oče Janez XXIII. je sklical za danes in jutri konsistorij, da instalira o-sem novih kardinalov, med nji-dva amerikanska. Eden od obeh, sedanji nadškof Muench bo ostal kar v Rimu, kjer bo član kurije. Bo v gotovem srni-
’	v mesta potečebanss ssH
^a2llkeV da;m^° fara ^ nova W žalostno končal,	predvsem pa senatorja Johnso-! Diplomatski zastopniki rdeče'se bo pa vrnil v svojo nadškofi-
avila isti učinek na bolezen j	na in kongresnega voditelja Ray-	Kitajske v Indoneziji so ščuvali1 jo v Chicagu,
ne glede na njihov kemijski se-	Senator Kefauver bo Že poskr-'	burna, potem naj jo šele skuša	svoje rojake, naj se ukazu ne po-1 Prva seja konsistoriia bo tai-
stav da so zdravniki zelo površ-	bel, da preiskave njegovega od-1 prodajati v naši politični jav-	kore in jim v tem slučaju ob- na, druga, ki	se b0 vršila v toni, ker tako radi predpisujejo	bora ne bodo tako hitro zaklju-1 nosti. Johnson in Rayburn sta	ljubili podporo. Indonezijci se rek, bo javna	v cerkvi sv. Petra
Sončno in i i • vr • najn°vejsa zdravila in precejš- cene. Rabi jih za prihodnje za- 'namreč na čelu tistih, ki se no- niso dali preplašiti in so one Po starem običaju se redni knn-toibperatura 46 °n	a^V1Sja,^1 0 st°tek novih zdravil sploh sedanje senata, se bolj pa za je- čejo pokoriti pameti demokrat- Kitajce, ki niso marali iti sami, sistoriji vršijo, ako je le mogo-
, ajnizja 33.	, ima nobene zdravilne moči. senske volitve.	skega posvetovalnega odbora, [selili z vojaškim spremstvom. |če, pred božičnimi prazniki
prerok
pravi:
Preskus Tilarta ni uspel
CAPE CANAVERAL, Fla. — V soboto so hoteli preskusiti drugo del medcelinske rakete Titan. Raketa, ki je visoka 98 čevljev, se je dvignila sicer od tal, pa se nato razletela. Kaj je bil vzrok neuspehu, še niso ugotovili.
NAJNOVEJŠEVEST!
TEHERAN, Irm. — Po dveh urah razgovora s šahom tekom petih ur obiska v Iranu je predsednik Eisenhower odletel dalje v Grčijo. Ob prihodu v Teheran so predsednika pozdravile velike množice. S svojim spremstvom je šel Eisenhower skozi vrsto pozdravnih slavolokov. Govoril je tudi na skupni seji parlamenta.
PITTSBURGH, Pa. — Vozniki busov in trolejev so se sporazumeli z delodajalci in danes zjutraj je bil v mestu zopet redni promet.
CLEVELAND, O. — Vlomilci so odnesli včeraj iz Parker Hall Co. na 4628 Euclid Ave. raznih draguljev v vrednosti okoli $100,000.
NEW YORK, N.Y. — Zasedanje Združenih narodov je pri koncu. Predstavniki Zahoda in Vzhoda so sc pogodili, da bosta sedež v Varnostnem svetu Poljska in Turčija delili. Prvo leto bo v njem Poljska, drugo pa Turčija. Alžirska resolucija je bila zavrnjena, dosežen pa je bil sporazum o novem skupnem odboru za vesolje, ki ima skupno 24 članov.
Ameriška Domovi ima
JE&ULUl

—r-,
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00' for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 240
Mon., Dee. 14, 1959
Obrisi nove taktike v sovjetski zunanji politiki
Na zunaj izgleda, da je H'ruscev šele po svojem obisku iz Amerike spremenil taktiko v ruski zunanji politiki. Spremembo čutimo na dveh področjih. Komunistična propaganda po Časopisju in radiju je izgubila svoje staro lice. Ne polaga več prejšnje važnosti na grobo in brezobzirno udarnost, je postala obzirnejša, gibčnejša; računa z dejanskim položajem in ne z namišljeno stvarnostjo. Ne napada vseh in vsega, kar ni komunistično, kar počez, izbira predmet svojih napadov, napade same pa skuša prilagoditi danim okoliščinam. To se vidi posebno pri napadih na Ameriko. Ne slišimo več, da bi bilo v Ameriki vse od kraja slabo, ne beremo več, da bi pri nas neomejeno gospodaril najreakci-jonarnejši kapitalizem. Niso vsi vidni Amerikanci od kraja tarče komunističnega obrekovanja. Kar Moskva kritizira, skuša vsaj deloma utemeljiti s takimi razlogi, ki bi bili sprejemljivi tudi vsaj za nekaj Amerikancev, ki niso ne komunisti ne sopotniki. Skratka: kritika, ki prihaja iz Moskve, bi si rada pridobila sloves objektivnosti, nepristranosti, tako kot svobodni svet razume te pojme.
Na drugi strani je spremenila svoje lice, toda ne svojih ciljev, tudi komunistična propaganda, ki je namenjena ruski domači javnosti. Zavrgla je svoje stališče, da ruska javnost ne sme slišati ali brati ničesar iz svobodnega sveta. Časopisje prinaša ponatise in izvlečke iz svobodnega časopisja, česar preje ni bilo nikoli. Obenem je opustilo tudi metodo divjega kritiziranja; ne kritizira več takih stvari, ki so očitno neresnične. Je pa tudi res, da nove linije ne uveljavlja z vso doslednostjo; velikokrat pade nazaj v stare navade. To so pa izjeme, ki potrjujejo pravilo o spremembi, ki jo je vsaj simbolično najlepše iz'razil sam Hruščev z besedami, da rajše bere članke iz inozemskega časopisja kot rusko dolgočasje-
Razširjeno je mnenje, da je do spremembe prišlo radi obiska tovariša Hruščeva v Ameriki. Sprememba se čuti namreč šele po njegovi vrnitvi iz Washingtona. Zdi se nam, da taka misel ne drži. Obisk v Ameriki je bil verjetno samo povod za spremembo, vse skupaj se je pa pripravljalo že dolgo.
Bistra glava tovariša Hruščeva je gotovo že za časa pokojnega Stalina opazila, kako veliko napako je napravil njegov prednik, ko je takoj po drugi svetovni vojni začel divjo gonjo proti “kapitalistom” in odbil od sebe vse vojne zaveznike z njihovimi simpatijami. To, kar sta uganjala Molotov in pokojni Višinski na diplomatskem polju, je presegalo vse, kar bi človek lahko spravil pod pojem pametne zunanje politike. Stalinova zunanja politika je dosegla samo en uspeh; izolirala je Moskvo in njene satelite od svobodnega sveta in jim onemogočila vse dobrote normalnih meddržavnih stikov na političnem in gospodarskem polju.
Če kdo, je to najbolj občutil Hruščev sam. Ko se je boril za oblast v Kremlju, ni imel po vsem svetu niti enega prijatelja, ki bi ga bil branil pred svobodno javnostjo. Ža svobodni svet je veljal kot zakrknjen stalinist, ki se bori za oblast med sVojimi enako zakrknjenimi pajdaši.
Ko je dosegel svoj cilj in začel dejansko voditi tudi rusko zunanjo politiko, je videl, da je v svobodnem svetu povsod tujec, ki mu nihče ne zaupa, da se ga obenem tudi vsi izogibajo. Strašno se je moral truditi da je prišlo 1. 1-955 do sestanka v Ženevi; bolj sreči, to je Dullesovi smrti, kot svoji spretnosti se je moral zahvaliti, da je skoraj nepričakovano lahko prišel v Ameriko. In zakaj vse to? Hruščev je preveč pameten, da ne bi del odgovornosti valil tudi na divji značaj ruske zunanje politike. Obisk v Ameriki mu je dal lep zunanji povod za spremembo smeri v odnosih do svobodnega sveta.
Takoimenovana hladna vojna se počasi spreminja v premirje. Ker ni več iz Moskve toliko brezobzirnih napadov, ni tudi nobene potrebe več po bojevitosti v svobodnem svetu. Ker ni od nikoder sovjetskih groženj, ni nobenega povoda za reakcijo nanje. Govori o vojni nevarnosti so potihnili. Pokazalo se je, da so imeli prav tisti, ki se niso hoteli podati razburjanju in trdili, da Moskva sploh ne misli na novo svetovno vojno, ker nanjo še ni po njenih mislih zadostno pripravljena.
Ponehanje hiadne vojne je razblinilo v nič namišljeno solidarnost svobodnega sveta. Namišljeno, pravimo zato, ker so zapadne velesile gledale vedno samo na svoje lastne koristi. Od tega pravila ni izvzeta tudi naša dežela. Najlepše se je to videlo ob času sueške krize. Propaganda o solidarnosti je imela samo ta cilj, da pomiri preplašene duhove v nekaterih svobodnih državah in pusti Moskvo v dvomu, ali se morda res ne skriva kaj resnega za toliko opevano za-padno solidarnostjo.
Danes taka propaganda ni več potrebna, ker se je solidarnost pokazala v pravi luči po angleški in francoski zunanji politiki. Anglija bi rada vodila “realno” politiko in ko-
munistom priznala na primer vse njihove pridobitve v srednji in južni Evropi češ, to so dejstva in je nespametno, da si človek zapira oči pred njimi. General De Gaulle ni nikoli verjel v vojno nevarnost od strani komunistične napadalnosti in ne verjame tudi tianes. Misli radi tega, da svojo obrambo proti komunističnemu svetu lahko planira na dolgo roko, to se pravi: prepričan je, da bo preje uredil usodo Alžirije, organiziral dovoz nafte iz Afrike in postavil na noge svojo industrijo atomskega orožja, predno bo Moskva res začela misliti na novo svetovno vojno. Ako Anglija in Francija hodita po svoji poti, potem Amerika in Nemčija ne moreta opravJUi ničesar z geslom o solidarnosti, ker solidarnosti sploh nikjer ni.
Tovariš Hruščev je tako doživel drugi veliki uspeh, ki mu je k njemu pripomogla vsaj deloma tudi taktična sprememba v njegovi zunanji politiki. Zato jo bo tudi z vso doslednostjo nadaljeval. Obeta mu namreč še tretjo korist odmikanje sestanka na vrhovih, ki zgublja od dneva do dne va na pomenu.
Eisenhowerju poteka mandatna doba, general De Gaulle skrbi za prepire med zapadnimi zavezniki. To je ka kor voda na politični mlin tovariša Hruščeva. Ima radi se Stanka dosti sitnosti s kitajskimi tovariši in težave s sateliti. Sestanek mu pa ne more dati ničesar posebnega. Želel je, da tam izigrava zapadne zaveznike drugega proti drugemu Čemu torej siliti na tak sestanek, ako* *je De Gaulle že preč sestankom poskrbel za uresničenje moskovskih želja?

Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrej ček
tYYYY YYX Y Y YY'x Yxx
Duluth, Minn. — Naši ekonomi zadnje čase bolj in bolj naglasa j o previdnost in zmernost v našem narodnem gospodarstvu. Naš dolar ne stoji na preveč močnih nogah. Celo naš za-kladniški tajnik Anderson je pred nedolgim naglasil, da naš dolar mora hiti zaščiten in da razne tuje države, zlasti zapad-'ne-evropske države ne smejo uvajati trgovinske omejitve trgovanju z Združenimi državami. To je, da bi s posebnimi nameni nasprotovali trgovini z Z D. zgolj radi tega, da bi oslabili veljavo našega dolarja. Angleži so baje ugodno odgovorili na Andersenovo opozorilo. Drugi pa tako in tako. Radi bi od Amerike posojila in drugo pomoč, zraven pa delajo na to, da bi naš dolar šel v veljavi navzdol, da bi na ta način lažje svoje dolgove plačali Ameriki. Slednja jim je bila dobra, ko jim je bilo treba pomagati. Zdaj, ko prihaja čas za vračanje, bi pa radi, da bi z nizko veljavo dolarja svoje dolgove odpravili.
Naš dolar je zdaj zaščiten zlato rezervo komaj 25%. Po poročilih gospodarskih veščakov se naše zlate rezerve manjšajo. Razlog menda je ta, da v mednarodnih kupčijah je treba večkrat plačevati v zlatu, nekaj se ga proda. Toda če zlata rezerva, ki stoji za denarno veljavo pada, s tem pada veljava denarja, za katerim taka rezerva stoji.
Zadnje dve leti bolj in bolj prodira na ameriški trg razno blago iz tujezemstva. To opazi lahko vsak. Samo poglej na ameriške ceste, več in več autov tujezemskih izdelkov vozi po naših cestah. Tako .je tudi z drugim blagom. Zdaj prihaja v podvojenih merah in več tuje jeklo in železo na naš ameriški trg. Naši delavci doma so pa bili več mesecev na stavki, brez zaslužka in so gospodarsko prizadeti. Naš denar gre iz dežele. To so namreč naši dolarji, ti pa stojijo ne več toliko na zlati podlagi, ampak le na vrednosti blagovne 'izmenjave, čimbolj inflacija pritiska in znižuje vrednost dolarja, čim več dolarjev je treba plačevati za tuje-zemsko blago vseh vrst. In to je tisto, kar gloda gospodarsko moč dolarja. Počasi sicer, a poznava se.
Odtod in vsled tega se zadnje čase zopet naglasa med nami geslo:	“Buy American!” Odkla-
njaj tuje — svoje podpiraj! Ta gesla imajo velik pomen za naše gospodarstvo, če se ne bomo sami podpirali, drugi nas ne bodo. So pa mnogi, ki priporočajo, da je treba tako gospodarsko politiko voditi s posebnimi rokavicami. Senator Fulbright je eden tistih, ki naglaša, da ne smemo kazati svojega razpoloženja proti tujezemskim izdelkom. S tem
tuji svet le žalimo. Mogoče. Am pak, koliko Pa tujezemske dežele dajo na to, kako se mi počutimo, ko z nami gospodarsko tekmujejo z vso njihovo sebičnost' jo? Vsaka zadeva ima več strani in tako jih ima tudi ta.
Pri našem narodnem gospodarstvu je treba predvsem močne povezave med industrijalei, investor ji, delavci in konsumen ti. Če ti sodelujejo, je rešitev vsake gospodarske težave lahka. Če pa ti vsak v svojo stran vto čejo in vsak teh gleda le za svoje koristi, prej ali slej ysi trpijo. Investor vsake dežele je dolžan, da z investicijo podpira le domačo industrijo. Industrij alec mora biti zadovoljen le s primernim pravičnim dobičkom Delavec s pravičnim in njegovim potrebam primernim zaslužkom. Konsument pa je dolžan v prvi vrsti podpirati proizvod' njo svoje lastne države. Tako gre iz rok v roke in vsi izhajajo. Če pa ti ne sodelujejo, začno drug za drug propadati. K rešitvi v takih slučajih vodi geslo “Svoji k svojim!”
* GOSPODARSKE IN DRUGE VESTI od nas in od drugod. Kakor kažejo poročila gospodarskih analistov je tekom zadnjih pet mesecev najbolj napredovala tekstilna industrija v deželi. V Z. D. posluje kakih 30 večjih tkestilnih korporacij, ki v tej drugi polovici leta 1959 izkazujejo lep napredek. Lani leta 1958 so tekstilne družbe v Z. D v treh četrtletjih, to je od 1. januarja pa do 30. septembra 1958 imele nekako okrog $43,549,000 prometa. Letos od 1. januarja pa do 30. septembra 1959, pa finančna poročila kažejo, da so ista podjetja imela nad $90,102 000 prometa, kar znaša povišek od lani za skoro 127% več kakor lani tak čas.
Korporacije, ki obratujejo jeklarske in železarske obrate, pa seveda radi letošnje stavke beležijo zgube.
— V Angliji so imeli letos au-tomobilsko razstavo, kajpada, razstavili • so le svoje izdelke. Poročilo pravi, da je obiskalo izmed vseh tujezemskih dežel razstavo največ Amerikancev in da ti so že na razstavi naročili za okrog 40 milijonov dolarjev angleških automobilov, katere bodo Angleži poslali v to deželo. Tako je, doma stavkamo, tujci pa prodajajo Amerikancem automobile. Danes morda to naših žepov še ne boli preveč, da bi čutili. Toda čutilo se bo to v bližnji prihodnjosti, ko bodo domači automdbili stali v izložbenih prostorih, po cestah pa se bomo vozili z auti tujih izdelkov. Le kam v takih slučajih gledamo? Ali nismo v takih slučajih podobni tistim, ki sami sebi jamo kopljejo?!
— United Steel Oliver Iron
'Mining je objavila vest, da bo odprla novo čistilnico in preči ščevalnico rude v bližini Chis-holma na našem “Iron Rangu.” V tej okolici je ruda hudo pomešana z drugimi tvarinami, kot prstjo, kamni itd. in jo je potrebno očistiti in razbrati predno se jo more porabiti za določene namene in jo dati v topilnice. Nova tvornica pravi vest, da bo očistila in razbrala okrog 1,500,000 ton rude letno. Za chisholmsko okolico in ves “Me-šaba Range” (okrožje) to pomeni za naprej več dela in zaposlitve. Z delom na gradnjah nove tvomice se bo začelo v kratkem, kakor hitro bo uravnan spor sedanje jeklarske stavke.
— Jeklarska stavka je s svojimi posledicami prizadjala minnesotskim rudarjem precej brezposelnosti. Governor Freeman je prejel od minnesotskega državnega komisarja, ki upravlja urad “Employment Security” za zaposljenje v državi, da je vsled pomanjkanja jekla in železa in pa ker v tem času stavke ni bilo zahtev po rudi, bilo v državi okrog 28,100 delavcev brez dela. Zdaj bodo in so deloma že zamrznila jezera in pred pomladjo ni dosti upanja, za kake večje aktivnosti po naših rudarskih okrožjih. Posledice jeklarske stavke se bodo pričele še le čutiti.
* NOVI GROBOVI PO NAŠEM OKROŽJU:
— Na Chisholmu je umrla v Memorial Bolnišnici 81 let stara Mrs. Mary Levstek.
— V Nashwauku pa so pokopali pred kratkim 78 let starega rojaka Antona Volk, ki je umrl v Hibbing General Hospital.
- V automobilski nezgodi, ki se je dogodila pred nedolgim ne daleč od McKinley mesteca, sta se smrtno ponesrečili dve mladoletni deklici in sicer 16 letna Patricija Kern in 14 letna Sharon Buničich, obe z Gilberta, Minn. Deklici sta šli na auto vožnjo z dvema mladima Terry Vukovič in Ronald Muster, oba po 17 let stara. Vozili so se s “®tationwagon-u” po cesti štev. 135 okrog 9:15 zvečer, kake četrt milje zapadno od McKinleya. Vozilo je zadelo ob stran v nasprotno stran vozeče vozilo in “stationwagon” je zdrsnil s tlakovane ceste, nekaj časa vozil po strani grabna, nakar ga je .vrglo vstran v goščo, se prekucnil in vsi so dobili težke poškodbe. Deklici sta kmalu nato obe ponoči umrli v bolnišnici. Fanta pa se zdravita po težkih poškodbah v bolnišnici.
Zgleda, da vsi opomini oblasti, tiska in drugih ustanov, da naj se autovozniki čuvajo in naj previdno vozijo, dosti ne zaležejo. Žrtve padajo širom Amerike v nezgodah, kakor v kaki veliki vojni. . .
— Na Evelethu je umrl v eve-ethski bolnišnici pred kratkim rojak Louis Kotnik, star 85 let.
Vsi umrli naj počivajo v miru, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Ne razumejo časa
V Trstu izhajajoči slovenski tednik “Demokracija” je v iz* daji 1. decembra letos k obisku italijanskega državnega podtajnika v Beogradu in Ljubljani objavil pod gornjim naslovom članek, ki dobro slika razmere slovenske manjšine ha Tržaškem jn mjene želje. Glasi se:
Razgovori, ki so jih imeli sre- konila 'in začela izvajati kakšne di pret. meseca člani jugoslovan- v memorandumu in posebnem ske vlade z italijanskim držav- statutu navedene pravice? nim podtajnikom za zunanje za- | Naravnost neverjetno je ka-deve, poslancem Albertom Fol-; ko so dvignili svoj glas ob sami chijem, so potekli v prijatelj- misli, da bi država napravila to skem ozračju in so — v kolikor kar je edino pametno, politično to lahko presodimo — dosegli, koristno in potrebno, ako hoče svoj namen. Vsaka stran je raz-! tvorno prispevati k odpravi naložila svoje poglede na medna-! rodnostne mržnje, občutka za' rodni položaj v svetu in nujno- postavljenosti in pravne nesigur-sti, ki 'iz tega izhajajo. Preteh-, nosti vseh pravic, ki imajo ka' tali so dosedanje uspehe Italijan-|kršnokoli zvezo s slovensko eti-sko-jugoslovanskega sodelovanja čno pripadnostjo posameznika
Zadala darovalcem za šl. Jernejske podnsž-nice
Euclid, Ohio. — Naši prošnji za darove za popravilo šent jer-nejskih podružnih cerkev, so se odzvali in darovali sledeči: $25 Neimenovan, po $10: John Skoff, John Hudoklin, Mary Hosta, Frances Prhne. Po $5: Neimenovana, Mary Fortuna, Mary Pi-coli, Urška Lončar, Mary Eva-nos, Frances Legan, Antonia Ko-stelee, Josephina Zupančič, Mary Prhne, Frances Gerjevich, Mary Repse. P0 $3:	Mihelca
Zakrajšek, po $2: Frances Ko-drich, po $1: Neimenovana, Theresa Sustarsich. Skupna vsota $133.	•
Gospod župnik se vsem darovalcem, ki so pripomogli, da bodo naše podružnice popravljene, prav lepo zahvaljuje. Marija, ki ima svoj skromen prestol tudi v naši župniji v Novem Lurdu, naj Vas vse blagoslavlja, varuje zdrave v miru, ljubezni in milo-
na političnem, gospodarskem in kulturnem področju ter ugotovili, da so podani pogoji za še večjo poglobitev in razširitev vezi, ki so se stkale med sosednjima državama in narodi.
Po dvodnevnem bivanju v Beogradu je poslanca Folchija, katerega je pri tem spremljal italijanski veleposlanik Cavalletti, sprejel 13. novembra na Brionih še predsednik Tito. V Ljubljani pa je bil Folchi gost izvršnega sveta LR Slovenije. Iz optimističnega in dolgega uradnega poročila o razgovorih nas posebno zanima odstavek, ki govori o narodnih manjšinah ter se glasi:
Med razgovori so proučili tudi dosedaj dosežene rezultate glede položaja narodnih manjšin obeh držav. Obe strani sta so glasni, da bosta nadaljevali svoje konstruktivno sodelovanje in izvajanje potrebnih ukrepov na tem področjpu v skladu s posebnim statutom, z veljavnimi sporazumi in z odnosi dobrega sosedstva.”
In še dalje beremo:
“Prav tako je bila izražena želja da, se pospešijo in zaklju čijo pogajanja za določitev meja med obema državama, ki jih vodita dve mešani komisiji, ter je bilo dogovorjeno, da se v kratkem začnejo pogajanja za določitev razmejitve teritorialnih voda v Tržaškem zalivu.”
Po klavrnem zaključku, ki ga je nedavno imelo rimsko zasedanje italijansko-jugoslovanske-ga mešanega odbora, katerega naloga je, da svetuje in budi nad manjšinsko politiko v obeh conah nekdanjega STO-ja, je bilo sklicevanje na “posebni statut, veljavne sporazume in odnose dobrega sosestva” več kot potrebno in umestno. Bilo je nujno, ako se ni hotelo zapreti poti za sporazum in sredi miru poga-ziti prevzeto obveze.
Jasno je, da so se taki, ki bi slovensko manjšino na Tržaškem najraje utopili v žlici vode, čutili prizadete. Njihovo zadovolj stvo nad “trdo roko,” ki naj bi jo bila uveljavila italijanska delegacija. na rimskem zasedanju mešanega odbora, je bilo skaljeno. Zgodilo se je še, da je na nedeljo po Folchi j e vem obisku prenehal izhajati “Corriere di Trieste,” da so v Istri prav tako nenadno odstavili, oziroma premestili na nove' dolžnosti nekaj visokih funkcionarjev, ki niso imeli pravilnega odnosa do tamkajšnje italijanske manjšine. Od tega, pa do sklepanja, da so Jugoslovani to napravili zato, da bi ugodili Italiji, je bila kratka pot. In ker v politiki, vsaj kdor je pameten, ne napravi ničesar zastonj, so se trdoživi tržaški ekstremisti takoj zaskrbljeno vprašali: kaj bo pa zdaj? Kaj bo ukrenila Italija, pa vendar ne bo Slovencem javno priznala, uza-
in manjšine. Namesto, da bi ob' žalovali, da se to ni zgodilo žs leta 1918, leta 1945, ali vsaj ta koj leta 1954, se še vedno upi-rajo, protestirajo in kričijo, vztrajajoč na pozicijah in pri p0-gledih, ki so ponovno in ponovno dokazali svojo popolno zgrešen ost in škodljivost, že vse odkar so ti kraji prvič prišli pod italijansko upravo. Tako še enkrat izpričujejo, da še vedno na razumejo novega časa in njegovih potreb.
Dovoljujemo si pa meniti, da je med interesi tega glasnega dela tukajšnje italijanske večin6 in dalekosežnejšimi interesi države velika razlika. Zadeva }e sicer delikatna, toda prepričan* smo, da bo Rim prej ali slej moral poseči v ta prerekanja in kolebanja ter nekaj ukreniti. Slovenska manjšina v Trstu torej čaka, da se ji končno vendar ž6 enkrat pove in pokaže, ali so v Londonu obljubljene manjšinsk6 pravice samo kos papirja ali za vse obvezna stvarnost.
Po Folchijevem obisku v Beogradu je ta odgovor še nujnejs* kot prej.
Toliko glede odmeva, ki ga je imel prvi navedeni odstavek zaključnega poročila o Folchij6-vem obisku v Jugoslaviji. Nik; če pa ni pričakoval, da bo tud1 drugi, t. j. tisti, ki govori o določitvi končne mejne črte, povzročil reakcijo, v kateri se bod0 znašli v skupnem objemu skrajni desničarji in levičarji. Ital*; janski komunisti so namreč prv* dvignili in še vedno vzdržuj ej0 hrup, da so v nevarnosti nekateri deli ozemlja milj,ske občme' Poudarjajo, da je rešitev tržaškega vprašanja po njihovem začasna, da se torej na Tržaške!*1 ne more govoriti o “meji” dvema državama temveč kvečjemu o “razmejitveni črti” dv^ področij.	,
Mislimo, da sklepamo pravilno, če rečemo, da so vse te g°' vorice izvite iz trte. Vsekak<*f pa je to komunistično postopanje zgovorno in vredno, da si ^ zapomnimo.
IZ NAŠIH VRST
Barberton, Ohio. — Tu Va*11 pošiljam za Ameriško Domovi!*11 celoletno naročnino. Mislim, ^ je to najboljši list, kar jih ii**?' mo, vsaj meni je najbolj vš^' Najrajše čitam Nevvburške noV*" Iskrena hvala č. g. mon^' Omanu za tako lepe dopise. ^ ai jih ljubi Bog ohranil še go let. Zbogom!
Jennie
Toronto, Ont. — Hvala za Pre' jeto sporočilo. S časopis0111 sem zelo zadovoljen in upam, ^ bom tudi v bodoče.
Jože Štruc6*'1
sti! Vdani A. F. Tako piše g. župnik.	'
Če bi bil pripravljen še kdo ! Shreveport, La. — Spet Va*!: kaj darovati, lahko pošlje na pošiljam naročnino, ker ne ^ spodnji naslov ali pa naravnost mogla biti brez tega lista, pa ~c[. na g. župnika.	prav sem že 78 let stara. Ra^‘
Albina Pešec,	bi Vam dobila kakega nove§‘‘
18911 Locherie Ave., naročnika, a tu v našem kraju,11 Euclid 19, Ohio	Slovencev. Vas lepo pozdravi**1'
John Hudolin	: Vaša naročnica
Frances Gerjevec. I	Mrs. Francisca Kno^se
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc
— Glede prejšnjih predlogov se od strani Unije ni treba bati ničesar. Njen tisk je v mojih rokah. Brzojavna zastopstva ravnotako. Vendar pa bo treba najti primerno obliko. Ne smemo dajati videza verskega preganjanja. Vse se naj izvrši na narodni in socialni podlagi. Izda naj se tak narodni in socialni program, ki ga duhovščina ne bo mogla sprejeti in potem se lahko začne borba zoper nje kot zoper sovražnike narodne in socialne misli.
Carresove oči so se zabliskale.
— Bitka je dobljena' — je dejal.
— Vlada — je nadaljeval Sanchez — naj izvede volitve, kakor ve in zna. Mladiče naj trdo prime. Za njimi pridejo drugi. Izda naj izjavo, ki bo naglašala suverenost ljudstva ter socija,-lizacijo obratov in zemljišč, kakor tudi zasedbo cerkvenih posestev in ustanov. Ta izjava se naj pošlje v podpis vsem duhovnikom in škofom. Kdor je
Linda.
—Nam je vseeno — je odgovoril na vprašanje Lind — kdo bo vaš predsednik, le levičar naj bo in naj naše zadeve pusti pri miru.
Sanchez je resno odvrnil:
—Ravno tu ni vse v redu. Carres je tudi danes izjavil pred menoj da bo prvo njegovo delo j znova trgala iz nje mala peresa.
Živali se zdravijo same
V glasilu švicarskih ptičje-slovcev poroča: živinozdravnik, kako so mu pred kratkim prinesli postovko, ki je ob nenadnem spustu na miš verjetno zadela na oviro in si zlomila perutno kost. Veterinar je obvezal ptico z levkoplastom, tako da je rano lahko dosegla s kljunom. V. začetku je ptica izločevala iz rane mnogo soka, ki se je z drobnim per j en peruti zlepil v kepo. Od časa do časa je ptiqa, bolno perut zračila in pri tem vedno
si poišče najprej razne koreni
ber vsako pomlad napolni upadli trebušček s koreninami lokvanja in si s tem utrdi zdravje. Prav tako so opazovali, kaiko se
X -------v J- •)	a aw. v	v	j ’— 
nice z obvajalnim učnikom, ki karibu ali ameriški severni je-
nacionalizaeija rudnikov in c Ijevih vrelcev.
Lind je ravnodušno odvrnil:
Tako je nastal ovoj, ki se je strdil in bil podoben mavčni obvezi- Ob robu kostnega zloma se
ga hitro ozdravijo. O srni je znano, da žveči spomladi hrastove vejice in druge rastline s čreslovino, ki čistijo čreva in pospešujejo prebavo.
Dolgo ni nihče verjel črncem iz Severne Ugande, da si lev izkoplje korenine, ki jih imenujejo1 domačini “levji lek.” Šele znani naravoslovec Pitman je odkril, da je to resnica in da gre za prav isto stvar kot pri doma-
len pase z glavo globoko pod vodo: muli koreninice lokvanja in druge podvodne rastline.
Če greste spomladi po gozdu, boste opazili, da so cvetovi in popki zlatega: klobuka, kot obglavljeni, kakor da bi šli mimo Vandali. V resnici so pa lepe cvetlice teh gozdnih lilij popasle srne za zdravilo. Jelen in srnjak potrebujeta za vsakoletno obnovo rogovja precej apna,-
či mački, ki za čistilo je travo. zato potujeta pogosto več ur
Zoolog Conibear zatrjuje v svoji “Knjigi divjine,’rda si bo-
—Ne verjamem, da bi bila to je napravil “callus,” zlom se je njegova resna nakana. Saj so pri! pozdravil v neverjetno kratkem stvari prizadeti tudi on, Obreza, času in živinozdravnik je spet
ne podpiše, se proglasi za so- i zaupnik,
Corones in drugi.
Sanchez je bil pripravljen tudi na to.
—Toda, kdo jim more zabra-niti, da bodo nacionalizirali le tujo posest? Saj imajo tisoč načinov, da sebe zavarujejo.
Lind se je zamislil.
—Posrečilo se mi je! Zbal se je tudi on! — si je mislil Sanchez in je polglasno nadaljeval:
—Po mojem mnenju bi bilo edino zagotovilo, ako bi Unija zahtevala, da se v novi ministrski kabinet sprejme kak njen
vražnika narodne in socialne misli ter izgubi službo.
Techeda, Luz in Carres so strmeli v Sacheza kot na kakega preroka.
— Izjava se bo poslala tudi metodističnim duhovnikom? — je nekam šaljivo vprašal Luz.
— Da, tudi njim! — je odvrnil Sanchez, — In oni jo bodo podpisali.
— In potem, lahko vzamemo tudi njihove cerkve?
—.Metodistične cerkve ščitijo Zedinjene države.
Carres je pretrgal razgovor.
—Prijatelj Sanchgz nam je pokazal pot, ki bo gotovo vodila do uspeha. Ako se duhovščina drugače ne bo dala omehčati, se bomo poslužili tega sredstva. S tem je zadeva končana.
—Še ne — se je spet oglasil Sanchez. — Doma uredimo vse, a težje bo šlo z Unijo. Ona ni naklonjena gospodu ministru Carresu.
—Kako to mislite? — je nekam preplašeno zamomljal Carres.
—Unija vam ne zaupa, ker ste izrekli načelo agrarne reforme ter socializacijo srebrnih rudnikov in oljevih vrelcev. S tem so prizadeti mnogi državljani U-nije, ki imajo v Mehiki svojo posest.
Aronovim besedam je sledil molk. Naposled se je Carres o-junačil in dejal:
—Če je tako, socializacijo izbrišemo iz programa. Zahteva naj jo ljudstvo.
Po daljšem prerekanju so “prijatelji” Sanchezu poverili nalogo, naj pri poslaništvu U-nije poizveduje za njene želje.
Sanchez se je smejal, ko je zapustil poslopje vojnega ministrstva.
—Prvo dejanje se je posrečilo. Pošteno sem jih preplašil. Ako še mi to posreči tudi na poslaništvu, potem bo vse v redu.
Še istega večera je obiskal
CHICAGO, ILL.
—In ta zaupnik bi naj seveda bil Sanchez Aron — se je nasmehnil Lind. — Vi se torej ne bi branili ministrskega stolčka?
■Ako imate boljšega moža, izberite boljšega — je odvrnil navidezno malomarno Aron. — Sploh pa gre za dobrobit Unije, ne pa za moje zadeve.
■In vi nam morete dati zagotovilo, da preprečite vse, kar bi Uniji škodovalo?
—Kakor hitro ne bom mogel dati zagotovila, odložim službo.
Lind je razmišljal. Naposled se je spet obrnil k Sanchezu.
■Govoriti moram s poslanikom samim. Pridite pojutrišnjem.
Carres pa je že nasledjega dne klical Sancheza.
—Prijatelj — ga je nagovoril - ali bi v novem kabinetu sprejel naučno ministrstvo?
Zdaj ga je prvič tikal. Sanchezu se je zdelo, da se je svet zasukal okrog njega. Pred nekaj meseci je bil navaden duhovnik, zdaj pa mu ponujajo ministrstvo.
—Pomisli — je nadaljeval Carres — zjutraj mi je telefoniral ameriški poslanik in je dejal, da bi bilo Uniji ljubo, če bi v novem kabinetu tudi ti dobil mesto.
(Dalje prihodnjič)
Pohištvo naprodaj
Orehasta, srebrno siva jedilna miza in 6 stolov, mizica, o-mara za posodo in preproga, vse kakor novo. EV 1-5219.	(241)
lahko spustil postovko v svobodo. Pri hitrem zdravljenju je gotovo zelo- pomagalo dejstvo, da ptice lahko1 razvijejo telesno toploto do 42 stopinj. Ta dogodek je nov dokaz za to, da se živali tudi v prosti naravi pogosto same zdravijo, če je le mogoče.
Poznajo zdravilno moč koreninic
Pa tudi pri notranjih boleznih živali zavestno ali nagonsko uporabljajo potrebnja, zdravilna sredstva. Tako piše Frank Lane v 'zelo! zanimivi knjigi “Čarobni svet živali,” da je ameriški črni medved ali baribalan po zimskem sanju zelo oslabel in dostopen za razne bolezni, zato
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne
daleč k naravnim ali umetno napravljenim lizališčem apnenca,. In spomladi planejo vsi prežvekovalci na mlado Zeleno krmo, ki ima mnogo vitaminov, in ne pogledajo niti najboljšega sena.
Izredno važen del hrane je vitamin D. Roparice so narav-
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu,
I objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega.
K
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
dna l§ csnih vais
Božično Darilo!
se ji boste peklonili LANE CEDAR SKRINJO
$39
SAMO ŠE 10 DNI DO BOŽIČA!

°”" SPECAt Sunbeam GIFT LAY-AWAY’PIAN
inS YOU BUY NO«, PAY
nost pohlepne na jetra in drug dr oh, kjer je mnogo tega vitamina. Zato razparajo svojim žrtvam; najprej trebuh, da pridejo do teh organov. Ptice in dlakaste živali proizvajali o vitamin D v koži in tudi človek ima v koži tovarno tega vitamina, če se sonči. Proizvodnja vitamina D se pomnoži, če se svetlobni žarki na telesni površini lomijo. To se dogaja pri dlakastih živalih, če se ližejo s slino, in pri pticah z izločanjem maščobe iz repne žleze. Da se psi in mačke ližejo, torej ni samo kozmetična zadeva,. ampak skupno s soncem pospešuj e|j o nastajanje vitamina D.
Pogosto mislimo, da je koristno za domače živali, če jih čim večkrat umivamo1 in temeljito čistimo z milom in drugimi pralnimi pripomočki. V resnici pa uničujemo s tem tovarno D vitamina v koži in kličemo na živali rahitis.
V naravni skrbi za zdravje si živali pogosto lajšajo težko prebavljanje použite hrane z raznimi trdimi predmeti- Znano je, da kokoši in golobje zbolijo, če ne morejo priti do kremenčevih kamenčkov, ki jim služijo kot mlinski kamni za njihovo zrnato pičo. Tudi v želodcu morskega leva so našli precej velike kamne, ki so skupno tehtali več kilogramov. V odprtih želodcih aligatorjev so našli poleg kamnov tudi kose lesa in druge neprebavljive predmete. Ptice roparice pogoltnejo žrtev s kostmi in kožo in perjem, potem pa te stvari spet izdavijo, medtem ko meso prebavljajo.
Nekatere živali nagonsko, morda, pa tudi po izkustvu, za-uživajo zdravila, brž ko zbolijo. V nekem ameriškem živalskem vrtu so dognali, da bolne živali hitro ozdravijo, če dobijo take trave in zelišča, ki rastejo divja v njihovi domovini. Mladi purani, ki so bolni poleževali, so si vidno opomogli, brž ko so jim dali grenko listje nekega dišav-nega grma..
Opica — zobozdravnik
katero se s svojini priveskom potopi. V sladki vodi školjki ne ugaja in odpre svoji lupini ter s tem osvobodi raco- Prašna kopel je pticam edino sredstvo, s katerim se lahko znebijo raznih grint in uši. Droben prah prodre v dihalne luknjice nadležnih malih žuželk in jih zamaši.
Če se nato ptica otrese, zajedavci odpadejo. Divji prašiči in'jeleni se glasno kruleč valjajo po blatu. Pri tem se klopi in drugi kožni zaje dači zadušijo in odpadejo. Če so se pa že tesneje prijeli kože, se jih te živali znebijo z drgnjenjem ob drevesna debla.	Dr. O.
HELP WANTED—FEMALE
STENOGRAPHER
FOR PURCHASING OFFICE Experience in shorthand and typing essential. Hours 8 to 5; 5-day week. Company benefits. Call K. W. McCarthy for appointr^ent.
KE 1-4012
CRESCENT METAL PRODUCTS
(244)
Ženske dobijo delo
Delo zaj žensko
Išče se ženska, da bi skrbela za 8-let staro deklico v zameno za sobo in hrano. Kličite AN 1-2379.
(244)
Moški dobijo delo
Moški dobijo delo
Moški skušeni na “lathe,” ki so sposobni delati na temelju načrtov dobe stalno zaposlitev.
IMPORTIRANI BOŽIČNI OKRASKI IN POPOLNA OPREMA ZA KINČANJE BIOŽIČNIH DREVESC pri
Louis Slapnik & Sosi
6102 St. Clair Ave.
HE 1-1126	(244)
CHICAGO, ILL.
Dobre stvari se hitro predajo . . . Zato pohitite! Vse imajo znane Lane posebnosti in A-l izdelavo
SAMO $1.00 NAPLAČILA PLAČAJTE DRUGO LETO'
BRODNICK BROS.
FURNITURE & APPLIANCES
16013-15 Waterloo Rtf,	IV 1.-6072 - IV1-6073
Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer od ponedeljka do sobote!
HELP WANTED — FEMALE
REGISTERED jNURSES
IMMEDIATE OPENINGS FOR GENERAL DUTY — AL,L SHIFTS $305 per month — S;5 increases every 6 months S10 increase for night duty
Also SUPERVISORS
$350 per month — 40 hour week. Room, boara and laundry $40 per month. Permanent positions. Excellent personnel policies Wire, Write or Call DIRECTOR OF NURSES
memorial hospital
RAWLINS, WYOMING
Acme Saw Mfg. Co.
1447 E. 47. St. (blizu Superior)
(x)
MALI OGLASI
V najem
Odda se 5-sobno stanovanje, zgoraj. Najemnina $75 vključuje naprave. Na 1260 E. 71 St. Kličite HE 1-4558.
(240)
DO KONCA — Lastnik stare hiše na E. 68. St. v, New Yorku je je iipiral, do zadnjega prodaji. Ves blok je že podrt, osame la hiša pa je dokaz človeške trdovratnosti.
Lovec na zveri Josef Delmont je imel krotkega!, orangutana. O-pica je nekega dne sedela na soncu in pritiskala obe roki na levo lice, Delmont je opazil, da opica tišči na oteklo čeljust kepo mokre gline. Naslednji dan si je orangutan tudi vsa usta natlačil z glino. Tretji dan se je zobna oteklina odprla, opica si je sama izdrla gnojni zob in ga zmagoslavno kazala svojemu gospodarju-
Isti Delmont poroča tudi o čredi afriških bivolov, ki so imeli hude garje. Ves mesec so te živali vsak dan dolgo ležale do glave v vodnemi tolmunu in so tako popolnoma izgubile garje, ki jih kot znano, povzročajo gri-nje.
Calverts pripoveduje, kako je opazoval mladega jazbeca, ki je bil zelo slaboten in poln tvorov. Vsako noč so ga njegovi starši gnali v neko vodno kotanjo in ga tam toliko časa tiščali v vodo, dokler se ni njegova koža spet poceliia in se ni tudi sicer okrepil. Lastnik opičje farme je opazil, da ima neki na novo ujeti gibbon na eni strani močno o-teklino. Žival s6 narkotizirali in bulo izrezali. V njej so našli kepo drobno, prežvečenega listja indijskega J adilnega drevesa, ki si ga je opica natlačila v rano in si jo s tej; i zacelila. Pri mravljah so dogn; 11, da postavljajo vzdolž svojih cest sanitetne straže, ki skrbijo za bolnike; mravljam, ki so si zlomile nogo, bolni ud kratkomjglo amputira-j°-	ji
Živali tudi dobro vedo, kako se lahko znebijo Jiadležnih priveskov in zajedalcev. Puhasta repa je velika ljubiteljica školjk. Dogodi se pa, da školjka hitro zaklopi svojo lupino in pri tern priščipne raci kljun in jezik. Raca v takem primeru zleti z mor-
•Jo /-\ n csiVvl i •7-ick olorllrpi	\r
V najem
Odda se enodružinska hiša, 6 sob, odraslim ljudem. Odda se tudi 4 sobe v lepem stanju. O-glasite se na 1248 E. 61 St.
—(9,11,14 dec)
-Ul- age-	4j§j|- -:
Mr. Joseph Meglich in sin Jimmy prodajata BOŽIČNA DREVESA na 7023 St. Clair Ave., na lotu ravno čez E. 71 luči, na severni strani St. Clair Ave. — Rezali smo največ naša drevesa v Pennsylvaniji in imamo zelo dobro izbiro.
Naprodaj v Euclidu
Nad parkom, 3 leta stara enodružinska hiša, 2 spalnici, zgoraj nezgotovljeno, priključena garaža. Na Glenridge Rd. Kličite KE 1-4367.
(240)
NAZNANILO
Naznanjamo, da začenši 26. decembra 1959, bo Šornova restavracija odprta od 7:00 zj. do 8:00 zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(249)
NADUHA
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 SC
ČE HOČETE . . .
prodati e.Ii kupiti posestvo ali trgovino, obrnite
se do nas
m. &imm
»86 EL 74th SC HE 1-5#0T
•i
HANDEL - MAZZETTI:
i
mozavestnem zampanju pomiril ljudstvo. Na tihem pa je Hen-del ukrenil vse potrebno: Ukazal je preiskati vse vodnjake, slabe zasuti. Mesogledom je dal stroga navodila, mitničarjem je dal tajno povelje, naj se vse blago, ki pride z juga, prekadi z vrelim jesihom, potem šele sme v mesto. Potniki z juga se morajo najprej na mitnici kopati ^ se preobleči, potem jim je pot
Junakinja iz Štajra
j
i
v mesto prosta.
Pa le ne očitno, da se ne bega ljudstvo. Naj niti ne sluti o nevarnosti, kajti strah pospešuje bolezen.
Da bi pozornost ljudstva obrnil drugam, je Hendel napovedal strelsko tekmo, kakor se je vršila v minolem poletju, samo naj se ne pošiljajo povabila v tuje kraje.
Srečke za tekmo, ki naj se
Jvrši četrto nedeljo
v postu, je i
n i 1 •	o 4 /~> 1 '
Potnik prihaja z juga, zato ga jo takoj v sodnikove roke. če se
zopet Hendel podaril:	stekle- ne puste naprej, temveč ga ho- zamudi samo štiri ure, bo mo-
“Morda je pa to samo prazno čudeno vprašal zdravnik. ‘Do-govorjenje. Hujša, kakor teles- slej je ves svet smatral kugo za na, je dušna kuga in slepota,” je višjo silo, vi ste prvi, ki drugače || rekel menih. “Tudi tukaj po- sodite.”	|«
maga Bog, tu v Štajru, če bomo Dva dni pozneje je prišla v H prav molili in trdno verovali!” ’ Štajer vest, da je kuga že v Be- H To je rekel s premagujočim, ču- Ijaku.
dovitim glasom. Tako govori na ln zopet je bil ves Štajer v leči, s tem glasom mehča srca strahu. Tudi leta 1585. je prišla grešnikov. Pater je odšel.	kuga — Bog in sveti križ božji
V deviških prsih je mladi de- _ iz Rima v štajer! Takrat je klici močno bilo srce. Lepo, le- bežalo v blaznem strahu mnogo po je bilo, kar je povedal — mož meščanov z ženami in otroki božji, ki ga ji je Bog poslal. Po- vred v gore, pa so šli ravno na-slušala bi ga cele ure. Gledala Sproti kugi, ki je v oddaljenih je za njim, ki je s krepkimi ko- krajih že grozno morila, Šta-raki stopal po poti. Prav mo- jerci pa niso vedeli za to. liti, trdno verovati,” je sama pri Da bi ge sedaj ne zgodilQ kaj »
Se^ Sei?etai!a‘	-i v • P°dobnega. je z bistrim očesom, «
Ob oknih gostilniške sobe je z železnQ roko poskrbel sodnik «
bilo videti nevoščljivih moških Hendeh Spisal je na meščane I
obrazov. Eden je rekel:	kratek poziV; ki ga je dal nabi_ j|
Jemnesta, jaz bi bil tudi rad
i
♦♦
«
n
♦♦
H
H
H
2922! Eu&Hd te.
Urama in zlatarna
EtEHBERGS
laslnik Srečko Gaser
IsL: WH 3-1825
VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV -BOŽIČNIH KART - KERAMIČNIH IŽDEUKOV -BRUŠENEGA STEKLA - SREBRNIH PRIBOROV -STENSKIH UR ter RAZNIH DARIL.
Garantirano popravilo ur vseh vrst!
ti na mestno hišo. Poziv se je pater, da bi tudi mene lepo po- gIasil. Trosijo se vse mogcče re.
či, resnica pa je ta: Dve ženski
gledala. O ta deklica, ta deklica! Lepa kakor angel, mrzla kakor škriljnik. Kdor ji ujame srce, hentaj! — ta je dobil.”
VIII.
sta umrli v Beljaku, ena na kozah, druga pa na bulah (ni zapisal: kužnih). Beljak je oddaljen od Štajerja deset dni hoda, loči ga od nas mnogo gora in vo- ; £
Vznemirjajoče vesti so se širile po deželi: V Faenci je padel s konja neki vojak. Ko so ga pobrali, je bil poln modrih kužnih bul.
Iz Alekscndrete je prišla lad- ^ ja benečanskega vojvode, in suž- i nji so pripovedovali, da v Ale- 5 pu že dva meseca divja kuga ter 2 da so izumrle že cele hiše. S
V Benetkah je ponoči stal bel | mož v duhovski obleki v cerkvi w alle Frari na led in je molil L mrtvaško opravilo. — Neki dok- g tor je rekel, da letne številke, ki g. imajo potico na četrtem mestu, g pomenijo kugo: Leta 1585. je | bila kuga v Lionu, leta 1605. pa g v Neapolju. Mi pa pišemo leta g 1615. .	g
Take in enake novice so bile napisane na slikanih letakih, ki | so jih trosili po deželi potujoči % knjigarni. Tudi v Štajerju so jih $ možje in žene pridno brali. Bilo § jih je groza, toda tolažili so se, r da je Faenca daleč, daleč tam za j| deveto goro, Alepo pa še mnogo « bolj daleč. Kje je Azija! Koliko | bi morala kuga prekorači- p
n
da. Ni nevarnosti, da bi bolezen J prišla k nam, da bomo le previd- ; J
Ih
ni. — Ta poziv je po svojem sa-
Odprto vsak večer do devetih, le v soboto do šestih
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lah>.o pišete na ta naslov:
R. F. D. No. I, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
Predbožične POSEBNOSTI'
MANDLJI
no cesarjevo podobo, zelenosvil-nate zastave in več sto vatlov najfinejšega sukna.
Veselo so šli vsak večer štajerski fantje ven iz mesta na vežbališče in so se vadili v streljanju. Skoraj je bila že pozabljena nevarnost, ki je pretila od juga gori.
Toda strašno očitno se je približala že naslednje dni.
Nekega popoldne meseca suš-ca prijezdi po železni cesti neki jezdec. Na mitnici pri novem mostu pove, da prihaja iz Aj-zenerca ter da ima pri sebi važna pisma od komomiškega u-rada, ki jih mora nemudoma izročiti mestnemu sodniku Hen-delnu.
čejo — kakor veli zapoved —- ral drago in težko plačati ves štiri ure zastražiti v skednju po- Štajer.
leg mitnice. Tujec je najodločneje ugovarjal, zahteval je prosto pot, kajti pisma, ki jih nosi pri sebi, so silno važna in mora-
(Dalje prihodnjič.)
Hranito denar za deževne dnev« —kupujte U. S. Savings honde!
GLOVES
Suede or leather, dry cleaned and finished like new. Try it . . . Save your old gloves!
NEW YORK DRY CLEANING CO.
G120 GLASS AVENUE
GRDINA POGREBNI ZAVOD
tor,} East G2 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
it
.-m*
M
m
Samo še (0 dni do Božiča!
I
»
££2
m
m
-
m
m
ESSf
m
m.

gora bi morala kuga prekorači B, koliko morij prepluti, da bi prišla k nam.	i|
Štajerski zdravniki so se pa E sumljivo ozirali proti nebu in ^ so skrbno opazovali vremnike. & Rekli so, da je zelo nevarno, če g precej po najhujšem mrazu na- g stopi toplo, južno vreme z meh- g ko sapo, da precej začne brsteti § zelenje. Če bo še naprej pihal | jug, se ne ve, kaj hudega b0 še g vse prinesel mesec sušeč.	^
Takrat je prišel v Štajer slav- ^ ni Mignoni, cesarja Matije tele- g sni zdravnik. Iskal je zdravil- g nih vrelcev zoper protin. Eden g je izviral tudi v Piralu blizu | Štajerja, na posestvu Bertolda ^ Hendel. Tudi tega je hotel vi-deti ta zdravnik, ki ni zdravil z ^ raznimi zdravli, marveč s spre- ^ memibo zraka in z vodo. Mnogo S jih je že ozdravil na ta način. V -hiši Bertolda Hendel se je se- ^ šel z mestnim sodnikom Joahi- ^ mom Hendel, ki ga je potem tudi | obiskal na njegovem domu v | Vogelzangu. Hendel mu je po- | kazal bolnišnico, ki jo je zdatno povečal in z vsem potrebnim in koristnim opremil. Zdravnik je | rbkel, da take bolnišnice še ni I videl. Če bi prišla kuga, bi bil | Štajer na boljšem, kakor sam g Dunaj.”	|g
Hendel je rekel: “Gospod, to g je previdnost. Sicer pa kuge k g nam ne bo, zato bom skrbel jaz. g Treba je ohraniti hladno kri, g treba je strahu in reda, pa že-lezne roke, in ne bo kuge ne v $ Štajer, ne na Dunaj.”	1^
“Li res mislite, da ne?” je za-
samo
Osuši uerilo v 26-35 nulah - varno kot sončni sij -1 ekskluzivnim novim Maytag sušilnim načinom!
IMPORTANT!
Idea! for use with your wringer washer I
Dryer	Wringer
KUPITE SEDAJ!
★	Ekskluzivni Halo of Heat način obda vse perilo z enako tcpioto tako da se perilo osuši varno in enakomerno . . .
★	Posušeno perilo n: nagubano.
★	Ima tri pritiskače: za Air Fluff, Regular in Wash ’n Wear
■fa Ekskluzivni pokretni filter za sarp'jo (lint), ki se enostavno čisti.	/	. ^ j
it Modeli so plinski ali elektr'cni.
it Avtomatična varna vrata.
it In še veliko drugih MAYTAG posebnosti!
FiAZPr.DMM SE KONČA 0 BOŽIČU!
i
V Mandlov! trgovini z obuvalom boste dobili najbolj popolno izbiro hišnih cop^at za vsakega člana družine. Te lepe in gorke copate so prav idealno darilo za božični čas. Ne čakajte do zadnjega dneva. Nase mere in barve so popolne.
tene so $ J
.98
do
$4
.98
IMAMO POPOLNO ZALOGO GALOŠE IN DRUGO GUMASTO OBUVALO
MANDEL’S SHOE STORE
6125 Si. Glair Avenue
v LAUSCHETOVEM POSLOPJU
Pri nas dobite koledarje.

M
m
g?*
iv
m)
m
,3W
S
m
m
&
m
0
m
5#
m
I
Če kupite ta novi, poceni, MAYTAG sušilec, vas bo stalo samo par centov na dan, pa boste rešeni vseh dosedanjih težav pranja; ne bo vam treba obešati perila na zmrznjene vrvi, niti ga obešati v kleti, niti nositi težko- mokro perilo, niti odlagati dan pranja. — Ta avtomatični sušilnik vam bo prihranil čas, težave in denar!
If
'm
m
BS

m
ŠNV
m
m
M'
i
i
Prodajne cene veljajo samo za robo na zalogi!
Poslužite se našega “LAY-AWAY” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom.—Lahki PLAČILNI POGOJI. KUPITE SEDAJ—PLAČAJTE KASNEJE ... Popravljamo TV in radio aparate vseh izdelkov ter nudimo 1-letno garancijo na izvrševanju in delih TV aparatov . . . Imamo naprodaj tu di stare ledenice po izredno nizkih cenah!
BRODNICK Bros.
APPLIANCE AND FURNITURE STORE
K0l!-f5 WAlfMOO RD. IV 1-4072—IV 1-6073
ODPRTO VSAK DAN od 9. zjutraj do 9. zvečer!