GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 36.
Murska Sobota, 8. septembra 1955.
Cena din 10.—
Predsednik republike Tito našim izseljencem
Bodite zgled zavesti o sebi, o svojem poreklu
in krepostih, ki krase naše narode
Na željo organizacije izseljencev povratnikov in koordinacijskega odbora, ki je prav v teh dneh, od 4. do 11. septembra organiziral proslavo »Izseljenskega tedna« v Jugoslaviji, je predsednik republike Josip Broz - Tito poslal svoje pozdrave udeležencem, članom naših izseljenskih matic in našim ekonomskim izseljencem na splošno v osebni poslanici, ki se glasi:
Dragi prijatelji in tovariši, v dneh. ko v okviru proslave desete obletnice osvoboditve naše države pri nas radostno in svečano praznujemo tudi teden izseljencev, bi rad predvsem izrekel toplo dobrodošlico vsem ljudem naše krvi, ki so ob tej priložnosti krenili na pot, da bi obiskali svoj. »stari kraj«, a vsem udeležencem proslave, vsem članom naših izseljenskih matic in vsem ljudem jugoslovanskega porekla, ki žive v raznih deželah sveta in ki so ohranili ljubezen do svoje stare domovine, bi rad poslal najtoplejše pozdrave in najboljše želje.
Patriotizem naših ekonomskih izseljencev, izražen do naše dežele v narodnoosvobodilni vojni, ko je resnica o borbi narodov Jugoslavije
prodirala v svet in ko je bila sleherna moralna in gmotna pomoč našim trpečim narodom in ljudski vojski dobrodošla, so ohranili ti naši ljudje v svojih novih domovinah tudi po vojni . Ta patriotizem je prišel do izraza ob raznih priložnostih. Pomoč skoraj milijona ljudi naše krvi, živečih v raznih deželah sveta, največ pa v Združenih državah Amerike. Kanadi in v deželah Južne Amerike, je bila v opustošeni deželi visoko cenjena in koristna. Mnogi iz-
med teh mož in žena so razen moralne pomoči in največje osebne dejavnosti prispevali in često še prispevajo tudi največji delež svojega imetja za nagli razvoj naše dežele in za zdravje naših ljudi. Zato smo bili zmeraj in bomo zmeraj hvaležni našim bratom in sestram, tistim, ki goje v daljnih deželah topla čustva do svojega starega kraja, za pomoč, ki so nam jo nudili med vojno in po njej v tej ali oni obliki.
Kot mladi kovinar sem bil tudi jaz nekoč eden izmed tistih ljudi, ki so se napotili v daljni svet, v »fremd«, da bi našli kruh in delo, ki ga v naših revnih vaseh in krajih ni bilo. Takrat sem se seznanil in srečal v raznih deželah mnoge naše izseljence in delil z njimi v velikih tujih tovarnah zlo in dobro, doživljal sem in čutil, kakor oni, in ti ljudje so mi blizu s svojim težavnim življenjem in delom. Zato zmeraj mislim, da dobro razumem njihova zamotana čustva in hrepenenja po rodnem kraju in okolju ljudstva, iz katerega so vzniknili, njihovo stališče do stare domovine, v kateri žive s svojimi družinami.
Zdaj po vojni sem tudi imel priložnost, da sem srečal posamezne naše izseljence. Mnogi izmed njih, ki ne morejo priti, ki pa goje enako topla čustva do svoje rodne grude ali do kraja svojih staršev in dedov, mi pišejo o sebi in svojem življenju, o svojih radostih in tegobah ter o svoji ljubezni do dežele, iz katere so zrasli. Mnogi teh ljudi so zasnovali v novem okolju novo življenje in imajo tam družine. Toda tudi oni so svoje sinove, hčere in vnuke vzgajali in vzgajajo v ljubezni do starega kraja.
Bili so sicer časi, ko ti ljudje naše krvi niso radi govorili o svojem poreklu in o deželi, iz katere so prišli. ker politiki versajske Jugoslavije niso dovolj skrbeli za njen ugled, pa tudi ne za boljše življenje njenih narodov. In ko je zaradi tega in takšnega dela, izpodjedena z izdajstvom in peto kolono v aprilskih dneh leta 1941 razpadla, so lahko naši izseljenci samo klonili glave in molčali celo o tisti stari slavi, ki so si jo priborili naši narodi z junaškim bojem v vsej svoji zgodovini. o tisti večni in do te vojne neuresničljivi težnji po svobodi in resnični enotnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik republike Josip Broz-Tito
Tudi visoki stolpi in moderne naprave so napravili na gostujoče izseljence zelo ugoden vtis. Na sliki jih vidite pred vrtalnimi stolpi v okolici Lendave.
(Foto Kološa)
Prišli so, naši dragi rojaki iz vseh koncev sveta, da bi obiskali svoje najdražje in še bolj spoznali resnico o svoji stari domovini. Na sliki: Izseljenci ob sprejemu v M. Soboti. (Foto Kološa)
OD TEDNA
DO TEDNA
Težnje po splošni razorožitvi postajajo iz dneva v dan vse večje. Ne opažamo jih samo pri širokih ljudskih množicah na Zahodu in Vzhodu, temveč tudi pri vodilnih politikih vsega sveta. Potrdila jih je konferenca »štirih velikih« v Ženevi, pa tudi konferenca znanstvenikov — atomskih fizikov za miroljubno uporabo atomske energije, ki je v istem mestu pred dnevi z uspehom zaključila svoje delo.
Potrebni so dobra volja, medsebojno razumevanje in hitri ter učinkoviti ukrepi.
Pravijo, da so se štirje predsedniki — Eisenhorver, Bulganin, Eden in Faure — v Ženevi načelno sporazumeli o razorožitvi, vendar so konkretna vprašanja raje prepustili posebni podkomisiji OZN za razorožitev, ki zaseda te dni. Podlago za pogajanja med predstavniki ZDA. Vel. Britanije. Francije, ZSSR in Kanade predstavljajo pravzaprav sovjetski predlogi o zmanjšanju klasičnega orožja in prepovedi jedrskega orožja od 10. maja, predsednik Eisenhorver pa jo je nadopolnil s svojim načrtom o inšpekciji iz zraka. Eden se zavzema za vzajemno nadzorstvo na obeh straneh »razmejitvene črte« med obema blokoma, Faure pa za nadzorstvo nad oborožitvijo po nacionalnih proračunih.
Kaže. da je pobudo za razorožitev to leto prevzela sovjetska diplomacija. V Moskvi so sprejeli nekaj bistvenih načel starega francosko-britanskega načrta, po katerem naj bi določili maksimum oboroženih sil velesil, vzporedno zmanjševanje klasičnega orožja in prepoved jedrskega orožja. Zato je razumljivo, da tudi sovjetska vlada pričakuje primernega popuščanja pri zahodnih silah, posebno še, ker so se načrti SZ in ZDA o nekaterih točkah precej zbližali.
Podkomisija v New Yorku bi storila najbolje, če bi kot celota potrdila ona vprašanja, v katerih so si velesile enotne, hkrati pa ločila vsa tista, ki jih še dele, ter jih podvrgla pametnemu, strpnemu in prijateljskemu pogajanju. Nesoglasja slednjič niso več tako velika, da bi smel kdor koli trdovratno vztrajati pri njih.
Svetovno javnost so zadnje dni posebno močno pritegnili dogodki v Maroku in v Argentini. Maroški glavni rezident Grandval, ki naj bi v imenu francoske vlade izvedel več otipljivih reform v tem francoskem protektoratu ter s tem omajal uporniško gibanje za popolno osvoboditev, je moral odstopiti. Tako so zahtevali nekateri krogi v vladi, posebno general König in maršal Juin. To naj bi nekoliko pomirilo francoske koloniste v Maroku. Novo maroško vlado naj bi sedaj sestavil dosedanji sultan ben Arafa, četudi se
(Nadaljevanje na 6. strani)
Prijateljski obisk
iz zavezniške Grčije
V torek. 6. septembra ob 16. uri sta prispela na prijateljski obisk v Jugoslavijo Nj. Vel. grški kralj Pavel I. in kraljica Frederika s svojim visokim spremstvom. Beograd je ozaljšan z zastavami in transparenti sprejel ugledne grške goste.
Na beograjski železniški postaji je grški kraljevski par sprejel predsednik republike Josip Broz - Tito s soprogo in visokimi jugoslovanskimi državnimi in političnimi voditelji. Prebivalci našega glavnega mesta so izrazili svoje tople in prijateljske pozdrave grškemu ljudstvu, s katerim so se naši narodi večkrat srečali ramo ob rami — v boju za neodvisnost in svobodo svojih dežel. Vzdolž ceste pa do starega dvora, v katerem bo prebivala grška kraljevska dvojica, so visoke goste in njihovega gostitelja pozdravljali stotisoči Beograjčanov.
Obisk grškega kralja Pavla I. in njegove soproge v naši državi je še en člen več k utrjevanju miroljubnega Balkanskega pakta in nova manifestacija grško-jugoslovanskega prijateljstva in zavezništva.
Po seminarju na delo v mladinski organizaciji
V drugi polvici avgusta je CK LMS priredil v Bohinju desetdnevni tečaj za srednješolske mladinske voditelje. Udeležilo se ga je nad 50 srednješolcev iz vseh krajev Slovenije. Med njimi so bili tudi trije iz Prekmurja: dva z gimnazije in eden z ESŠ.
Program dela je bil izredno pester in poučen. Nekatera predavanja načelno političnega značaja so pripravili naši znani politični in kulturni delavci, kot so n. pr. Roman Albreht, Vlado Majhen in Sergej Vošnjak. Druga so pa imeli mladinci sami. Ta so bila krajša in so se nanašala na probleme, ki jih srečuje mladina pri svojem delu in se navadno tičejo sprejemanja novih
članov, sodelovanja v šolskih odborih, tiska in političnega dela. Vsakemu predavanju je sledila diskusija. Imeli so tudi vzorne konference z namenom, da jo bo znal vsak pripraviti na svoji šoli.
Sedaj čaka na vsaki šoli mladinske funkcionarje odgovorno delo. zlasti pa še soboške mladince, kajti na seminarju so spoznali, da morajo storiti še marsikaj, kar imajo drugi že za sabo. Poleg tega pa nekaterih problemov, ki jih srečujejo na svojih šolah, drugje ni najti. Na seminarju pa so se naučili, kako je potrebno voditi mladinsko organizacijo in zato tudi ne bodo klonili pred težavami.	D
12. september - krajevni praznik v Radencih
Radenski občani bodo v dneh 11. in 12. septembra slavili svoj krajevni praznikh. Pred 14. leti je bila na ta dan ustanovljena Osvobodilna fronta na Kapeli. Zato bodo letos tudi izvedene glavne svečanosti na Kapeli. Čeprav v tem predelu občine ni bilo neposrednih partizanskih borb, vendar so imeli tudi zavedne ljudi, ki so žrtvoali svoja življenja. Zato je prav, da se teh prvoborcev za svobodo radenske občine ob krajevnem prazniku spominjamo.
Med prvimi omenjamo tovariša J anka Jurkoviča - Jova iz Rihtarovcev, ki je aktivno sodeloval v NOB od leta 1941 dalje. Bil je sekretar Okrajnega odbora Osvobodilne fronte okraja Ljutomer-Radgona in član Okrožnega odbora OF. Zaradi izdaje je padel v roke sovražniku; ustrelili pa so ga Kozaki tik pred osvoboditvijo. Bilo je to 18. marca 1945
pri Totovem mlinu. Gestapovci so takrat odvedli celo Totovo družino najprej v Radgono od tam pa sina in očeta v Maribor. Očeta so kmalu nato ustrelili kot talca nekje pri Mariboru. Poleg navedenih so postali žrtve fašističnega terorja še sledeči borci za svobodo: Strajnšak Antona iz Kapeli so ustrelili Nemci v Vitanju, Seršen Rudi pa je bil ustreljen kot talec v Hrastniku. Kot talec v Mariboru pa je bil ustreljen tudi solastnik Radenske slatine dr. Šarič. Talanyi Jože je padel v gozdu Bukovica pri Dobrovniku, Štrajhar Milan je padel v boju na Pohorju, Žinkovič Jože je padel v borbi na Janževem vrhu, v borbi sta padla tudi Poštrak Franc iz Radenskega vrha ter Horvat Alojz iz Turjancev. Od Kozakov so bili ustreljeni Pihler Feliks iz Očeslavcev, Potočnik Franc iz Gornjega Kocijana, Seršen Franc,
Budja Karl in Zarger Marija iz Očeslavcev, Domanjko Alojz in Franc ter Antolin iz Kapele, Trajbarič Anton, Križanič Viktor in Alojz iz Hrastja Mote, Jurkovič Jože iz Turjancev, Krempl Maks iz Očeslavcev ter Kolmanič Ivan in Zenger Alojzija iz Janževega vrha, vsega skupaj 27 žrtev.
Iz navedenga je razvidno, da je bil tudi na terenu radenske občine uporniški duh Osvobodilne fronte proti okupatorju kljub težkim terenskim pogojem zelo močan. Žal danes teh ljudi, ko se ob občinskem prazniku veselimo svobode in bogatih pridobitev socialistične družbe, ni več med nami. Njih boja se bomo spominjali s preživelimi sodelavci in svojci padlih borcev tudi ob drugem in slehernem občinskem, odnosno krajevnem prazniku.
Ik
V podjetju »Pomurski tisk« -izvoljeni organi delavskega upravljanja
Preteklo soboto je bilo poslopje Pomurske tiskarne lepo okrašeno in pripravljeno za važni dogodek: volitve predsednika DS in članov upravnega odbora. Ob šestih so vsi člani delovnega kolektiva izpolnili svojo dolžnost. Za predsednika DS so izvolili Franca Škodnika, za člane UO pa Nežiko Erijevo. Marico Šikerjevo, Irenko Cipotovo, Janeza Džubana, Stefana Klekla in Slavka Klinarja.
Na prvi seji UO je bil izvoljen za njegovega predsednika tov. Slavko Klinar. Direktor tov. Jože Vild je v svojem govoru poudaril, da je podjetje last SZDL in da je zato še posebno potrebno, da bo vzgled drugim vrstnikom v Pomurju tudi v pogledu del. samoupravljanja. Prav tako so predlagali, da bi 3. september proglasili za praznik podjetja. Praznovali bi ga vsako leto kot spomin na prve volitve samoupravnih organov.
MURSKA SOBOTA
V nedeljo 4. t. m. dopoldne je mestna godba na pihala letos že drugič priredila pred hotelom Zvezda prav lepo uspel promenadni koncert. Pod vodstvom kapelnika Jožeta Grleca je godba zaigrala nekaj narodnih in partizanskih pesmi ter tudi zahtevnejše umetne kompozicije. Prav je, da godba na pihala nastopa ob nedeljah dopoldne na prostem, saj je takrat največ poslušalcev iz okoliških vasi, ki sicer nimajo prilike in tudi ne utegnejo priti poslušat koncerte ob večernih urah v M. Soboto.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 18. septembra:
Okoli 12. sept. se pričakuje močno deževje s silno ohladitvijo, nato bo sledilo ugodno po večini sončno vreme. Okoli 17. sept. kratkotrajne ali krajevne padavine.
POSLANICA PREDSEDNIKA TITA
našim izseljencem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na srečo ta čas ni trajal dolgo. Bile so sile, ki se niso sprijaznile s suženjstvom in iztrebljanjem, kakor se pred vojno v boju za pravice delovnih ljudi niso sprijaznile z zatiranjem in brezpravjem. Te napredne sile so popeljale ljudstvo Jugoslavije v vstajo in revolucijo — in o tem boju največkrat lačnih in bosih borcev je šel glas po vsem svetu. Boj narodov Jugoslavije je postal zgled v okupirani Evropi, kako se lahko tudi mali narodi vzlic vsem težavam. grožnjam in terorju postavijo po robu desetinam divizij sovražne vojske, če se zavedajo, da je v svobodi in enotnosti njihov cilj in njihova moč.
Narodi Jugoslavije so visoko dvignili svojo glavo, ki jo je hotel okupator odsekati, naši izseljenci pa so ponosno podprli ta boj, širili resnico o njem in ponosno govorili o sebi kot ljudeh naše krvi.
Mi smo si tudi v povojnem obdobju prizadevali, da bi ugled, ki so si ga pridobili naši narodi s svojim bojem, ohranili tudi v miru. S skrajnimi napori za izgradnjo razdejane, opustošene in zaostale dežele so postali narodi nove Jugoslavije še enkrat zgled, kako je treba graditi v miru. kakor so bili med vojno zgled, kako se je treba boriti. Iz tal je pognalo in poganja na stotine novih tovarn, hidrocentral, termoelektrarn in rudnikov, odpiramo nove vire nafte in drugega bogastva, ki ga krije v sebi naša zemlja, gradimo nove ladje, nove ceste in železnice. Res da zahtevajo tako ogromna dela tudi žrtve, požrtvovalnost in največje napore. Res pa je tudi. da korakamo uspešno naprej, da naši ljudje v nobenem kraju dežele zdaj ne umirajo od lakote in ne hodijo v druge dežele s trebuhom za kruhom. V svoji deželi si grade novo življenje.
Zato smo prepričani, da nas razumejo tisti ljudje naše narodnosti, ki se na krilih ljubezni do svojega starega kraja vračajo k nam, pa morda tudi tu ne najdejo takoj in zmeraj razmer, v kakršnih so živeli v deželi, iz katere so prišli. Mi smo si prizadevali, da bi predvsem ustvarili pogoje, da bi ostala vrednost presežka dela naših ljudi v naši deželi. da bi sami predelovali večino svojih surovin. Bližamo se koncu naše osnovne kapitalne izgradnje. Mnoga naša podjetja že obratujejo in znatno prispevajo k splošnemu narodnemu dohodku. Zdaj postopoma in čedalje bolj posvečamo pozornost hitrejšemu dviganju življenjskega standarda naših delovnih ljudi in izdelovanju proizvodov široke potrošnje. Dejstvo je, da je življenjski standard naših ljudi, gledano v celoti, že znatno višji kakor pred vojno, da se bo zdaj čedalje hitreje dvigal in da bi bil že mnogo višji, da nas niso razen podedovane zaostalosti zadele razne elementarne nezgode, zaradi katerih smo morali malone v vseh povojnih letih uvažati žito, maščobe in sladkor, ki smo jih pred vojno sami izvažali.
Če bo zdaj na svetu zmagal razum in dobra volja, če bo perspektiva miru ter prijateljskih stikov med narodi in deželami povzročila, da bodo tesno sodelovali med seboj in živeli brez pohlepa po tujem, da bodo ubirali svoja pota. ne pa se vmešavali v zadeve drugih, bo lahko človeštvo, z njim pa tudi naša dežela, dajala manj sredstev za orožje, več pa za boljše življenje. Če se bo to zgodilo, bo boljše življenje hitreje uresničeno. Narodi imajo pravico do miru, zato ga tako vztrajno zahtevajo, posamezniki, ki iz kakršnihkoli razlogov žele drugače, pa se morajo umakniti pred to splošno močno voljo.
Naša dežela bo ostala tudi v prihodnje borec za miroljubno sodelovanje in aktivno koeksistenco, v čemer je skupaj z ostalimi velikimi in malimi narodi, ki imajo iste težnje, že dosegla lepe uspehe. Mir se prikazuje zdaj izmučenemu človeštvu ne kot neuresničljiva želja, marveč kot pravica, o kateri odločajo narodi, ne pa posamezniki.
Mar je treba podrobneje govoriti o tem, kaj pomeni perspektiva trajnega miru za vse narode sveta v sedanji atomski dobi? Seveda ni treba, saj vsak človek pozna vrednost življenja v nasprotju z možnostjo uničenja. Če pa je volja po okrepitvi tega miru tista vez, ki naj v prihodnje veže vse narode sveta ne glede na njihov notranji sistem, je treba govoriti in ne samo govoriti, marveč vztrajno in nenehoma iskati nove načine spoznavanja, zbliževanja in sodelovanja med narodi raznih dežel. To poudarjam zato, ker vidim v naših ekonomskih izseljencih takšno možnost glede upostavitve čvrstih medsebojnih vezi med našimi narodi in narodi dežel, v katerih žive. Naši izseljenci naj bodo tisto, kar povezuje, kar bo pripomoglo k
boljšemu medsebojnemu spoznavanju naših narodov in dežel. Da bi mogli to biti, morajo biti na eni strani zgled lojalnosti in spoštovanja do dežele, v kateri žive, biti morajo zavedni in dobri njeni državljani, na drugi strani pa morajo biti tudi pravilno obveščeni o sedanjem življenju v njihovi stari domovini. Tu ne mislim, da bi morali biti nekakšni propagandisti družbenega sistema, ker menimo, da ima vsaka dežela svojo lastno pot razvoja. Mislim na vse tisto, iz česar je sestavljeno življenje ljudstva, v katerem imajo ti naši ljudje v daljnih deželah svoje poreklo.
Kakšne so oblike in možnosti za krepitev teh vezi in za dejavnost naših izseljencev v smeri, ki sem jo omenil? Gre v glavnem za tisto, kar je bilo že doslej, samo širše vzeto, globlje zajeto, bolje organizirano in trajno vzdrževano. Prek korespondence s sorodniki in prijatelji v naši deželi, s pravilnim pisanjem v izseljenskem tisku in informiranjem naše javnosti o življenju izseljencev, prek knjig, brošur in radia, s predavanji ali učenjem našega jezika v mešanih družinah, z medsebojnim gostovanji folklornih skupin, zlasti pa prek izseljenskih matic ter posameznih in skupinskih obiskov naše dežele se bodo vsi dobro misleči ljudje naše krvi na tujem še bolje seznanili z našim življenjem in našimi težnjami, da bodo lahko tako še bolj delali za zbližanje med nami in deželami, v katerih žive. Tako bodo tudi trajno in izraziteje ohranili tiste posebne lastnosti, ki odlikujejo naše narode, in lahko bodo ob očitnejši stvarnosti vzgajali svoje otroke v ljubezni do domovine in ljudstva, v katerem imajo svoje poreklo. Vse to je potrebno, dragi moji tovariši, prijatelji izseljenci, zaradi vas in zaradi naše dežele. Naša dežela je po številu svojega prebivalstva majhna in milijon ljudi naše krvi zunaj nje je njen znaten del. Velika dežela morda ne bi posvečala pozornosti takšni skupini svojih ekonomskih izseljencev ali pa bi si prizadevala izkoristiti jih v druge namene. Mi pa želimo, da bi bili vsi naši izseljenci, pa naj bodo v naši ali v drugih deželah, zmeraj
nosilci tistih naj višjih idealov — miru, mirnega dela in sodelovanja med vsemi narodi sveta.
Mi smo v tem oziru doslej bili in hočemo tudi v prihodnje biti zgled drugim. Vzlic vsem težavam so naši narodi lahko to dosegli predvsem spričo svoje enotnosti, zaradi katere so odstranjevali in odstranjujejo vse, kar jih je v minulosti razdvajalo. Narodnega vprašanja, narodne mržnje, verske nestrpnosti in raznih drugih razlogov za medsebojne prepire pri nas ni več. Složno delo in enaka skrb za vse kraje in ljudi pa sta podlaga našega napredka in bodočnosti. Mi bi želeli, da bi tudi naši ekonomski izseljenci v malem upostavili takšne medsebojne stike in da bi bili ob izločitvi iz svojih vrst tistih, ki so iz osebnih in sebičnih razlogov sovražno razpolženi do naše dežele in narodov, kot javni delavci zgled ustvarjalnega dela za krepitev medsebojnih stikov, kot osebnosti pa zgled zavesti o sebi, o svojem poreklu in vrlinah, ki krase naše narode.
Če bomo tako delali in živeli za takšne cilje, bomo še več prispevali k ugledu, ki ga uživa naša dežela v tujini. Naše ljudstvo, majhno po številu, bo ostalo veliko po idealih, za katere se bori, a to so ideali, ki jih je sprejelo vse človeštvo. Mi tu si bomo prizadevali, da bi bili tudi ljudje naše krvi, državljani drugih dežel, ponosni na naše delo in naša dejanja za blaginjo naših narodov in vsega sveta, in želeli bi. da bi bili tudi mi ponosni na dejavnost in uspehe teh ljudi jugoslovanskega porekla. Prav tako bi želeli, da bi v vrstah naših ekonomskih izseljencev, ker novega dotoka ne bo, kakor prej, zrasli v ponos naše dežele
še mnogi slavni ljudje, kakor sta Tesla in Pupin, kakor so ugledni književniki in umetniki Adamič, Kristan, Baloković, Kunčeva in drugi, ki so svoje življenje posvetili blaginji človeštva in ponesli ime Jugoslavije in Jugoslovanov širom po svetu.
V imenu naših ljudi tu vam še enkrat želim v tem delu za blaginjo naše dežele in dežel, v katerih živite, za blaginjo naših narodov ter vas in vaših družin mnogo uspehov in osebne sreče.
En nageljček za spomin na največjega prekmurskega prvoborca — nar. heroja Štefana Kovača - Marka. Na sliki: Naši rojaki - izseljenci ob njegovem grobu v Nedelici.
Izseljenci so se lahko prepričali, da je po osvoboditvi napredovalo tudi naše podeželje. Na sliki: Pred zadružnim domom v Vel. Polani.
(Foto Kološa)
Tvoja kri rešuje življenja
Soboški bolnišnici je potrebno več stalnih dajalcev krvi
V kratkem bo začela delovati v soboški bolnišnici postaja za transfuzijo krvi. O pomembnosti te ustanove za uspešno zdravljenje naših ljudi smo v našem tedniku že večkrat pisali, zato naj tokrat sporočimo še to, da so ji potrebni stalni krvodajalci za uspešno opravljanje človekoljubnega poslanstva, posedaj so ponavadi dajali kri le uslužbenci bolnišnice, kadar pač ni pravočasno prispela iz Ljubljane, odkoder so jo dobivali — celo po dvakrat na mesec, kar pa je zdravju že škodljivo. V teh primerih so kri
prenašali direktno od človeka na človeka. Razen tega je bolnišnica morala kri plačevati, kar je dokaj obremenjevalo stroške zdravljenja. Nekaj so zanjo prispevali tudi bolniki sami. Med njimi pa so bili tudi taki, ki tega izdatka niso zmogli.
Potrebno je, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bo transfuzijska postaja začela delovati z zadostnim številom dajalcev, ki hi vsaj enkrat ali dvakrat na leto bili pripravljeni brezplačno prispevati svojo kri za bližnjega: ponesrečenca. porodnico, težkega bolnika, katerega življenje visi na nitki, morda prav zaradi prevelike izgube krvi. katero smo mu dolžni nadomestiti in mu tako ohraniti življenje. Zato tudi pričakujemo, da se bo priglasil za stalnega krvodajalca vsak pošten in zdrav človek v našem Pomurju, kajti s Jem, da bo prispeval najbolj dragoceno tekočino, ki. je ni moč plačati z nobenim denarjem, bo opravil pomembno državljansko in človečansko dolžnost. Prijave zbirajo sindikalne podružnice v podjetjih in ustanovah, organizacije Rdečega križa in zdravstvene ustanove, državljani pa se lahko tudi pismeno prijavijo Občinskemu odboru Rdečega križa v M. Soboti.
Naj bo akcija za stalno dajanje krvi potrebnim bolnikom odraz naše državljanske zrelosti in ljubezni do sočloveka. Zato naj ne bi nihče ostal ob strani.	-ko
Dimnikarstvo - že izumirajoči poklic ...?
Po ljudskem pregovoru prinaša dimnikar srečo. Ako zjutraj srečaš dimnikarja in pogledaš gumb na njegovi obleki, se ti izpolni vsaka želja. Toda to je samo pregovor. Res je pa da dimnikarji s svojim delom zmanjšujejo možnost požara. Morda se prav zato drži tega poklica nekaj poetičnega in vraževernega. Kakorkoli že, po drugi strani se danes težko najdejo starši, ki bi dopustili, da bi njihov otrok postal dimnikar. Ne le vraže, tudi predsodke pogosto srečujemo o tem poklicu. Dimnikarstvo je često v ljudski domišljiji nižji in slabši poklic, dočim
n. pr. železniški kurjač, ki je prav tako črn. ne uživa slabega slovesa. Ali je v tem vzrok, da dimnikarjev V Sloveniji tako primanjkuje, da so morali mojstri dobivati vajence iz sosednjih republik? Dejstvo je, da spada dimnikarstvo med najbolj pereče poklice, skoraj bi lahko rekli izumirajoče. Težko si je misliti večjo neumnost, kot so predsodki o dimnikarskem delu. Saj količkaj razsoden človek ve. da ni nobenega poklica, ki bi bil nižji in manj vreden ter bi se ga zato bilo treba sramovati. Potrebno ga je le spretno in z voljo opravljati. Le kdor je nevešč naredi tudi poklic, ki ga opravlja, za manjvrednega.
Miselnost, ki zapostavlja poklice, bi morala biti že zdavnaj zatrta. Kar se tiče umazanosti dimnikarskega poklica pa morda še ni dovolj znano, da mora imeti vsak dimnikarski mojster ali podjetje za vse osebje, zaposleno v tem poklicu, po predpisih urejene kopalnice, ki odgovarjajo zahtevam osebne higiene.
Glede na povedano je jasno, da so možnosti za zaposlitev v tem poklicu več kot ugodne. Tudi nagrajevanje v tem poklicu je v primerjavi z drugimi poklici večje. Glavno delo je čiščenje in sistematično kontroliranje kaminov, štedilnikov, kotlov, dimnih cevovodov, centralnih peči, dimnikov, pekovskih peči itd. Pri navadnem čiščenju se dimnikar poslužuje žic. žičnih krtač, žičnih omel in raznih železnih ključev in priprav za odpiranje pekačev, dimnih vrat in cevi. V nekaterih primerih dimnikar saje izžge, kadar se nabere smola, katran (vsako izžiganje mora prej javiti pristojni gasilski organizaciji, ki izvaja kontrolo).
Učna doba traja tri leta, toda verjetno bo skrajšana na dve leti.
Za sprejem v uk je dovolj uspešno dovršenih 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije. Izjemoma so sprejeti tudi učenci z nižjo izobrazbo. Morajo pa polagati dopolnilni izpit iz slovenščine in računstva na vajeniški šoli. Potrebna je normalna inteligentnost, sposobnost dobrega opazovanja, dober spomin razvit čut socialne odgovornosti, poštenost in primerno občevanje z ljudmi Poleg tega pa mora biti kandidat tudi popolnoma zdrav.
F. F.
Z letnega občnega zbora RK v Vidmu
Vsi občani morajo biti člani RK
Ob zelo lepi udeležbi članov in ostalih je imel občinski odbor Rdečega križa v Vidmu svoj letni zbor, na katerem pa je bil izvoljen tudi novi občinski odbor Rdečega križa. Občni zbor sta obiskala predsednik OO RKS tov. Barbarič in tajnik tov. Janko Hakl, predsednik nove občine Vladimir Kreft, krajevni zdravnik Peter Sokolov in drugi.
Organizacija RK šteje v občini 745 članov in lani je za slovenske poplavljence zbrala 61.700 din, a letos za srbske 10.000 din. glede krvodajalcev pa je bila najboljša v ljutomerskem okraju.
V bodoče pa bo najprej potrebno zgraditi zdravstveno postajo, za katero že imajo zbranih 180.000 din. Spomladi naslednjega leta pa mislijo sami napraviti opeko. Poleg tega pa bodo za organizacijo zbirali nove člane. Hočejo, da bi naj vsak polnoleten občan bil tudi član Rdečega križa.
Kreftovi »Celjski grofje« na lendavskem odru
Že več kot dva meseca je preteklo od 11. junija 1955, ko smo na lendavskem odru gledali Kreftovo zgodovinsko dramo »Celjski grofje«. Nihče ni o tem pomembnem kulturnem dogodku kaj napisal za naše časopisje, a to ni prav. O vseh manj vrednih dogodkih in igrah se je marsikdo razpisal in skušal iz povprečnih dejstev napraviti velik uspeh.
Toda pri tej predstavi lahko brez poveličevanj navedemo, da je bila edinstvena in najboljša dramatska prireditev po osvoboditvi v Lendavi. Dramska skupina »Svobode« je sicer potrebovala dolgo časa, da je to igro naštudirala: kajti za amaterski oder ni enostavna, saj je zahtevna celo za poklicne igralce.
Lendavsko občinstvo je ob premieri popolnoma zasedlo veliko dvorano pri Nafti in je po končani predstavi zadovoljno in ponosno govorilo o požrtvovalnih igralcih. Škoda samo. da ta prireditev ni bila uvrščena v kulturni program prvega Pomurskega tedna. Mogoče bi bil njen učinek enak Žižkovi »Miklovi Zali«, ki jo je odigrala soboška dramatska skupina in ki sem jo tudi gledal, če bi sceno prilagodil: odru na prostem. Dejstvo je, da so bili obiskovalci prvega Pomurskega tedna prikrajšani za eno od vrhunskih amaterskih stvaritev.
Označimo v kratkem dobo, v kateri se odigrava Kreftova drama. Zajema le kratko obdobje iz zgodovine celjskih grofov v petnajstem stoletju, dobo, v kateri se že močno kažejo nasprotja med reakcionarnimi zastopniki starega fevdalnega reda in novimi revolucionarnimi meščanskimi reformističnimi idejami.
Grof Herman II. (1385—1434) je dvignil svoje naslednike iz skromnih sovneških plemičev v mogočne celjske grofe, ki sasanjarijo o mogočni državi, ki bi segala od
Dunaja do Srbije, na severu pa do Poljske.
Za Hermana je bilo odločilno leto 1396, ki mu je odprlo pot do najvišjih časti. V bitki proti Turkom pri Nikopolju je bil cesar Sigismund premagna, a rešil ga je Herman Celjski. Tega Sigismund nikoli ni pozabil in se je celo poročil s Hermanovo hčerko Barbaro.
Hermana, že v precej visoki starosti, a še vedno trdnega in čilega po duši in telesu, nam je na odru prikazal Rudi Bitenc. Vloga je že taka, da izpada mogočno, k vsemu pa so še pripomogli kostumi, izdelani v krojaški delavnici Ljudskega odra v Ljubljani, in pa izvrstna scena, ki jo je izdelal Arpad Šalamon. Mogoče je Bitenčev Herman včasih izstopil iz zgodvinskega lika Henrika, vendar pa je to zahtevno vlogo Bitenc odigral dobro: pozna se mu, da je na odrskih deskah že doma. Iz njega je žarel energični branitelj fevdalnega reda, ki ne popušča nikjer in mu tudi ni žal za kri in ugled njegovih najbližjih
Najstarejšega Hermanovega sina Friderika, ki se je že oddaljeval od trdne poti svojega očeta in iskal zveze z meščani, kateri se že odkrito pogovarjajo, da bo po Hermanovi smrti imelo meščanstvo večjo besedo in njegov denar, je zelo dobro podajal Ferdo Ježek.
Friderikovega	sina	 Ulrika je	prav ta-
ko dobro zaigral Mirko Hajdinjak.
Okoli zgodovinskega dejanja iz Friderikovega življenja se vrti tudi glavno dejanje drame. Friderik je bil namreč sprva poročen z Elizabeto, edino hčerko kneza Štefana Frankopana. Prinesla mu je veliko doto, med drugim	tudi	precejšen	del	Hrvaške. Toda kmalu	po poroki se	je	z njo
sprl in živel ločeno življenje. Med tem se je na nekem lovu zaljubil v nižjo plemkinjo Veroniko Deseniško. Herman je sicer poskušal spraviti	sina	Friderika	in	snaho
Elizabeto, toda Veronika, ki je prišla v tem času h kneginji Erankopanski, Friderikovi ženi, za dvorjanko. je resnično ljubila Friderika, ki je zaradi tega svojo ženo zaklal leta 1422 v Krapini. Ves svet je takrat govoril o tem gnusnem zločinu, toda s svojimi zvezami, zlasti po Hermanovi hčerki Barbari, ženi Sigismunda, so uredili, da je Friderik ostal zdrav in svoboden, da se je ponovno vrnil k očetu.
Okoli leta 1424 pa se je skrivaj poročil z Veroniko. Zaradi tega so uradni predstavniki fevdalnega reda začeli dolžili Veroniko, da je s čarovništvom pripravila Friderika do tega, da je ubil svojo ženo in poročil njo. Herman poroke z nižjo plemkinjo ni mogel odpustiti Frideriku, saj je slednji globoko omadeževal visoko dostojanstvo in Herman tega v svojem užaljenem ponosu ni mogel dopustiti. Ukazal je Friderika zapreti v gornji Celjski grad.
V tem času se dogaja tudi dejanje drame, ki je na videz v središču zanimanja, toda glavni in bistveni del drame je vendar borba nižje plemkinje Veronike Deseniške za njeno pravico. Zato je tudi Veronika ena od glavnih vlog. Odlično jo je odigrala Milena Šalamonova, ki je tako v govoru kot v izvrstni igri — posebno dobrodošel je bil njen zamolkel glas — verno podala lik pretepene in izmučene Veronike.
V začetku, ko jo postavijo pred sodišče, ljubi Veronika svojega na skrivaj poročenega moža Friderika s pravo ljubeznijo. Bori se za svoje pravice in žensko čast. Da bi Herman formalno opral zločinsto svojega sina Friderika, hoče doseči, da bi celjsko sodišče obsodilo Veroniko na smrt kot čarovnico, ki je očarala Friderika. Prepričan je, da bo sodišče, ki ga je on sestavil, tudi njemu vdano.
Sodišče sestavljajo omahljivi meščani, a kot tožitelj nastopa v imenu Celjskega
POMURSKI VESTNIK, S. septembra
2
grofa knez Piccolomini, katerega pokvarjenost in fevdalno izprijenost je zelo dobro odigral Drago Lugarič, ki je bil izvrsten tako igri- kot v govoru in maski.
Z njim je lepo odigrala svojo vlogo kraljica Ogrske — Barbara, hči Hermana. Zgodovina pravi o tej Barbari, da je bila izredne lepote in bistroumnosti, pa tudi častihlepna in strastna, kakor vsi Celjani. Svojemu soprogu Sigismundu pa je prizadela s svojim razuzdanim življenjem mnogo bridkosti. Takšno, kot je bila zgodovinska Barbara, je prav lepo upodobila v svoji vlogi Marica Pavšičeva, kar so prav dobro podčrtali kostumi in maska, prav tako pa tudi govor in igru.
Sodišče, na čelu z mestnim sodnikom — igral ga je dobro Štefan Banfi — so se stavljali omahljivi celjski meščani in zastopniki cerkve. Samo tok avtor, kot je Kreft, je znal tako realistično prikazati pokvarjenega predstavnika cerkve gvardijana celjskih minoritov, ki ga je zares odlično upodobil Lojze Štefanič in zato pri občinstvu žel obilo priznanja. Vsekakor igralsko dovršen je bil tudi pater Gregor, dvorni kaplan Franceta Bobovca, ki je žel aplavz ob odprti sceni, ko je glasoval za oprostitev Veronike.
Kotnjekov padar- Brodšnajderjev trgovec in Vargov pek so bili tipični predstavniki omahljivih meščanov, ki pa se že zavedajo, da se bliža njihov vek, vendar pa sami previdno nastopajo, tako da se ne bi sprli s fevdalno gospodo.
Toda to sodišče, sestavljeno iz omahljivih meščanov, je znal prepričati zagovornik Veronike, pravdač, ki ga je odlično zaigral Silvo Lušicki. Ta vloga je v drami itak zelo hvaležna in je vedno deležna odobravanja občinstva, saj zna pravdač spretno prepričati omahljive sodnike o Veronikini nedolžnosti, zato jo na podlagi tega sodišče oprosti. Lušicki je bil odličen v igri, kretnji, govoru in maski.
Hermanovega podrepnika ječarja Jošta von Halenberga, ki potem umori Veroniko, je igral Dezider Paller. Pri njegovi, sicer dobri igri sta nas precej motila izgovorjava in naglas. Tudi Utrošev orožar je bil dobro podan.
Revolucionarnost pravdača, ki je znal grof. sodišče prepričati, da je oprostilo Veroniko, pa ni mogla preprečiti njene smrti. Z oprostitvijo se je sodišče uprlo zahtevam celjskih grofov. Toda Veronika je kljub temu morala umreti, pa čeprav na skrivnosten način pod rokami krvnika Jošta. Herman in njegovi fevdalni pristaši pijejo skupaj z Joštom, ki ima še krvave roke, in se tolažijo za zločin, katerega so opravili nad nedolžno Veroniko in mladim
pravdačem, ki se je obesil v ječi. Nikogar ne motita trupli Veronike in pravdača, ki sta morala pasti kot žrtve boja dinastiji Celjskih grofov. Toda porajajoči se meščanski red je pozneje pometel tudi s to dinastijo in videli smo. da na koncu tudi Celjski grofje postanejo hlapci denarnega gospostva.
Vsekakor moramo pohvaliti tudi režiserja Rudija Bitenca, ki je na oder postavil zares odlično prireditev. Dramski skupini lendavske »Svobode« pa naj bo ta sijajen uspeh v vzpodbudo, da bomo še drugič lahko v Lendavi gledali prav tako dobre stvaritve, kot so bili Kreftovi »Celjski grofje«.
Ing. Koloman Cigit
Ingoličevi »Krapi« v Bogojini
V zadnji številki Pomurskega vestnika smo brali kritiko o mladih strehovskih igralcih, ki so v Lendavi uprizorili igro »Razvalina življenja«. Pohvaliti pa moramo tudi njihov nastop v Bogojini in pritrditi piscu. Dodamo lahko še to, da se je v svojo vlogo vživel tudi Kološa, ki je igral Martina. Posamezne scene so bile pripravljene vestno in natančno. Igro si je ogledalo precej ljudi.
28. avgusta pa se nam je predstavila domača mladina z Ingoličevo igro »Krapi«. Večina igralcev je bila tokrat prvič na odru, vendar pa so se dobro odrezali, kar še posebno velja zn Marjeto Gregorčevo v vlogi načelnikove žene. Škoda le, da je bil obisk bolj slab. Trud igralcev, posebno pa še režiserja Jožefa Loperta, ni bil docela poplačan.
Po dolgem času smo tako spet videli dramo, ki razgalja gnilo življenje peščice na račun delovnih ljudi v bivši Jugoslaviji. Vsebina je sicer za kmečke ljudi nekoliko manj dostopna, končno pa je treba občin-
stvo tudi vzgajati, da bomo mogli v bodoče še s težjimi odrskimi stvaritvami pred ljudi.
Zanimivo pa je ,da so se našli nasprotniki te igre in povzročili igralcem precej neprijetnosti. Saj je že vse kazalo tako, da uprizoritve sploh ne bomo doživeli. Le odločnosti režiserja in posameznih igralcev se je treba zahvaliti, da so jo naposled le postavili na oder. Čudimo se, da so igralcem nagajali prav tisti ljudje, ki se sicer zavzemajo za kulturni napredek v Bogojini. Namesto, da bi jim pomagali, so se brutalno obnašali proti igralcem in jim ves čas grozili, da bodo odvrnili ljudi od predstave. Morda pa se jim je to posrečilo? Njihovo početje je vsekakor vredno javne graje. Kaj naj pomeni napad na posamezne igralce in metanje kamenja v vrata prosvetnega doma, v katerem so se mladinci pripravljali z vso voljo? Takim predrznežem bo treba v bodoče krepko stopiti na prste!	-ok
Zaključni računi za leto 1954
Gospodarjenje v podjetjih -
tudi stvar družbene skupnosti
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1954 nam pokažejo stvarno stanje v gospodarskih organizacijah in rezultat njihovega lanskega poslovanja. V naših pogojili se delovni kolektivi naših organizacij in vsa družba skupaj združujejo v prizadevanju za pravilno medsebojno obračunavanje in realno prikazovanje poslovanja.
Analiza zaključnih računov nam pokaže za leto 1954 mnogo boljši finančni rezultat, kakor pa je bil v preteklih letih Od pregledanih 209 gospodarskih organizacij jih je le 33 zaključilo poslovno leto z izgubo, kar je 16% vseh gospodar-
skih organizacij. Izguba se je pojavljala le pri manjših obrtnih obratih (mlinih), trgovini, gostinstvu in zadrugah. Vzroke za izgube moramo v glavnem iskati v slabi evidenci in nerednem poslovanju. Pri nekaterih obrtnih obratih pa je izguba nastala zaradi velikih družbenih obveznosti (amortizacije in obresti osnovnih sredstev) in neizkoriščenih zmogljivosti. Statistični pregled doseženega finančnega uspeha kaže po panogah naslednje:
PANOGA	Število podj., ki so zaklj. poslovanje z dobičkom:	Število podj., ki so zaklj. poslovanje z izgubu:	Doseženi dobiček v l. 1954	Izguba v 1. 1954
Rudarstvo Industrija Gradbeništvo Kmetijstvo Trgovina Gostinstvo Obrt Kmetijske zadruge Ostalo	13 4 26 19 49 59 3	2 5 2 ti 9	91.480.000.— 156.568.000.— 19,276.— 2.725.000.	— 15.222.000.	— 2.284.000.	— 18.722.000.— 28.399.000.— 286.000.—	691.000.— 708.000.— 312.000.— 4,664.000.— 939.000.—
	176	33	334,962.000.—	7,314.000.—
Tudi opravljeni posli gospodarskih organizacij v zvezi z zaključnimi računi za 1. 1954 so bili boljši kakor v preteklih letih. Opaziti je velik napredek saj so gospodarske organizacije v večji meri upoštevale predpise in navodila o sestavi zaključnih računov. Kljub temu pa je bilo še mnogo nepravilnosti, napak in nerednosti. Ti pojavi so deloma posledica slabega poznavanja in tolmačenja predpisov, v večini primerov pa tudi namernih kršitev zakonskih predpisov. Dejstvo je, da so nekateri odgovorni uslužbenci gospodarskih organizacij slabo razumeli in tolmačili predpise o zaključnih računih, vendar pa se to da do neke mere opravičiti. Ni pa moči opravičiti namernih kršitev predpisov.
V	nekaterih gospodarskih organizacijah kršijo predpise strokovno usposobljene odgovorne osebe češ da splošnih predpisov ni mogoče docela uporabljati zaradi specifičnosti v njihovih podjetjih.
Po analizi pregledanih zaključnih računov so v ospredju predvsem naslednje kršitve predpisov:
Skrivanje dobička je protizakonito dejanje
V posameznih podjetjih, v katerih obračunavajo material po stalnih, t. j. planskih cenah, bi morali v zaključnih računih obračunati odgovarjajoči znesek na kt. 390 s proizvodnjo, tako da bi ostanek predstavljal razliko v ceni, ki se nanaša na zalogo surovin in materiala.
V	nekaterih podjetjih niso tako postopali, zaradi česar so zabeležili precejšnje razlike. V drugih podjetjih pa so zopet netočno obračunavali razmejitve razlik v ceni na kt. 390, tako da razlika na koncu leta ni odgovarjala količini in vrednosti zaloge. V posameznih primerih bi morala biti razlika na koncu leta zaradi podražitve surovin negativna, toda v podjetjih so izkazovali še vedno pozitivno razliko in si tako neopravičeno rezervirali dohodek oziroma dobiček za naslednje leto. Rezervirani ali prikrivani
dobiček so si hoteli v posameznih podjetjih pridobiti tudi z nepravilnim razmejevanjem stroškov, n. pr. zavarovanja, prevozov itd.
Dasiravno obstojajo posebni skladi. iz katerih lahko podjetja plačujejo investicije, so v nekaterih podjetjih obremenjevali proizvodne stroške z investicijskimi izdatki. Prav tako kot so v podjetjih napačno obremenjevali stroške proizvodnje z investicijami, ki bi morale bremeniti določene sklade, so bremenili proizvodne stroške tudi z drugimi izdatki in tako zmanjše-
vali dobiček. To so v večini primerov prekomerni stroški za reprezentanco, darila, članarine strokovnim združenjem in razni drugi izdatki, ki bi morali bremeniti sklad za plače ali pa sklad za samostojno razpolaganje, ne pa stroške proizvodnje.
V nekaterih podjetjih so uresničevali investicije v lastni režiji, drugod pa z lastnimi sredstvi, toda po
izvajalcih investicijskih del. V posameznih primerih so bili investicijski stroški večji kot lastna sredstva ali pa niso ustvarili toliko lastnih sredstev, da bi z njimi lahko pokrili stroške izvršenih investicij. V drugih primerih pa so v posameznih manjših podjetjih — posebno v zadrugah — investirali obratna sredstva ne glede na to, če so imeli sredstva ali ne.
Komisije za potrditev zaključnih računov so bile v posameznih primerih predložene zaključne račune prisiljene zavrniti zaradi ugotovljenih nepravilnosti in zahtevati revizijo vsega poslovanja v pod-
jetju. Tako je n. pr zavrnila zaključni račun Trgovskega podjetja »Železničar« iz Murske Sobote in zahtevala revizijo zaradi nepravilnega poslovanja, zlorab uradnega položaja in ponarejanja uradnih listin po nekaterih odgovornih uslužbencih. Prav tako je zavrnila zaključni račun in zahtevala revizijo za gornje-petrovska občinska podjetja. Računovodja podjetja tov. Aleksander Karba si je n. pr. zaračunaval dnevnice za potne stroške, ko je kot odbornik šel na sejo OLO v M. Soboto, ne glede na to, da mu je že OLO izplačal te dnevnice.
Visoko o nebo se dvigajo dimniki na lendavskih naftonosnih poljih. -Naprave nove degazolinaže v Lendavi. (Foto Kološa)
Za specifične oblike upravljanja v malih podjetjih in trgovinah
V zvezi z zaključnimi računi gospodarskih organizacij moramo opozoriti tudi na dosežene uspehe in storjene napake organov delavskega samoupravljanja. V vseh večjih podjetjih so bili doseženi razveseljivi uspehi. Delavski sveti in upravni odbori že dejansko upravljajo ta podjetja in odločajo o gospodarjenju v njih. Včasih nastajajo sicer razni nesporazumi in napake, ki pa jih počasi odpravljajo. Največji izvor raznih nepravilnosti in slabe delovne discipline ter začetek razkrajanja delovnega kolektiva je v neenotnem odločanju posameznih organov v podjetjih. Takšnih pojavov imamo največ v manjših obrtnih obratih in samo-
stojnih trgovinah. V teh kolektivih je težko govoriti o delavskem samoupravljanju. Posamezni upravniki oziroma poslovodje postopajo in ukrepajo popolnoma samostojno, kot da bi bili absolutni gospodarji v podjetju. Za manjše gospodarske organizacije bi morali najti nove in specifičnim razmeram prilagojene oblike delavskega samoupravljanja. Kolektivi bi morali na osno-
vi dosedanjih izkušenj proučiti možnosti takega upravljanja in predlagati za vsak konkreten primer najboljšo obliko. Oblika in način dela sta namreč mnogokrat ključ do uspešnega poslovanja.
Zaključni račun — javni dokument za dajanje obračuna pred skupnostjo
Iz celotne analize zaključnih računov je tudi mogoče sklepati, da knjigovodstva naših podjetij kljub velikim težavam že prehajajo v fazo ureditve. Knjigovodstva in z njimi zaključni računi morajo dobiti svoje ustaljene oblike in tak način dela, ki se bo uveljavil na zakonitosti in preizkušenih sistemih. Vsi v podjetju in izven njega morajo težiti za tem, da je treba zaključni račun objaviti kot javni dokument, kajti drugače prestane njegova funkcija in njegov smoter. Vloga zaključnega računa je nam-
reč v tem, da obvestimo vso družbeno skupnost o doseženih uspehih ali neuspehih. Zaključne račune ob javljamo tudi zato, da mobiliziramo članstvo SZDL in zbore volivcev, ki naj potem povedo svojo oceno. Tako pa postopoma že prehaja delavsko samoupravljanje v družbeno. Več ko bo ljudi razpravljalo o objavljenih zaključnih računih — več vsebine bo 'imelo delo organizacij SZDL, bolj živahni bodo zbori volivcev in člani delovnih kolektivov se bodo mnogo bolj zanimali za zbore volivcev, kajti tam bodo morali v razpravi braniti svoje delo; tako postaja odgovornost delovnega kolektiva pred družbo zares stvarnost. Tudi novi občinski ljudski odbori bodo morali razvijati tako obliko družbene kontrole in biti zelo občutljivi za vse dobronamerne pripombe in ocene. Ni namreč dovolj, da so z zaključnimi računi seznanjeni le odgovorni uslužbenci in delavski sveti gospodarskih organizacij, marveč mora biti o njih poučena vsa družbena skupnost. Zaradi tega ne smemo gledati na zaključne račune gospodarskih podjetij samo skozi prizmo podjetij, ampak vedno tudi skozi prizmo vse skupnosti.	L.
Slovenska knjiga v soboškem parku
V soboškem parku imamo prav originalen spomenik slovenski knjigi in prekmurskim piscem ter narodnim buditeljem. Njegova zgodovina je kaj zanimiva. Bil je kamen spotike marsikaterim ljudem, med okupacijo pa so ga celo morali skriti, a pravo odkritje je doživel šele po osvoboditvi.
Danes pa je spomenik v zelo zanemarjenem stanju. Okoli raste trava, grmičevje akacije, tako da ga skoraj ni opaziti. Lepih spomenikov nam še tako primanjkuje in zato je nerazumljivo, zakaj ostaja spomenik zanemarjen. To je kaj mačehovska skrb soboškega Olepševalnega društva za lepo urejene parke. B. Š.
Pismo od Miklavža pri Ormožu
Deset let plodnega dela je za nami
V vinorodnih ormoško-ljulomerskih goricah je nekdaj gospodovala nemška gospoda, ki je v poletnih mesecih živela med svojimi viničarji. Nekateri gospodje so bili iz Gradca, drugi iz Ormoža ali Ptuja. Po osvoboditvi pa so skrivaj zapustili svoje vinograde. Od tedaj je njihova zemlja zadružna lastnina. Nekdanji viničarji so postali gospodarji na njej in lotili so se izredno težavne naloge: urediti si življenje tako, da bo čim lepše in da bodo zares kos zamotanim nalogam povojne obnove. To je bila velika preizkušnja sposobnosti in odločnosti starih borcev in ustanoviteljev Zveze viničarjev iz leta 1923.
Pri svojih prizadevanjih so našli popolno oporo v Osvobodilni fronti, ki je že v času okupacije imela na tem območju precej članov in somišljenikov. Mnogi so se zoperstavljali nemški policiji in po svojih
močeh pomagali partizanskim skupinam. V najbližji okolici domačije heroja J. Kerenčiča so tudi kmalu začeli seliti zavedne Slovence, zlasti še mlade ljudi: v Dachau, Auschwitz in drugam. Nekateri so se vrnili, drugi pa so za vedno ostali tam. Tudi podivjani Kozaki niso prizanašali našim prebivalcem.
Vsem žrtvam nacizma je naše ljudstvo postavilo skromna spomenika pri Miklavžu in na Kogu, kjer so bili redno tudi občinski prazniki kot dokaz politične zrelosti in organizacijske sposobnosti naših organizacij in društev. Precej naših ljudi je tudi naročenih na dnevne in tedenske časopise, drugi pa jih kupujejo ob nedeljah, da lahko potem v prostem času zvedo za važnejše dogodke.
Zadružništvo pa ni našlo pri nas dovolj razumevanja. Sebičnost je prednjačila tam, kjer bi morala prevladovati socialistična morala. V zadnjem času pa je socialistični sektor dobil bolj sposobno strokovno vodstvo in upravo. Marsikaj pa je še vedno odvisno od dobre volje in čuta odgovornosti delovnih kolektivov, katerim je zaupana zadružna zemlja in imovina. V svoje dobro pa si lahko prebivalci Vinskih vrhov štejejo zadružni dom, katerega so dostojno uredili in namestili v njem tudi kinoprojektor. Čeprav je že star, bo vendarle vsaj nekaj časa zadovoljil razvedrila potrebne občane. Potrebovali pa bi nekaj denarnih sredstev za gradnjo stanovanjskih prostorov, ki so posebno potrebni učiteljstvu in drugim uslužbencem. V tem pogledu še niso ničesar ukrenili in sedaj je v nevarnosti tudi obstoj zdravstvene postaje in zobne ambulante, katero zelo potrebujemo, saj nimamo pri roki nobenega prevoznega sredstva za 9 km dolgo pot do Ormoža. Upamo, da bodo tudi ta problem slej ko prej ugodno rešili.
Tudi šolstvo se ne more pohvaliti s svojimi razmerami, saj je Svet za prosveto že po dveh letih ukinil nižjo gimnazijo zaradi premajhnega števila učencev v višjem raz redu.
Tudi Kog, ki je bil med okupacijo sila porušen, je vztrajno prenašal težo povojnih težav. Čeprav je bila večina hiš brez vode. so ljudje žilavo prijeli za delo, obnovili hiše in gospodarska poslopja. Samoiniciativno in odločno so se zavzeli tudi za novo šolo in obnovili vsaj stanovanjsko hišo, v kateri sta sedaj dve učilnici. Gradijo tudi vodovod. Obljubljena pa so jim še sredstva zn novo šolo.
Našteti uspehi pa še zdaleč ne odtehtajo onega, kar so naši ljudje pridobili z elektrifikacijo. Mnogo iznajdljivosti in potrpežljivosti je bilo potrebno, preden je v nekaterih vaseh prvič zasvetila električna luč. Marsikatera družina si je že tudi omislila radioaparat.
Deset let plodnega dela je za nami Ponosni smo, da smo vsi k temu prispevali svoj delež in tako pomagali odpravljati starokopitnost, ki je bila dokaj globoko zakoreninjena med našimi ljudmi. Z dosežki 10-letnega dela pa se sedaj pridružujemo ormoški občini, nadejajoč se, da bo prihodnje desetletje kronano z novimi delovnimi zmagami.	V. Stanjko
Za modernizacijo mizarske delavnice v Apačah
Eden največjih obrtnih obratov v Pomurju je Mizarstvo v Apačah s podružnico v Lutvercih. Obratuje že deset let. Sprva je bilo okrajno, potem občinsko in sedaj je samostojno podjetje z organi delavskega samoupravljanja. V proizvodnji imajo apaški mizarji kar lepe uspehe, saj je njihovo podjetje tudi edino v Pomurju, v katerem serijsko izdelujejo pohištvo, lesne konstrukcije za gradbišča itd. Svoje izdelke dobavljajo gradbenim podjetjem v Mariboru in drugod.
V obratu je zaposlenih 22 pomočnikov, 7 vajencev, 2 pomožna uslužbenca in 2 mojstra. V zadnjem času so prevzeli tudi žago v Črncih. Njihov delovni proces temelji na akordu in normah.
Imajo pa mnogo pretesno in nesodobno urejeno delavnico. Tudi stroji so že precej zastareli. Podjetju je zaradi tega nujno potreben izdatnejši investicijski kredit, sicer še dolgo ne bodo mogli razširiti obrata. Pogoste težave imajo tudi pri nabavljanju materiala. Naročniki in stranke neredno izpolnjujejo svoje obveznosti do podjetja, saj redno dolgujejo do 2 milijona din, zato se morajo delavci večkrat odpovedati rednemu prejemanju plače, če si hočejo sproti nabavljati potrebne surovine in material.
Podjetju bi bilo treba zagotoviti večjo kreditno možnost, kajti drugače se ne bo moglo tako razvijati, kakor bi se sicer lahko. Večji gospodarski napredek v tem podjetju pa. bi koristil vsej skupnosti v pokrajini.	-jh
POMURSKI VESTNIK, 8. septembra
3
DOBRA LETINA
V APAŠKI KOTLINI
V Apaški kotlini so letos zadovoljni z letino. Bila je mnogo boljša od lanske. Toča in neurje nista v teh krajih povzročila večje škode, tako da je žito ostalo v glavnem nedotaknjeno. Na črnskem kmetijskem posestvu, ki zajema s tremi delovišči večje območje Apaške kotline in ima 950 ha zemlje, se bavijo v glavnem s poljedelstvom in živinorejo. Letos so imeli velik del orne zemlje posejane z žitom.
Po končani mlačvi so zabeležili zadovoljive rezultate. Na delovišču v Črncih so pridelali 22, na delovišču v Lomanoših 18 in v Stogovcih 15 stotov na hektar. Rži so pridelali v Črncih 23, v Stogovcih in Lomanoših pa 19 stotov. V Črncih so imeli tudi rekorden pridelek ovsa. Na 1 ha so ga pridelali 26 stotov. Tudi rani krompir so že izkopali Povprečen hektarski donos znaša 16 ton, pričakujejo pa. da bodo poznejše sorte dale količinsko večji pridelek.
Na zadružnem kmetijskem posestvu v Žepovcih so pridelali 20 stotov pšenice in rži na ha. Imajo pa še eno prednost: pridelali so večinoma semensko blago, ki so ga tudi bolje vnovčili pri ljubljanski Semenarni.
Na teh socialističnih posestvih imajo letos tudi več možnosti za pridelovanje zadostne količine krme za siliranje, tako pa tudi za povečanje staleža živine. Na KG v Črncih redijo sedaj 380 glav goveje živine in 600 prašičev, na ZKG v Žepovcih pa na 350 ha zemlje 130 goved in 53 svinj. Slednje posestvo ima okrog
80 ha neplodne zemlje — z gozdovi poraščena ali pa ob Muri zamočvirjena zemljišča. V Črncih se prizadevajo, da bi prihodnje leto zgradili potrebne gnojnične jame, silose in gnojišča k hlevom za 500 goved. Načrte so jim že izdelali pri podjetju Agroobnova. Razen tega nameravajo v Lomanoših zgraditi prostoren hlev za 50 goved. V skladu z danimi pogoji in zmogljivostjo bodo sčasoma podvojili stalež živine. Najhujše težave že imajo za seboj. Precej so pridobili z gnojenjem zanemarjene zemlje. Mnogo preglavic so imeli tudi z obdelavo okrog raztresenih zemljiških parcel, ki so jih dobili po uveljavljenju zakona o zemljiškem maksimumu. Na pridobljenih deloviščih v Stogovcih in Lomanoših bodo morali začeti tako kmetovati kot
na črnskem matičnem posestvu, ki je že vsa leta po osvoboditvi vzorno urejeno in vodeno. Posestvo se bori tudi s pomanjkanjem delovnih moči, saj ima samo 160 rednih in 80 sezonskih delavcev. Čeprav imajo pri roki precej strojev in  mehanizacijskih sredstev, so bili letošnjim opravilom na polju in spravilu pridelkov komaj kos, predvsem zaradi pogostega deževnega vremena.
Letos pričakujejo na vseh deloviščih tudi obilen pridelek sadja. K temu jim je precej pripomogla uspešna akcija proti kaparju. Drevje so redno in temeljito škropili. Vinska letina pa bo srednja. Bolj malo grozdja bodo nabrali v izčrpanih vinogradih, vendar pa toliko, da bodo s pridelkom vina lahko krili obdelovalne stroške.	-jh
Ali bi lahko več pridelali na naših njivah?
V	zadnjem času prav pogosto prisluškujemo jadikovanju o krompirjevi plesni — glivični bolezni, ki se javlja s takšno silovitostjo, da je pridelek občutno zmanjšan, včasih malone docela uničen.
Če bi tekom rastne dobe 2—3-krat škropili ali prašili krompirjeve nasade z bakrenimi pripravki (bakreno-apnena brozga, bakreno apno) od srede junija vsakih 7 do 14 dni — ob letošnjem vlažnem vremenu seveda pogosteje — do konca julija, nas ta nesreča gotovo ne bi doletela.
Kaj pa smo mi napravili? Izgovarjali smo se na deževje in našli vse mogoče in nemogoče izgovore, samo da ne bi storili tega, kar bi bilo nujno potrebno za dosego večjega in zdravega pridelka. Prav tako nas je presenetila črna listna pegavost na krompirju, ki bi jo lahko preprečili s škropljenjem z bakrenimi preparati od junija dalje 2 do 3-krat.
Ne smemo pozabiti, da se glivica pri krompirjevi plesni naseli tudi na gomolje, skozi napadeno lupino prodirajo v notranjost gomoljev gnilobne bakterije, zaradi katerih v skladišču krompir gnije. Škoda od krompirjeve plesni je torej dvojna: glavna zaradi sušenja krompirjevih rastlin, druga pa zaradi pospešenega gnitja krompirja.
Danes gnile in od krompirjeve plesni napadene gomolje pobiramo posebej, da ne bodo pogubno vplivali na preostali zdrav krompir.
Listne uši na krompirju bi tudi lahko uničevali s škropivom HCH-Lindan. Tako pa nam drugega ne preostaja, kakor to, da se v kleti (skladišču) poslužujemo plinjenja z dimnimi tabletami. Zavedajmo se, da prenašajo listne uši virusne bolezni krompirja. Če se hočemo izogniti tem boleznim, moramo saditi le priznan krompir (semenski), ga menjavati vsaj vsaki dve leti, zatirati uši na krompirju z določenimi preparati (E-605-Forte, Fosferno, DupharParathion in sl.) in v zimskem času škropiti breskve z Rumesanom.
V	tem času se javlja tudi koruzna bulava snet, ki jo preprečujemo na ta način, da uničujemo okužene dele rastlin (sežiganje), pravilno kolobarimo in razkažujemo semena. Razumljivo je, da je popolnoma napačno, če bi odmetavali napadene dele rastlin na poljska pota. ker bi v tem primeru bolezen samo širili.
Danes ni težka borba proti ameriškemu kaparju, prelcu, kolorad-
skemu hrošču, gobarju, zlatnici, peronospori, orehovi pegavosti, rdečemu pajku, polžem, sivi plesni na vinski trti in drugim neštetim rastlinskim boleznim in škodljivcem. Treba je le smotrno in pravilno uporabljati učinkovita sredstva ob pravem času in več volje v borbi proti škodljivcem.
Nimamo in tudi ne bomo imeli zadovoljivih donosov vse dotlej,
dokler bomo brezbrižno gledali, kako nam škodljivci in bolezni uničujejo naše kmetijske kulture.
Ing. Lado Jerše
Mlačev se bliža kraju. Kmetovalci ob Muri so zadovoljni z letošnjo letino — seveda razen onih, ki jih je oplazil bič toče.
Lep pridelek
rži in pšenice
Letos so na Kmetijskem gospodarstvu v Murski Soboti pohiteli z mlačvijo. Slabe izkušnje iz prejšnjih let so jih naučile, da si morajo kupiti mlatilnico, kar so letos tudi napravili.
S pridelkom so zelo zadovoljni, saj se hektarski donos rži giblje od 25 do 32 stotov, kar je nadpovprečno. Še bolje je obrodila pšenica in sicer 30 do 35 stotov na hektar. Vse kaže, da bo dober tudi pridelek ovsa.
Veliko zanimanje pa je zaradi odkupa. Doslej še pridelkov niso pričeli prodajati, ker bodo zaradi dobre letine skušali znižati cene. Hočejo sestaviti lastno kalkulacijo, ki jo bodo izračunali na osnovi opravljenih delovnih ur in uporabljenega umetnega gnojila. Tako bi vsaj nekoliko prispevali k pocenitvi kruha.	F. F.
Perspektivni načrt za pridelovanje koruze
Na svetovnem tržišču je čedalje večje povpraševanje za koruzo. Že zdaj je namreč svetovna potrošnja koruze večja od potrošnje pšenice in ostalih žit. Strokovnjaki celo predvidevajo, da bo že v bližnji bodočnosti koruza izredno pomembna industrijska surovina in da jo bomo zategadelj v vse manjši meri uporabljali kot krmilo ali ljudsko hrano.
V naši deželi pridelujemo koruzo na približno 2,400.000 ha obdelovalne zemlje, povprečen hektarski donos pa je sorazmerno majhen. Primanjkuje nam predvsem sortnega in kvalitetnega semena, čeprav smo po osvobojenju posvetili veliko pozornost temu vprašanju. Za vse predele naše dežele so namreč že ugotovili take sorte hibridne koruze, ki najbolj odgovarjajo določenemu podnebju in sestavi zemlje. Poizkusi so tudi pokazali, da je v tem primeru hektarski donos že kar za 30 % večji.
Zato tudi ni prav nič čudno, če so naši najvišji strokovni organi sestavili perspektivni načrt, po katerem bo treba do 1963. leta posejati vso. za koruzo določeno zemljo, samo s hibridnim semenom. Predvidevajo tudi, da bodo že prihodnje leto koruzna polja, posejana s hibridnim semenjem, večja zn dva in polkrat, dočim jih bodo vsako naslednje leto povečali še za nadaljnjih 10 %.
Za uresničenje tega programa v tem letu je Zvezni izvršni svet odobril 223 milijonov dinarjev. To vsoto bodo uporabili za premiranje pridelovalcev kvalitetnega semena, za strokovne tečaje itd. Pridelovalcem hibridnega semena koruze bodo tudi še naprej dajali regres v znesku 12 dinarjev za 1 kg. Zvezna kmetijska zbornica pa jim razen tega zagotavlja, da bo hibridna koruza pri odkupu skoraj štirikrat več veljala kot pa navadna.
Pripravimo se na setev ozimne pšenice
Dnevi, ure in minute minevajo in kmalu bo spet napočil čas jesenske setve.
Če se ozremo vsaj nekoliko nazaj na preteklo setev in žetev, bomo takoj dognali, da znaša letošnji povprečni donos pšenice v okraju M. Sobota 12 mtc na ha. Napredni kmetovalci pa so pridelali tudi več pšenice: do 25 mtc na ha. To so dosegli s kakovostnim semenjem.
umetnimi gnojili, s spomladanskim brananjem in pravočasnim uničevanjem plevela.
Po pripovedovanju in zapiskih mnogih kmetovalcev so znašali stroški zaradi omenjenih agrotehničnih ukrepov 5000 din več za ha, za večji pridelek pa so dobili 25.000 dinarjev. Prepričani smo, da se bo marsikateri kmetovalec zamislil ob teh številkah in krenil na pot, ki so jo začrtale strokovne roke.
Kako so kmetovalci to dosegli? Dokopali so se do spoznanja, da je prav od dobrega semena največ odvisno, kakšni bodo pridelki. Strokovnjaki so jim zatrjevali, da je zastonj ves trud pri obdelavi zemlje, da so zastonj gnojenje, pletev, okopavanje, če ni v posejanem semenu zbranih vseh onih lastnosti in nagnjenj, ki so bitna za izenačene in bujne posevke, za zanesljivo bogato žetev. In prav so imeli. Ko so pri svoji kmetijski zadrugi nabavili odbrana semena, ki odgovarjajo njihovi zemlji in podneb-
nim razmeram okoliša, so imeli od leta do leta vse boljše in večje pridelke. dokler se sorte seveda niso izrodile. Ko pa so spoznali, da sorta ne daje več zadostnih pridelkov, so slabo seme zamenjali s kvalitetnim. Po njihovem mnenju bi se bilo treba odločiti za izmenjavo slabega žitnega semena redno vsako peto ali šesto leto.
Pri mnogih kmetovalcih je predhodni posevek še vedno koruza. Sodijo. da so vsi tisti, ki tako delajo, na napačni poti. Predhodni posevek mora izprazniti polje najkasneje do 10. septembra, kar pa pri koruzi ni
primer. Boljše pridelke dosežemo, če so predsadeži detelja, rani in srednje rani krompir, nekatere industrijske in krmne rastline. Vsem tem rastlinam je priporočljivo poprej gnojiti s hlevskim gnojem.
Pšenica potrebuje zemljo dobre rodne moči, brez plevela in pripravljeno tako, da je v njej dovolj vlage za čas rastne dobe, posebno od klasanja do voščene zrelosti. Če bi pšenici gnojili s hlevskim gnojem (180 do 300 mtc na ha), bi povečali pridelek za 20 do 57 %. To pa zdržijo samo sorte z zelo močno slamo, a takih sort pri nas praktično nimamo.
Običajno dodajajo ozimni pšenici umetna gnojila v jeseni, čez zimo in spomladi: 300 kg superfosfata, 150 do 200 kg kalijeve soli in 100 do 150 kg apnenega amonijskega solitra.
Drugi spet potrosijo oziminam pred setvijo 400 kg Thomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli. spomladi pa pod list 200 kg dušikovih gnojil (razni solitri).
Spomladi branajo, brž ko se površinski sloj zemlje toliko osuši, da sc ne maže in da lahko živina stopi na polje brez škode za posevke. Za brananje vzamejo srednje težko brano, le na peščenih zemljah lahko. Pred brananjem posipajo dodatno gnojilo, če je to potrebno. Na nekaterih zemljah privzdiguje zmrzal vrhnjo plast, tako da koreninice rastlin visijo v zraku. Take posevke povaljamo spomladi prej ko mogoče pred brananjem, sicer se rastline posušijo. Brž ko so povaljani posevki začeli spet rasti, pobranamo polje z lahko brano, da tako preprečimo izhlapevanje.
V zadnjem času mnogi kmetovalci zatirajo plevel tudi s kemičnimi sredstvi: Agroxone, Fernoxone. Hedronal itd. Ta kemična sredstva (imenovana hormonska) učinkujejo na večino širokolistnatega plevela, prav tako pa tudi na vse širokolistne rastline, v mnogo manjšem obsegu pa na travo in žito. Zato zatirajo s temi sredstvi plevel samo v žitu in na travnikih, ne pa tudi na drugih posevkih. Tudi vse vrste plevela niso zânje enako občutljive. Najbolj občutljive so vrste plevela: divja repica, njivska gorčica. njivska redkev; manj občutljiv je osat, poljski mak in trpotec.
Ne smemo pa pozabiti na zatiranje plevela z drugimi običajnimi ukrepi: s čiščenjem semen, smotrnim obdelovanjem zemlje, z oskrbovanjem posevkov, kolobarjenjem, gnojenjem in načinom setve, sežiganjem. preprečevanjem tvorbe semena in raznašanjem plevelnega semena in korenin itd. (zastiranje, apnenje, osuševanje).
Ing. Lado Jerše
Rdeči p a j ek ogroža naše slivove
nasade
Rdeči pajek ni pajek v navadnem pomenu te besede, temveč drobna, četrt do pol milimetra dolga, s prostim očesom komaj vidna živalca iz rodu pršic, kamor spada na primer tudi povzročitelj garij. Nekateri pravijo rdečemu pajku sviluška in to zaradi svilnate, pajčevini podobne prevleke na spodnji strani napadenih listov. Prav zaradi te, pajčevini podobne prevleke, mu pravimo pajek.
Pa ne samo, da rdeči pajek ni nikak pajek, tudi rdeč ni, razen samic na jesen, ki so oranžnordeče; v resnici je rumenozelene ali zelenkasto rjave barve. Pod desetkratno povečavo vidimo na hrbtu tega škodljivca dve temni lisi. Pod pajčevinasto prevleko ležejo samice steklenosvetla jajčka v takšni množini, da more nastati v enem samem poletju, od ene same pršice do 2 milijona zaroda. Slivam škodujejo s tem, da sesajo sok iz listov, ki skraja poru mene, potem pa zavzamejo bakreno barvo in odpadejo, škodljivci pa se selijo više na še zelene liste. Glavno škodo napravi rdeči pajek, če se je razpasel, v avgustu na listih, ki tako pordeče, da pravimo, da napadeni nasadi »gorijo«.
Prva pomoč je pranje spodnjih strani listov s prestano vodo in to s_ krepkim curkom iz škropilnice. Če imamo na razpolago 2% žvepleno apneno brozgo, obrizgamo ---ne pa opršimo — napadene rastline ozir. drevesa. Le na ta način pridemo pod pajčevino do zalege.
Odlično učinkujoče sredstvo proti rdečemu pajku je Solbar, s katerim obrizgamo napadene rastline oz. drevesa v 1 % raztopini. Voda naj bo postana. Obrizgati pa ne smemo med 10. in 16. uro, da se ne osmode rastline.	Ing. L. J.
Beltinci
Že vrsto let so se Beltinčani borili s težavami pri pripravah za gradnjo gasilskega doma. Najprej je bilo težko najti primeren prostor, potem spet ni bilo načrtov, med tem časom pa so tudi marsikaj zamudili. Letos so že postavili temelje pri Zadružnem domu. Dom bo dolg 30 metrov, imel bo pa 16 m visok stolp.
Izvrstna mineralna voda
pri Hrastju - Moti
Poročali smo že, da so beli rudarji iz Lendave pri poskusnem vrtanju za nafto v globini 395 m zadeli na temeljno gorje in pri nadaljnjih delih pa na izredno močan izvor mineralne vode, ki je v začetku bruhala preko 25 m visokega stolpa specialnega dvigala. Ko so na hitrico izmerili kapaciteto vrtine, so ugotovili, da je dala čez 10.000 litrov mineralne vode v eni uri.
Voda je izvrstna
Vrtina je bila nekaj časa zaprta. Ko so vrtino ponovno odprli, je precej časa izhajal iz nje plin pod visokim pritiskom, ki je v glavnem čisti ogljikov dioksid. Za plinom pa je prišla mineralna voda, ki je sedaj že analizirana in njeni rezultati so izvrstni.
Hudo neurje
v radenski okolici
Prejšnji teden, v torek ponoči, je divjala nevihta tudi v radenski okolici. Med nalivom, ki je trajal dobre pol ure. je udarjala ob šipe kot lešnik debela toča, ki je povzročila veliko škodo na njivah v Turjancih, Rihtarovcih in v Hrastu-Moti. V teh krajih so našli zjutraj pod kapom do 20 cm toče. Na njivah je pustila veliko opustošenje. Do zemlje je zbila ajdo, proso in koruzo. Tudi repe ne bo. Slive in ostalo sadje je na dvoje preklano obležalo na tleh. Uničene so tudi vse brajde. Viharje ruval čez meter debele hraste in topole, vrbje pa je kar metalo v koruzo. Nekaj dreves je prevrgel vihar tudi v radenskem parku.	Ik.
Voda je izredno bogata na mineralnih sestavinah, ki jih vsebuje več kakor naša najboljša mineralna voda Radenska slatina iz zdravilnega vrelca. Skupna vsota vseh trdnih sestavin znaša 9.900 mg/lit. vode, medtem ko ima zdravilni vrelec le 8.121 mg. Prav tako je tudi količina proste ogljikove kisline velika in znaša po najnovejših merjenjih 1.840 mg/liter, kar je sicer nekaj nižje od radenske zdravilne vode.
Vsekakor je to zelo važno odkritje in je s tem dokazano, da nastopa mineralna voda tudi v večjih globinah. V tem konkretnem primeru nastopa mineralna voda v peskih nad temeljnim gorovjem. V vrtini je še več zanimivih peščenih plasti, katerih vsebina pa še ni raziskana.
Vrtina je stala seveda težke milijone in to so sedaj osnovna sredstva podjetja »Nafte« iz Lendave, ki nima namena izkoriščati mineralne vode. Treba bo torej čimprej nekaj ukreniti, da se vrtina izroči svojemu namenu, da ne bo ostala zaprta in povrh vsega še neraziskana.
Kaj sledi iz rezultatov, dobljenih na tej vrtini? Zdi se nam zelo verjetno, da kjerkoli navrtamo v teh predelih do temeljnega gorja ali pa tudi manj, obstoja možnost, da najdemo ogljikov dvokis in dobro mineralno vodo.
Slatinsko območje tudi na levem bregu
Tudi na prekmurski strani je znano to slatinsko področje in sega vse do Sotine in Serdice, kjer bi kaka vrtina več povedala kot pa vsa ugibanja.
Ali morda ne bi bilo prav, če bi začeli misliti na to, da bi prav na tem mestu uredili novo zdravilišče — saj so prav ti predeli, kjer je ta novi vrelec, naravno mnogo lepši od samih Radencev. V bližini imamo lepe gozdove, nedaleč je Murski vrh s svojimi goricami. Blizu je tudi železniška postaja z novo zgrajenim železniškim poslopjem.
Skratka, vso stvar bi morah vzeti v roke strokovnjaki in začeti z delom, kajti v tem primeru nam je vse narava že podarila.
Ing. Koloman Cigit
Drobne zanimivosti
IZ KMETIJSTVA
V brookhavenskem laboratoriju za atomsko energijo (Združene ameriške države) so pred kratkim pridelali prve količine radioaktivnega riža, kateri ima več prednosti od navadnega: hitreje dozoreva, potrebuje manj vode za rast in je tudi bolj odporen proti vremenskim spremembam. Radioaktivna riževa biljka je nekoliko nižja od navadne, zrno pa je enake veličine.
*
Znanstvenim sodelavcem kmetijskega zavoda v Versaillu (Francija) je uspelo skrajšati razvojno dobo krompirja in pšenice. Seme teh dveh kultur so namreč pred setvijo obsevali z ultrakratkimi zvočnimi valovi. Tako pripravljeno seme za setev je dalo tudi nekaj več pridelka.
*
Neki francoski kmet iz okolice Dijona je iznašel in sestavil posebno stopničasto električno omaro za pridelovanje gob. Omara ima šest predalčkov s posebej izbrano zemljo, ki se avtomatično ogreva in namaka, tako da »generacije gob« dozorevajo ena za drugo skozi ose leto. *
Svetovni pridelek jabolk, hrušk češenj in breskev znaša letno — po podatkih Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano — okrog 15 milijonov ton. Devet desetin od tega sadja zavžijemo svežega, ostanek pa konzervirajo.
Največ svežega sadja zaužijejo na svetu prebivalci Kanade in ZDA.
POMURSKI VESTNIK, 8. septembra
4
Osem milijonov škode
so povzročili požari v letu 1954
Svet za notranje zadeve je na svoji seji v juliju obravnaval probleme požarov in požarnovarnostne službe v bivšem soboškem okraju.
V	letu 1954 je bilo zabeleženih 49 požarov. Zgorelo je 11 stanovanjskih zgradb, 21 gospodarskih poslopij ter 17 manjših objektov, kopice slame in drugo. Škoda, ki je nastala zaradi ognja, je bila ocenjena na 8,062.000 dinarjev in bi bila še mnogo večja, če se gasilcem ne bi bilo posrečilo omejiti požare in rešiti vrednosti za približno 24 milijonov dinarjev.
Še vedno so pa redki, ki zavarujejo svojo lastnino. Tako je zavarovalnina za 49 požarov in škodo 8 milijonov znašala le 4.7 milijonov dinarjev, kar je le nekaj nad polovico nastale škode. V 25 primerih je gorelo zavarovano, v 24 primerih pa nezavarovano imetje. Iz tega je razvidno, da ljudje še vedno ne znajo pravilno ceniti zavarovanja ali pa so malomarni. Šele, ko jih zadene nesreča, ko prosijo za pomoč sosede in druge, uvidijo nujnost in korist zavarovalne ustanove.
V	prvi polovici letošnjega leta smo tudi že imeli 21 požarov. V osmih primerih so gorela stanovanjska in gospodarska poslopja, v šestih primerih samo gospodarska poslopja, gorela je tudi ena vinska klet, v šestih primerih pa slama. Skupna škoda je znašala 3,8 milijonov dinarjev. V 15 primerih so bila poslopja zavarovana za 4 milijone, a v šestih primerih imetje ni bilo zavarovano.
Vzroki požarov so zelo različni. Zelo pogosto zanetijo ogenj majhni otroci, ki še ne hodijo v šolo in se le preradi igrajo z vžigalicami. Na te majhne otroke bi morali vedno budno paziti in jih ne bi smeli pustiti doma samih brez nadzorstva.
Največ požarov pa je nastalo zaradi izredno slabih kurilnih naprav in dimnikov, posebno velja to za stare, lesene in s slamo krite hiše. A tudi zidani dimniki so pogosto slabo in nepravilno zgrajeni. Svinjske kuhinje so večkrat v gospodarskih poslopjih brez varnostnih dimnikov in še morda celo v bližini slame. Pri najmanjšem vetru že nastane velika nevarnost, da izbruhne ogenj.
Storiti je treba vse, kar je mogoče, da preprečimo nastanek požarov, kajti ko neka stavba začne že goreti, je ogenj težko pogasiti. Gasilci s potrebnim gasilskim orodjem niso vedno v bližini in ko prihitijo, je pogosto že cela stavba v plamenih. Z veliko požrtvovalnostjo si prizadevajo, da bi iz ognjenega objema čimveč rešili, a to jim le s težavo uspe. Najvažnejša naloga gasilcev pa je da preprečijo širjenje poža-
ra, da očuvajo bližnje stavbe pred ognjem, kar pa je le tedaj mogoče, če je v bližini požara dovolj vode.
Po vseh naših vaseh bo treba zgraditi primerno velike bazene, kjer bo vedno dovolj vode. V goričkem predelu, kjer prevladujejo ilovnata tla, bi si za prvo silo lahko pomagali tudi z globljimi mlakami, ki bi pa morale biti dobro zavarovane.
Mlini, žage, mizarske delavnice in podobni obrati bi obvezno morali imeti v svojih prostorih aparate za gašenje, s katerimi bi lahko začetek ognja takoj udušili. Tudi prodajalne in drugi poslovni prostori, kjer imajo na zalogi lahko vnetljive tekočine kot bencin, petrolej, špirit itd., bi si morale nabaviti te aparate.
Požarnovarnostne komisije po vaseh, to sta gasilec in dimnikar, morajo svoje naloge vestno opravljati. Redno naj pregledujejo dimnike in prostor okoli njih. Vse pomanjkljivosti pa morajo takoj javiti občinskemu odboru, ki bo, če bi drugače ne šlo, brezbrižne in lahkomiselne lastnike zgradb tudi kaznoval. Tudi stare strelovode bo treba prekontrolirati in priporočiti nabavo novih, kjer jih še ni.	FH
Ob jesenskih konjskih dirkah v Ljutomeru
Spored konjskih dirk ob proslavi 80-letnice konjskega športa v Prlekiji je tako obširen, da klub ni mogel prirediti vseh nameravanih dirk in zato bo nova prireditev 11. septembra ob 14. uri na novem dirkališču v Ljutomeru. Na sporedu bo 8 kasaških in 2 galopski dirki. Najbolj privlačna točka bo gotovo dvovprežna vožnja članic, ki bodo oblečene v narodne noše. Med ženami bo vozila tudi Marija Makovec, žena znanega dirkača Marka iz Lukavec. Ta točka bo bolj propagandnega značaja, ker klub namerava konjski šport popularizirati med mladinkami. Konji so v dobri kondiciji in tudi dirkalna proga je v dobrem stanju.
Pri ljutomerskem klubu bo potrebno v najkrajšem času ustanoviti jahalni odsek, v katerem bi zlasti mladinci predvojaške vzgoje pridobili mnogo znanja in spretnosti. Edina težava je pri nabavi dobrih jahalnih konj. V začetku bi zadostovala dva ali trije. Morda bi nam pri tem pomagala JLA, saj bi tako dobila izurjene jahače.
V. Porekar
V dveh letih 60 uspelih nastopov
lendavske godbe
Letos je minulo komaj dve leti, odkar deluje v Lendavi godba na pihala. ki je bila ustanovljena v aprilu 1953. Preden je prišlo do ustanovitve in nabave instrumentov, je bilo potrebno premostiti številne težave. Razumevanje lendavskih podjetij je pripomoglo, da so bili nabavljeni potrebni instrumenti. Ustanovitev godbe na pihala pa je pospešil tečaj mladih godbenikov, ki ga je vodil tov. Janko Habacht. V razmeroma kratkem času delovanja je lendavska godba na pihala že skoraj 60-krat nastopila. Letos se zelo dobro uveljavljajo tudi godbeniki-mladinci, katerim dirigent Habacht posveča posebno pozornost in tudi skrbi za njihovo pravilno vzgojo.
V letošnjem letu pa si je delavni odbor DPD Svoboda mnogo prizadeval, da bi godba na pihala dobila tudi svoje uniforme. Zelja je bila uresničena in Lendavčani, ki niso imeli prilike videti svojih godbenikov v uniformah ob občinskem dnevu v juniju, so jih lahko gle-
dali v nedeljo, 28. avgusta, ko so v mestnem parku priredili promenadni koncert.	-ce
Zapravljal je poslevadga -
kdo pa bo plačal?
Veliko govorjenja in javne kritike je pred meseci zbudila zadeva J. Verena, ki je kot poslovodja hotela »Pod platanami« in založne kleti Ljutomerske vinarske zadruge v M. Soboti poneveril in zagospodaril nad 1 milijon 200.000 dinarjev. Preprostemu človeku se zdi skoraj nemogoče, da lahko nekdo v nekaj več kot pol leta zapravi in zagospodari toliko denarja.
Veren je res kar na debelo zapravljal. V družbi raznih prijateljic se je vozil s taksijem po Sloveniji in Hrvaškem. Z njimi je prebil večkrat po več dni v Ljubljani, Zagrebu in drugod. Zn svojo družino se ni brigal in jo je do skrajnosti zanemarjal. Doma v svojem obratu je nastopal domišljavo in je goste bolj odbijal kot privabljal.
Da bi prikril primankljaje v podjetju in ko so mu začela biti tla pod nogami že zelo vroča, se je lotil s pomočjo svoje sestre, ki je vodila knjigovodstvo, popravljanja raznih knjigovodskih prilog, ki bi ga naj razbremenile. Ponarejal je račune. Tako je sam izstavil lažni račun za 1722 litrov vina v znesku 223.860 dinarjev na ime Štefana Levančiča, gostilničarja v Kuzmi, ki ga sploh ni. Vrsta njegovih sleparskih mahinacij je predolga, da bi jo v celoti navedli.
Ko so ga člani kolektiva začeli opozarjati na nekatere nepravilnosti, jih je krat-komalo odslovil, češ da se za njegovo upravljanje nimajo kaj brigati in da sam za vse odgovarja.
Dolžnost članov delavskega sveta pa je bila, da bi bili nepravilnosti takoj ko so jih opazili, javili nadzornim organom. Tako bi vsota primanjkljajev pri hotelskem obratu ne bila dosegla 807.220 dinarjev in pri založni kleti nad 400.000 dinarjev.
Revizijska komisija je ugotovila, da je zaradi malomarnega in namerno površnega
materialnega in finančnega poslovanja Jože Veren spravil podjetje v tako stanje, ki mu je omogočilo, da se je materialno okoristil v škodo podjetja, kolektiva in družbene skupnosti. Zaradi nebudnosti organov delavskega samoupravljanja v podjetju, nerazumljive tolerance s strani Ljutomerske vinarske zadruge in pomanjkljivega nadzorstva, saj pristojni inšpekcijski organi podjetja sploh niso kontrolirali, je Veren nemoteno vršil svoje sleparske posle, ter tako pripeljal podjetje na rob propada.
Nerazumljivo je dejstvo, zakaj je Ljutomerska vinarska zadruga forsirala Verenovo namestitev za poslovodjo podjetja, ko je bilo splošno znano, da je Veren že gostilno »Pri pošti«, kjer je bil svojčas poslovodja, temeljito zavozil. Že zaradi tega bi bila povečana budnost na mestu.
Tudi to, da so ga gostinci izvolili za predsednika Gostinske zbornice, kar bi pač vedno morala biti ugledna, poštena in razgledana oseba, ne more biti opravičilo, da se mu je slepo zaupal tako velik in reprezentančen obrat.
In konec? Veren pride pred sodišče in bo obsojen, to je jasno. Primanjkljaj pa bosta morali povečini kriti mestna občina v M. Soboti in Vinarska zadruga v Ljutomeru. Ali pa morda Veren?
Veren je glavni krivec. Ali ni morda še kdo tudi kriv, čeprav v manjši meri, da je prišlo do tako velikega primanjkljaja? Zbori volivcev v Soboti in zadružniki Vinarske zadruge v Ljutomeru pa bodo morebiti le hoteli najti tudi te krivce in jih bodo klicali na odgovor.	-fr.
Uspel tečaj za vkuhavanje v Radencih
V šolskem letu 1954/55 so okrajni in mestni odbori Rdečega križa ponovno organizirali vrsto tečajev za dekleta letnikov 1936/37. Tečaji trajajo dve leti. Njihovi rezultati pa so vidni v domovih in vrtovih tečajnic. V prvem letu zdravstvenih tečajev so obravnavali poleg drugih pred-
metov tudi snov o sodobni prehrani. Dekleta so si pridobila potrebno teoretično znanje.
Pod geslom Samo mladina, ki se zdravstveno vzgaja, bo znala čuvati in krepiti svoje zdravje za bodoče rodove« pa je bil te dni v Radencih organiziran praktični tečaj, na katerem so se dekleta seznanila o tem, kako je konzervirati zelenjavo za zimo, s posebnim ozirom na vrednost vitaminske prehrane. Tako so dekleta pozimi pridobljeno teoretično znanje sedaj preizkusila pri praktičnem delu. Na različne načine so vložile v kozarce čez 100 litrov razne zelenjave. Sedaj se bodo usposobile za vkuhavanje sadja in za izdelovanje brezalkoholnih pijač. V tečaj bodo povabili tudi mladinke, ki so že pred leti dovršile zdravstvene tečaje. Za tečaje te vrste je med dekleti veliko zanimanje. Zelo bi tudi želele, da bi organizirali tečaj za pletenje cekarjev.
Kmalu so se vrnili
Koncem avgusta sta se 51-letna Franc Koša in Zoltan Gerič, oba doma iz Čentibe, odločila za pobeg čez mejo. Načrt je uspel, vendar nista uživala niti enega dneva v tujini. Avstrijski obmejni organi so ju še isti dan vrnili. Za oba je značilno, da sta delomrzneža in alkoholika ter sta gotovo mislila, da bosta onstran meje lahko živela brez vsakega dela.
Podobna usoda je doletela tudi 26-letnega Jožeta Hozjana in 27-letnega Ignaca Vučka, oba doma iz Gaberja. Kljub temu, da sta imela dovolj dela doma, sta iskala srečo v tujini. Oba pa so avstrijske obmejne oblasti po prihodu vrnile že naslednji dan. Zaradi kaznivega dejanja — pobega čez mejo, se bodo morali vsi zagovarjati pred sodiščem.
ZOPET DOMA
Sosednja Avstrija nam je zopet vrnila 12 beguncev, ki so brez dovoljenja prestopili mejo. Njihovo bivanje tam čez ni zaželjeno.
SLADOLED JE PRODAJAL
Kadrija Dalip, slaščičar pri Aliji Zečiroviču je meseca julija prodajal sladoled v Bakovcih, ne da bi imel za prodajo potrebno dovoljenje. Prodaja sladoleda je namreč po ulicah in cestah iz higienskih razlogov prepovedana ali pa mora imeti prodajalec posebno dovoljenje. Od sodnika za prekrške je bil kaznovan s 3000 dinarji.
Tov. RUTAR
odhaja v pokoj
V soboto, 3. septembra so imeli železničarji v M. Soboti lepo slovesnost: po 41-letnem službovanju se je poslovil od službe postajenačelnik tov. Anton Rutar. Slovesnosti se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec tov. Vanek Šiftar.
Tovariš Rutar je bil med vojno skoraj 3 leta aktiven borec in sedaj ima čin rezervnega kapetana. Leta miru in počitka bo pa preživel na Primorskem.
Od njega so se poslovili vsi delovni tovariši razen progovnih delavcev, ki se iz neznanih vzrokov niso udeležili svečanosti.
ROGAŠEVCI
Minulo nedeljo je domače gasilsko društvo slavilo največji dogodek po osvoboditvi: odprt je bil novozgrajeni gasilski dom. Slavnosti je prisostvoval ljudski poslanec tov. Brglez, okrajni inšpektor tov. Flisar in drugi predstavniki množičnih organizacij. O uspehih in težavah društva je spregovoril predsednik tov. Merkač. Med drugim je tudi pohvalil najbolj delavne člane, kot so Franc Gider, Franc Mekiš, Štefan Marič, Viljem Bakan in drugi.
Za postavitev doma pa so največ žrtvovali aktivni člani. Tudi ostali občani so mnogo prispevali. Zadruga je dala 25 tisočakov. Okrajna gasilska zveza pa je društvu darovala razno orodje v skupni vrednosti 50 tisoč dinarjev. Vsem se pa društvo zahvaljuje za pomoč.
Koristen predlog za mlečno restavracijo
V	predzadnji številki Pomurskega vestnika smo brali članek, ki se je nanašal na otvoritev mlečne restavracije v M. Soboti. Z njim smo bili zelo zadovoljni, še bolj pa bomo, ko bo ta predlog tudi uresničen. Mlečna restavracija bo zelo koristila dijakom, uslužbencem, potnikom, športnikom in drugim.
V	pogovru, ki se je razvijal med mladimi ljudmi, je bilo slišati same pritrdilne izjave o restavraciji. Naj-
bolj pa so seveda razpravljali o prostoru, o katerem naj bi bila; vsi so si enotni v tem, da naj bi bila v središču mesta, kot je to predlagal pisec članka v Pomurskem vestniku.
Marsikoga bo mlečna restavracija privedla na boljšo pot. Tu bo lahko dobil zaželjeno brezalkoholno pijačo in okrepčila, kar ga bo odvračalo od pijančevanja. Spoznal bo koristi mlečnih in brezalkoholnih okrepčil, manj bo zahajal v družbo razkošnosti in nemorale, kar je že marsikoga vrglo v prepad.
Smo za ta predlog in seveda tudi za njegovo čimprejšnjo uresničitev.
Str.
Vrč gre samo enkrat po vodo
Čez mejo so šli brez dovoljenja
Franc Horvat, star 24 let, doma iz Žitkovec, je mislil, da je drugod vse lepše in boljše in jo je septembra lani brez dovoljenja mahnil čez mejo v Avstrijo. Delo pri kmetih pa ni bilo ravno lahko in tudi plača je bila zelo skromna. Zato se je odločil in se letos junija vrnil zopet domov, kjer se je javil oblasti. Okrajno sodišče v M. Soboti mu je prisodilo 5 mesecev zapora pogojno za eno leto.
Ignac Tkalec, 19-letni delavec iz G. Bistrice in 19-letni Jože Žižek iz D. Bistrice sta bila zaposlena v Šoštanju, a sta se dela naveličala in sta junija hotela čez mejo, seveda brez dovoljenja. Na okrajnem sodišču sta bila kaznovana vsak s 4 meseci zapora.
Šušmarjenje in lažnivo pričanje
Franc Bažika, krojaški pomočnik iz Hodoša je bil prijavljen, da je opravljal krojaška dela brez obrtnega dovoljenja. Pri zaslišanju pa je izjavil, da kaj takega ni nikoli počel. Tudi priča Kazimir Sukič, kmet iz Hodoša, kateremu bi naj bil napravil obleko, je dejanje zanikal. V nadaljnjem postopku pa se je dokazalo, da je Bažika delal obleke in da je Sukič lažnivo pričal. Sodnik za prekrške je kaznoval Bažiko z 10.000 din kazni, Kazimir Sukič pa bo zaradi krivega pričanja imel opravek na okrajnem sodišču.
POPRAVEK
V 32. štev. Pomurskega vestnika je bilo v članku »Ali je to prav« objavljeno, da je bivši poslovodja J. Gal v »Železnini« KZ Lendava poneveril pol milijona din in kot skladiščnik pri podjetju »Zvezda« spet pol milijona. V resnici znaša celotni primanjkljaj okoli 500.000 din.	-ze
Pravična kazen za knjigovodjo
Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v M. Soboti. S sodbo je bil Avgust Gomboc, knjigovodja kmetijske zadruge Gederovci obsojen zaradi poneverbe 109.420 din na eno leto zapora in povrnitev prisvojene vsote.
Razgibana športna dejavnost
v Dobrovniku
Razen kulturno-prosvetne, ki je v letošnjem letu dosegla viden napredek, je v Dobrovniku opaziti v zadnjih mesecih razgibanost tudi med športniki. Razen nogometa, ki je sicer najbolj priljubljen, igrajo tudi odbojko. Minulo nedeljo je bil v Dobrovniku pravi športni dan. Domači nogometaši so se v povratnem srečanju pomerili s Partizanom iz Turnišča, ki pa so jih premagali s 5:1. Prvo srečanje v Turnišču se je končalo s 3:1, prav tako za Turnišče. Odbojkaši iz Dobrovnika pa so se srečali z vojaki obmejne enote, pred katerimi pa so morali kloniti z rezultatom 3:0. Kljub porazu v obeh srečanjih pomeni prireditev za mlade športnike iz Dobrovnika napredek.	-ce
Velik šahovski turnir v Ljutomeru
V nedeljo, 11. septembra dopoldne bo v Ljutomeru velik šahovski turnir, ki ga bo priredilo domače šahovsko društvo. Srečali se bodo šahisti iz vsega Pomurja, kot gostje pa bodo nastopili tudi renomirani igralci iz Maribora. Imena nastopajočih jamčijo, da bo turnir zares kakovosten.
Popoldne pa bo Šahovsko društvo Ljutomer priredilo za gasilskim domom velik srečolov.
Dve ob robu
Mar je to bila vljudnost?
Začetek je bil tak:
Demobilizirani kapetan JLA, star partizanski borec, tovariš Ivan Marenče gre po Lendavski cesti v M. Soboti — v torek zjutraj, 6. t. m. Sreča ga Franc Čeh, sicer znan človek v M. Soboti. Pozdravita se: »Dobro jutro ...!« — »Dobro jutro...!« Pač vljudnost in dobra volja, vsaj pri prvem, ki doda običajni: »Kako kaj...?«
Odgovor Fr. Čeha: »Tako, tako. Otroci gredo danes prvič v šolo; lahko bi šel ti kar z njimi...«
Bi naj to bila šaljiva pripomba? Na račun težke partizanščine in desetletnega odgovornega službovanja v Armadi? Ne, taka šala ni sprejemljiva.
Vendar: Tak je bil začetek — vsekakor pa bo zanimiv tudi konec, ki pa se bo odigral pred sodiščem.
Nastop pred nastopom
V Pečarovcih so imeli minulo nedeljo veliko slovesnost: obnovitev nove maše, kar je popolnoma lepo in prav, samo če ne bi... sicer pa, o tem vedo Pečarovčanje več povedati in morda se bo kateri tudi oglasil.
Gotovo pa bosta tiho tisti dve učiteljiščnici. ki sta s tako ganljivim navdušenjem dragemu rojaku zdeklamirali nekaj pobožnih pesmic. Le kaj ju je tako navdušilo? Morda dodelitev štipendij, Horvat Sabina, pa se je mogoče hkrati tudi pripravljala za nastop v šoli, saj bo najbrž. kar že težko pričakujemo, prihodnje leto končala s šolanjem in pričela šolati.
Partizanski otroci se zahvaljujejo
Letos je bilo na taborjenju v najlepših krajih naše dežele tudi več pionirjev in mladincev — otrok padlih borcev in aktivistov NOB ter žrtev fašizma. Svoje šolske počitnice so udobno in veselo preživeli, kar nam priča tudi hvaležnost, izražena v drobnem pisemcu, ki sta ga dva udeleženca poslala okrajnemu vodstvu ZB za Pomurje. Pismo se glasi:
Zahvaljujemo se članom Okrajnega odbora ZB in ZVVI v M. Soboti za vse požrtvovalno delo v koloniji, katero ste organizirali za nas in nam tako zelo ustregli. S postrežbo smo bili povsem zadovoljni.
Posebej pa se zahvaljujemo tov. Heli Srešovi, ki nam je dobro kuhala in skrbela za nas, da smo se zdravi in zadovoljni vrnili domov. — Pozdravljata Vas Ljudmila in Alojz Petsej.
ROGAŠEVCI
Polletni občni zbor KZ je pokazal, da je zadruga v prvem polletju imela nad 400 tisoč din dobička. Iz poročil predsednika pa je bilo razvidno, da zadruga pomaga svojim članom pri gospodarskem razvoju in napredku. Poleg tega pa je zbor tudi odobril pomoč domačemu PGD za gradnjo gasilskega doma.
PERTOČA
Minulo nedeljo so bile na Pertoči gasilske vaje. Najboljše je bilo društvo iz Sotine in sicer s svojo dekliško skupino. O uspehih in bodočih nalogah gasilcev pa je spregovoril občinski poveljnik tov. Flisar.
Le poženi, voznik, iskre konjičke, da boš čimprej tam, kamor si namenjen. — Na sliki: Motiv s prostrane prekmurske rav nine.
(Foto Kološa)
POMURSKI VESTNIK, 8. septembra
5
»PANONIJA« novoustanovljeni plavalni klub
V MURSKI SOBOTI
Soboški plavalci, predstavniki TVD »Partizan« in drugi 1jubitelji plavalnega športa, so se v torek zvečer 30. avgusta zbrali v hotelu »Zvezda« na občnem zboru plavalcev. Ustanovili so nov plavalni klub »Panonija«. Prej so delovali v okviru TVD »Partizan«. Ker pa je bilo nadaljnje delo v tem okviru nemogoče, se je pokazalo za potrebno, da odstopijo od društva in ustanovijo samostojen klub. Da bomo razumeli, čemu je bil potreben ta nemalo drzen korak, poglejmo nekaj
o plavalnem športu v Murski Soboti
Plavalni šport, ki je sicer po osvoboditvi zamrl, se je začel že 1947. leta razvijati. Trije plavalci so se istega leta udeležili prvega slovenskega prvenstva v Mariboru. Njihov končni plasman ni bil ravno najvišji zaradi pičlega števila udeležencev. Kljub temu so dosegli eno drugo in eno tretje mesto (Jezovšek in Sraka).
Po tem tekmovanju so ti tekmovalci pritegnili v svoje vrste mlade ljudi, ki so kazali največ zanimanja in sposobnosti za ta šport. Število mladih tekmovalcev se je neverjetno dvignilo. Vsekakor pozitivna bilanca. Žal pa je ves optimizem, ki so ga ob tem pokazali starejši tekmovalci, že naslednje leto izginil, ker je takratno športno društvo kazalo premalo zanimanja zn to športno panogo in jim ni nudilo zadostne finančne podpore, še manj pa moralne. Zato so dotedanji plavalni »stebri« prestopili h klubom, ki so jim nudili ugodnejše pogoje — ljubljanska »Ilirija« in »Železničar«. Tam sta dva izmed njih dosegala še vrsto let po tem na tekmovanjih najvišja mesta.
S tem pa je v M. Soboti sledila prava katastrofa za ta lepi šport. Mladina, ki ga je začela gojiti, je tako ostala brez vodstva. Sledila je žalostna in usodna doba poletnega »počitka«. Starejši člani so šli svojo pot. mladina pa je izbrala tudi svojo.
Srečnejše obdobje se je začelo šele s prvim julijem 1950. leta, ko so na pobudo profesorja Rabiča ustanovili novo plavalno sekcijo v okviru TVD »Partizan«. Društvo je plavalcem nudilo brezplačen vstop na kopališče in jim omogočilo sodelovanje na prvenstvenih tekmah. Plavalci pa so začeli s sistematično vadbo. Kako lepo je bilo spet pogledati nasmejane obraze mladih tekmovalcev, ki so z zanimanjem poslušali nasvete svojega trenerja tov. Musterja! Uspeh ni izostal. Na drugorazrednem prvenstvu Slovenije v Konjicah so dosegli izmed osmih društev četrto. Z zmago nad prvakom Prešernom iz Radovljice so si zago-
tovili vstop v slovensko ligo. Še večji uspeh je sledil naslednje leto, ko so postali prvaki svoje skupine za 1951. leto. S tem pa je bila dana možnost tekmovanja v višjem razredu. Mnenja glede udeležbe na prvenstvu pa so bila deljena. Odločili so, da bodo ostali še naprej v isti skupini, ker so mislili. da za višjo skupino še niso dovolj pripravljeni. Leta 1952 in 1953 so ponovno osvojili prvo mesto.
Med tem časom so se vrste plavalcev znatno pomnožile z mladimi tekmovalci. Žal pa se je ponovtno odprla stara rana — finančno vprašanje. Med vodstvom TVD »Partizan« in plavalci ni bilo pravilnih odnosov, ne prave povezave. Ne samo to, da so morali tekmovalci sami opravljati ves posel pred in celo med tekmovanjem brez najmanjše podpore društva, tudi najnujnejši denar je društvo le z največjo težavo odrinilo. Pa še mnogo bolj žalostno je dejstvo, da celo nobene moralne podpore ni bilo s strani društva! (»Tiho« povedano: redek je bil primer, ko je kdo od društva prišel na tekmovanje.)
Žal se je zgodil tudi primer, ko so plavalci rabili 300 din za vložitev protesta na Plavalno zvezo, s čimer bi si omogočili vstop v slovensko-hrvatsko ligo. Toda niti te vsote ni bilo mogoče dobiti! »Partizan« je odločil, da naslednje leto plavalci ne bodo mogli tekmovati. Čemu? Predrzno bi bilo reči, da društvo ni hotela dati denarja. Recimo rajši, da ga mogoče ni imelo. A v to se ne spuščam. Zaradi tega je večina soboških plavalcev ponovno prestopila h celjskemu klubu, kjer so vsi nastopali v slovensko-hrvatski ligi in želi prav lepe uspehe.
Na videz bi rekli, da tudi letošnja sezona ni bila brezplodna. A to drži le delno, kajti večina plavalcev je ostala doma brez vodstva, treningov in tekmovanj. Ni bilo torej slučajno, da je eden izmed najmlajših plavalcev segel po peresu in objavil v tem listu članek s klicem na pomoč (čeprav je še pionir!). Jasen dokaz mladih, da še želijo plavati, tekmovati in se krepiti v tej lepi športni areni! Kako pa sedaj ravnati, da bi se našla pravilna rešitev?
NOVE PERSPEKTIVE PLAVALNEGA KLUBA
Na pobudo ljubiteljev plavanega športa so se torej zbrali plavalci na občnem zboru in ustanovili samostojen klub. »Predrzno? Ne! Saj nimamo kaj izgubiti!« Tak je bil odgovor plavalcev, ko so si nekateri belili glave z možnostjo oziroma nemožnostjo obstoja tega »novorojenčka«.
Za predsednika kluba je bil izvoljen tov. Slavko Topolovec. Na prvi izredni seji pa je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko sodišče. In kako naprej? Člani — vodstvo in aktivni člani gledajo z vedrimi očmi v bodočnost. V svoje vrste hočejo pritegniti čim več aktivnih in podpornih članov. Na kopališču bodo uredili igrišče za odbojko in nabavili potrebne rekvizite za namizni tenis. Upajo tudi na večjo udeležbo publike na raznih tekmovanjih. Mogooče se bo pa našel kak prispevek s strani raznih soboških podjetij in ustanov. (Mimogrede: Ste videli »blesteče« reklame na nogometnem igrišču? Gotovo ne visijo tam zastonj!) Dovolj o tem. Upajmo, da Pomurje še ni izgubilo edinega plavalnega kluba. Še bomo plavali!	J. H.
OD TEDNA
DO TEDNA
(Nadaljevanje s 1. strani)
je premier prej bolj zavzemal za starega sultana ben Jusufa, ki ga je svoj čas s silo odstavila prav francoska vlada. Menda ni treba posebno poudarjati, da se je v svojih odnosih do Francozov pokazal kaj slabega — patriota in da je moral prav zaradi tega — s prestola.
Grandvalov odstop bo morda nekoliko zadovoljil ali vsaj začasno pomiril notranja trenja v vladi, nikakor pa ne nacionalističnih hotenj domačega prebivalstva, ki zavrača vladavino Francozom naklonjenega ben Arafa in želi spet starega, sedaj konfiniranega sultana.
Faure bi moral do 12. septembra rešiti maroško vprašanje. Vse kaže, da tej nalogi ne bo kos, vsaj tako ne, da bi vsaj v glavnem zadovoljil tudi domačine.
Prav so imeli tisti, ki so nedavnim dogodkov v Argentini pripisovali le začasen pomen. Po ponesrečenem klerikalnem uporu proti vladi predsednika Perona je sledilo obdobje, v katerem naj bi se opozicija nekako zbližala z vlado in njej naklonjenimi političnimi in sindikalnimi skupinami. Tako vsaj je hotel predsednik Peron. Toda sledili so ostri napadi opozicije na vlado in njeno politiko.
Ali gre za znamenje slabosti ali za kakšno novo Peronovo potezo, so se tedaj vpraševali. Pred dnevi pa je Peron napovedal svojo ostavko, a jo je zaradi demonstracij delavstva moral spet umakniti. Vlada je zatem proglasila obsedno stanje in bo, kot kaže. spet pristrigla opoziciji, posebno klerikalni, peroti.
Vendar pa ostane še vedno odprto vprašanje: ali se Peron zares čuti tako slabega, da grozi z ostavko, ali pa je to samo spretno prikrita poteza, s katero želi razburkati svoje pristaše in si ob »pravem trenutku« prilastiti spet popolno, nemoteno nadzorstvo nad vso deželo.
V Londonu se pogajajo predstavniki Vel. Britanije, Turčije in Grčije o usodi Cipra. Uradno so sicer sporočili, da bodo proučevali »obrambna vprašanja vzhodnega Sredozemlja«, v resnici pa so se zaustavili na ciprskih problemih Toda uspeha še ni. Grki zahtevajo pravico samoodločbe ljudstva o tem. ali se želi priključiti Grčiji, Turki pa se zavzemajo za »status quo«, t. j. za britanski protektorat kot doslej ali za priključitev k Turčiji. Britanski diplomati hočejo igrati vlogo posredovalca. Resnica pa je, da je Anglija sama kriva za sedanji položaj, ki ga ne želi spremeniti. Odtod tudi prikrite želje, da bi turško-grški nesporazum o ureditvi otoka izkoristila v svoje namene.
NESREČE IN NEZGODE
Avgust Sinic, star 19 let, iz Petanjec se je vozil z motorjem precej neprevidno in je padel. Poškodoval si je desno koleno.
72-letni Karel Flisar iz Spodnje Ščavnice je padel na koso tako nesrečno, da si je desni zgornji del noge hudo porezal.
Štefan Bočnjak, 29-letni delavec iz M. Sobote je dobil hude poškodbe na desnem skočnem sklepu, ko je padel na betonski steber.
Oto Ašenbrener, 11-letni sin električarja v Beltincih je padel s slive in se močno ranil v desni pazduhi.
Jožef Koter, star 12 let, je na kolesu peljal svojega prijatelja. Ko je kolo prišlo na kamen, sta izgubila ravnotežje in padla. Pri tem je kolo Kotra udarilo pod levi rebrni lok in mu prizadejalo hude notranje poškodbe.
17-letni Jože Ivanjšič, doma v Borecih, je bil zelo nepreviden, ko je prečkal železnico. V tem hipu je namreč privozil osebni vlak. Stopnica pri vagonu je Ivanjšiča udarila in vrgla po progi, da je dobil hude poškodbe na glavi in nogi. Le slučaju je pripisati, da ni bilo še kaj hujšega.
Neprijetne posledice preveč popitega vina je občutil 26-letni delavec Matija Gregorec iz Ižakovec. V prepiru z vročekrvnimi tovariši, ki so popivali v gostilni v Dokležovju, se je zabliskal nož in Gregorec je obležal s težko rano v trebuhu. Le kdaj bodo gostilničarji nehali dajati pijanim fantom pijačo!
Z lugom se je po obeh nogah opekel 2-letni Jožek Domanjko s Kapele. Opekline otrok z vrelo vodo so na dnevnem redu Starši še vedno niso dovolj previdni in ne pazijo na svoje otroke.
2-letna Irena Koudula iz Ižakovec pa je vtaknila roko v slamoreznico, ki ji je zmečkala in malo odrezala kazalec desne roke. Na otroke je treba pač bolje paziti.
23-letni Anton Trost iz Lešan pri Apa-
čah se s svojim bratom ni najbolje razumel. Ko je brat lupil krompir, se je vnel prepir in je brat Antona zabodel z nožem v trebuh.
Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici.
VAJENCA NI SOCIALNO ZAVAROVAL
Ključavničarski mojster Ivan Kučan iz M. Sobote svojega vajenca Avgusta Horvata ni socialno zavaroval. Uporabljal ga je proti predpisom tudi za razna dela na polju. Kazen: 5000 dinarjev.
Prošnja šoferjem
Prebivalci Cvetkove ulice v M. Soboti vljudno prosijo vse vozače motornih vozil, da bi v času vročine, ko so ceste polne prahu, ne uporabljali za svoje prevoze Cvetkove ulice, ampak sicer res nekaj metrov daljšo pot po poškropljeni Titovi in Lendavski cesti.
Cvetkova ulica letos ni deležna škropljenja, medtem ko so jo še lansko leto dvakrat dnevno skromno poškropili. Oblaki prahu, ki jih s svojimi vozili dvigate, delajo delovnim ljudem že podnevi mnogo ne volje, ker ne morejo prezračevati svojih stanovanj. V vročih nočeh pa morajo spati pri zaprtih oknih, sicer jim seda prah na pohištvo ter jim leze v nos in usta, kar ni niti prijetno, še manj pa zdravo
Letos so nam bili deževni oblaki kar močno naklonjeni in še ni bilo prehudo, a v zadnjih dneh pa je prašna nadloga zopet zelo huda. Zato upamo, da nas boste razumeli in prijazno ugodili naši prošnji.
Prebivalci Cvetkove ulice v M. Soboti.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
V službo sprejmemo PISARNIŠKO M O Č
za knjigovodske posle. Pogoji: končana ekonomska srednja šola ali nižja srednja šola z večletno prakso. Nastop službe s 1. oktobrom. Prošnje vložiti na upravo podjetja »Pomurski tisk« — M. Sobota.
Dvosobno stanovanje v Lendavi
ZAMENJAM
za enako v Murski Soboti. Zamenjava možna takoj. Naslov v upravi Pomurskega vestnika.
V službo sprejmemo
VRATARJA - NOČNEGA ČUVAJA
Prošnje vložiti na upravo Časopisno založniškega podjetja »Pomurski tisk«, M. Sobota, Kocljeva 7.
Obveščamo prebivalstvo v Pomurju, da od 1. septembra 1955 izdajamo osebne legitimacije in urejujemo društvene in državljanske zadeve v novih prostorih, Titova 31 — postaja LM.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO M. Sobota.
RAZPIS
Na osnovi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov razpisuje komisija za razpis direktorjev in poslovodij Občinskega ljudskega odbora Grad mesto
POSLOVODJE
za gradbeni obrat »Stavbar« Grad.
Pogoji: zidarski mojster z večletno prakso.
Kolkovane prošnje z življenjepisom je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Grad do 15. okt. 1955.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA V M. SOBOTI OBVEŠČA:
SEKTORSKE VAJE. V nedeljo dne 18. t. m. bodo sektorske vaje za sektor Kuzma v kraju Trdkova s pričetkom ob 8. uri, za sektor Bogojina-Turnišče pa v krajo Bukovnica s pričetkom ob 13. uri.
ČLANSKE LEGITIMACIJE. Pozivamo PGD, da nemudoma prevzamejo članske legitimacije in plačajo članarino za I. polletje ter poravnajo ostale obveznosti!
PLAČILO TAKSE OD PLESNE PRIREDITVE. Ponovno vabimo vsa ona društva, ki so v letošnjem letu imela plesne veselice, da od vsake prireditve čimprej plačajo 500 din. Račun prizadetih društev smo že obremenili.
Iz pisarne OGZ
OBVESTILO
Vpisovanje v Glasbeno šolo v M. Soboti bo od 5. do 15. septembra od 10.—11. in od 15.—16. ure. Dijaki morajo pri vpisu predložiti rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. V tem šol. letu bo Glasbena šola imela klavirski in violinski oddelek ter odsek za pihala in trobila.
Ravnateljstvo
OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti išče soliden, izobražen tovariš. — Naslov v upravi Pomurskega vestnika.
MALI OGLASI
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje po predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. DVA SVINJAKA, lesena, v dobrem stanju, eno leto rabljena, ugodno prodam. — Vprašati v M. Soboti, Ivanocijeva 42. ŽELEZNI ŠTEDILNIK, večji in dobro ohranjen, prodam. — Kirbiš, Lendavska 3. NOVO HIŠO s 4 ha velikim posestvom, prodamo. — Holc Alojz in Neža, Trnovci 33, pošta Tomaž.
POSESTVO v izmeri do 1 ha kupim ali vzamen v najem. — Naslov v upravi lista. STANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za kmetovanje, z velikim vrtom v Murski Soboti, prodam. — Naslov v upravi lista. IŠČEM primerno zaposlitev. Govorim in pišem perfektno angleški, madžarski, slovenski, z dobrim nastopom. — Ponudbe poslati na upravo lista.
HIŠICO, primerno za obrtnika in parcelo pri Glavnem trgu v M. Soboti, prodam. — Poizvedbe: Tišina — šola.
LESENO HIŠICO, primerno za čebelnjak, prodam. — Poizvedbe: Krstič, M. Sobota, Lendavska c. 21.
DENARNICO s 7.500 dinarji, osebno izkaznico, s slikami sem 8. avgusta izgubila na Lendavski cesti v M. Soboti. Prosim najditelja, da dokumente vrne proti dobri nagradi — Schlihthuber Terezija, Prešernova 3, Lendava.
KOTEL »Alfa« 150 do 400 iltrski za žganjekuho kupim. Vzamem tudi v najem kotel iste veličine za jesensko sezono. -Duh Anton, M. Sobota, Mikloš Küzmiča 11.
Tedenski koledar
Nedelja, 11. septembra — Erna Ponedeljek, 12. septembra — Silvin Torek, 13. septembra — Zdenko Sreda, 14. septembra — Rosana Četrtek, 15. septembra — Albin Petek, 16. septembra — Ljudmila Sobota, 17. septembra — Frančiška
Gibanje sonca: v nedeljo, 11. septembra sonce vzide ob 5. uri in 34 minut zaide pa ob 18. uri in 23 minut. — Dolžina dneva: 12 ur in 49 minut.
Lunine mene: V petek, 16. septembra ob 07. uri in 19 minut mlaj.
KINO
BELTINCI — 15. in 11. septembra ameriški film »Mesto iluzij« — 17. in 18. septembra ameriški film »Pot upanja«. MURSKA SOBOTA — od 9. do 11. septembra slovenski film »Trenutki odločitve« — od 13. do 14. septembra ameriški film »Slavolok zmage«.
LENDAVA — od 9. do 11. septembra ameriški film »Prva dama Amerike« — od 13. do 14. septembra angleški film »Trenutek obupa«.
GRAD — 11. septembra francoski film »Pariz poje« — 18. septembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«.
ČEPINCI — 11. septembra jugoslovanski film »Bila sem močnejša« — 18. septembra angleški film »Mreža«.
VEL. POLANA — 11. septembra ameriški film »Williamsova karabinka« — 18. septembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 10. in 11. septembra ameriški film »Ljubimca iz New Orleansa« — 17. in 18. septembra mehiški film »Maclovia«.
RADGONA — 10. in 11. septembra angleški film »Propast Titanica« — 14. in 15. septembra ameriški film »Vrni se mala Sheba«.
RADENCI — 11. in 12. septembra francoski film »Trpljenje« — 15. septembra ameriški film »Na rivieri«.
SEJMI
Beltinci v sredo, 14. septembra svinjski sejem. Bogojina v torek, 12. septembra živinski sejem. Črensovci v ponedeljek,
11.	septembra živinski sejem. Dobrotnik v ponedeljek, 11. septembra svinjski sejem G. Petrovci v ponedeljek, 11. septembra živinski sejem. G. Slaveči v torek, 12. septembra živinski sejem. Lendava v torek,
12.	septembra živinski sejem. Puconci v soboto, 10. septembra živinski in kramarski sejem. Turnišče v četrtek, 15. septembra svinjski sejem. Ljutomer v soboto, 17. septembra živinski in kramarski sejem.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našo mater in ženo, se prav lepo zahvaljujemo.
Žalujoči: mož in otroci.
Koren Joško, gostilna, Renkovci.
Gostinsko podjetje „TURIST-HOTEL"
MARIBOR, Sodna 17
Sprejme v  uk
vajenca za kuharsko stroko
vajenca za natakarsko stroko
Pogoji: Štirje razredi gimnazije z malo maturo.
Prošnje je treba poslati do 10. sept. 1955 upravi podjetja.
Iščemo pa tudi
vratarja
Takojšen nastop službe. V recepciji večjega hotela.
Pogoji: Lep rokopis in znanje slovenskega, srbohrvatskega, nemškega, angleškega ali francoskega jezika.
Plača po tarifnem pravilniku.
Trgovsko podjetje »Zarja« Ljutomer
objavlja zaključni račun za leto 1954
AKTIVA
Red.	Znesek
št.	Naziv postavke	v 000 din
A.	Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna	sredstva . . . . . . . . . . 111
2.	Investicije v teku . . . . . . . . . .
3.	Izloč. sredstva in druga sredstva za invest. 483
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna	sredstva . . . . . . . . . . 1.251
5.	Surovine	in material . . . . . . . . . 8.242
6.	Proizvodnja . . . . . . . . . . . .
7.	Gotovi izdelki in blago . . . . . . . .
8.	Aktivne časovne razmejitve . . . . . . 38
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve . . . . . . . . 381
10.	Ostala aktiva . . . . . . . . . . . . 13
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček . . . . . . . . . .
12.	Izguba . . . . . . . . . . . . . .
Skupaj . . . 10.519
PASIVA
Red.	Znesek
št.	Naziv postavke	v 000 din
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev  . . . . . . . . 11l
2.	Dolgoročni kredit za dovršene investicije .
3.  Razni skladi . . . . . . . . . . . . 297
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje invest. .
5.	Dobavitelji za investicije   . . . . . . . 121
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obratna sredstva .... 8.500
7.	Angažirani del lastnih skladov . . . . .
8.	Pasivne časovne razmejitve  . . . . . . 7
C.	Viri sredstev v obrač. in ost. pasiva
9.	Dobavitelji in ostale obveznosti . . . . . 1.325
10.	Ostala pasiva . . . . . . . . . . . .  160
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček . . . . . . . . . . . . . .
12.	Kritje izgube . . . . . . . . . . . .
Skupaj . . . 10.519
Vodja knjigovodstva: Anica Sagaj
Predsednik upr. odbora: Lojzka Novak
Direktor podjetja: Anton Jurša
POMURSKI VESTNIK, 8. septembra
6