Štev. 24.
XIII. letnik.
Hvaležno srce.
[Povest iz preteklosti slavnih Benetk.
(Konec.)
Roke držeč pod vodo, da bi se ne •čulo iz ječe, prepili verige. Trajalo jo sicer dolgo, pa se je le izvršilo. Prostost je že napol dobljena. Težje je bilo prežagati neslišno omrežje na okun. Bal se je, da bi ga kdo ne opazil od zunaj al' pa ga zasačil ječar. Moral je počakati noči Ko je prežagal o-mrežje, začelo se je že danit v — Zdaj bi se lab ko izmuznil ven in plaval na obrežje, ko bi ne bilo kanalskih stražnikov. „Potrpljenje, potrpljenje!“ tako si prigovarja sam. Da bi stražnik čez dan ne opazil, da je že prost verig, vleže so na. kamenito klop, ovije verige okoli roke, kakor da bi bil še vklenjen in se dela bolnega.
Bolj ko se nagiblje dan, temnem'r-nejše mu utriplje srce; proti večernje že tako mrzlično nemiren, da se boji, da ne bi res zbolel; potem bi bilo vse zaman. Skrbno pazi na vse, kar se godi zunaj, pa njegov nriiatelj se ne zglasi, njegova pesem ne zadoni. Nestrpno čaka. Ha, sedaj! Sedaj je tu in uganja svoje burke z godrnjavimi stražniki. Ponuja blago, brije norce, pogaja se in da skoro napol zastonj; marsikateremu, ki nima beliča v žepu, natoči tudi kupico celo zastonj. Stražniki vprašujejo, zakaj prodaja danes tako vredno, najbrž je v tej pijači polovica vode iz kanala; prodajalec pa začne pripovedovati dolgo povest.
Po glasu spoznaKvirin Bepota, Be-po pripoveduje, daje danes njegov rojstni dan, da je njegov gospodar, bogati trgovec s sadjem, ž njim zadovoljen in da je njegov ves izkupiček za blago, ki ga proda danes; zato pa da danes
vse vredno, tako proda veliko in bo precej ostalo za njega. Vojaki se smejejo in kupujejo steklenico za steklenico in jih praznijo naglo. Bepo da tudi na up in cela družba je v dobri uri že zaspana. Ta trenutek je Bepo pričakoval. Pravi, da hoče tudi še druge osrečiti in se potem vrniti; odpelje se, za trenutek se pomudi pri Kvirinovem oknu. Kvirin, ki je že na to Čakal, skoči hipoma v barko. Nihče ga no opazi v trdem mraku. Bepo ga hitro skrije pod slamo in sadje ter se odpelje radostno pojoč. Tu in tam še postoji in proda nekaj blaga, sprejema denar prav lagodno in so dela, kakor da bi se mu nikamor ne mudilo. Ko zavije za vogel, začne veslati z vso silo; čolnič leti kakor pšica. Zavijeta v kanal, ki vodi v morje, v okraj Murano, kjer prebivajo kupci s sadjem. Kanal je zelo obljuden. Mnogo čolnov ju sreča, vsi razsvetljeni. Bepo je pa nalašč pozabil predpisane svetilke doma. Marsikateri čolnar zarentači, ko drvi Bepo mimo brez luči, ko pa opazi, da je le uhogi prodajalček s sadjem, ga pusti pri m ru. Skrbno vodi Bepo ladjico, da ne trči ob druge, vozi kolikor mogoče ob strani, da je bil v temi. Kvirin ga večkrat poprosi, naj mu dovoli, se vsesti, pa Bepo ne dovoli, ker še nista izven nevarnosti.
Gez dalj časa pa zadihajo Kviri-nova pluča hladni morski zrak —rešen je. Skloni se pokonci, radostno diha sveži zrak, ki ga je pogrešal toliko časa; daleč svetlikajo se iz teme goste luči, luči Benetk, iz katerih hiti proč. Bepo vesla na vso moč, kakor bi mu bili preganjalci za petami. Doseže Mu-
rano. Krog zvestih prijateljev sprejme Kvirina z radostnimi klici. Repo je deležen mnoge polivale, Kvirin se mu zahvaljuje prisrčno. Drugo jutro se pelje Bejio k'akor pravi prodajalec sadja v Benetke, da ne bi kdo kaj sumil o njem.
V	beneškem ozemlju ni bil Kvirin ne trenotek varen pred zalezovalci. Ce bi ga vjeli, bil bi brez odloga usmrčen, Kvirin pojde v Paris, kjer najde svojega sivega, tugepolnegu očeta.
Naši znanci v Benetkah govorili so mnogokrat o Kvirinu, če ni bilo nevarnosti, da bi jih kdo izdal; Repo si je tri glavo, kako bi omogočil Kvirinu vrnitev v domovino. Drugi so se temu sicer smejali, ker se jim je zdelo nemogoče, pa želeli so ravno tako iskreno kot on, da bi prišla priložnost, ki bi omogočila vrnitev. Zgodilo se je že ob raznih važnih priložnostih, da je mestno zastopstvo dovolilo izgnancu vrnitev. Repo je hrepenel po taki priložnosti, pa 'dolgo se ni hotela prikazati. Torkvato je opustil svoje prejšnje opravilo; vzel je Jožefino za ženo in prevzel gostilno; Repo je bil pri njem za natakarja, kakor prej pri očetu.
Tmel je lepo priložnost, poizvedeti za vse mestne nov'ce, in znal je tudi pripraviti goste k pripovedovanju. Marsikaj se je zgodilo, kar je prineslo temu ali onemu izgnancu1 dovoljenje za vrnitev, za Kvirina pa se ni našla še nobena prilika. Leta pretečejo; Repo vzraste v vitkega mladeniča. Gostilno so obiskovali vsi stanovi; tu se je domenila mnogotera stvar.
V	mraku nekega vročega poletnega dne vzbudi Repovo pozornost postaven človek, ki sedi pri vrču in zre srpo pred se. Obnošena obleka je naznanjala obubožanega plemenitaša. O-sorno vedenje je menda na vada iz prejšnjih, boljših časov; grozovit obronek, ki se je raztezal čez zagorelo lice. pričal je, da. je bil ta mož memla nekdaj hraber vojnik. Bepotu se zdi obraz nekako znan. Ko bi ne bilo strašnega obronka in bi bil obraz mlajši in lasje še svetlečimi, stavil bi, da je ta človek —- Manfronlj, smrtni sovražnik ljubljenega Kvirina. Ko ga natančneje ogle-
da, je prepričan, da ima prav. Kaj pa. hoče tu Manlronij, kaj namerava? Dobrega gotovo ne, saj še ta človek kaj dobrega nikoli ni storil ne nameraval? Oči mu še žare kakor nekdaj, gledajo pa še bolj sovražno in potuhnjeno km kor poprej. Treba bo previdnosti in prebrisanosti. Bepo postreže gostu sam in ostane v njegovem obližju — pa gost kmalu izpije svojo merico in se odstrani z mrzlim pozdravom. Cez par dni pa pride zopet. Ta dan je bil prvi gost in našel Repeta samega. Začne govoriti z Ropotom in predno pridejo drugi gostje, domenita se že, da prepusti Bepo vsak dan za 1 ali 2 uri ti-lio sobo v drugem nadstropju novemu gostu, kjer se bo shajal nemoteno s svojimi prijatelji. Bepo bi rad od veselja zavriskal. Prihodnji dan se je zdel Bepotu neskončno dolg. 'Komaj pričakuje večera. Ko sc začne delati tema, pride skoraj istočasno 10 mož, ki popijejo v gostilni vsak eno merico in smuknejo potem v sobo v nadstropje. Ko se tretjič zberejo, zapove 'Manfro-nij, naj bo vino v sobi že pripravljeno za vsak večer. Repo to stori in tudi o-pazi, da stoji pred durmi v sobo Čuvaj, med tem ko se vršijo v sobi pogovori. Bepotu to zadostuje. Prepričan je, da se pripravlja tukaj kako nepo-stavno dejanje. Najbrž se kuje tu zarota v škodo Benetk. Ce jo izvoha kak vladni ogleduh, potem je v nevarnosti Bepo in vsi njegovi svojci, da. jih smatrajo za sokrivce pri zaroti in smrtno kaznujejo, če pa Repo zaroto sam na^ znani, bo za to bogato poplačan in poleg tega ima Še pravico, Izprositi za enega izgnan,ca vrnitev v domovino. Kakor blisk mu prešine ta misel dušo.
Sklene to storit', pa. kako naj lo izvrši, ker je reč tako nevarna in težavna, Pa Bepo, ki je prestal srečno že večje nevarnost1, se tudi te ne zboji. Brnečega Torkvata kmalu nomiri. — Ravno tokrat pride v gostilno Pel'no, najprebrisanejši vladni ogleduh. Njegov prihod pospeši Bepov sklep. Skrije sc v omaro, ki jo stala v sobi, kjer so se shajali zarotniki, in sliši vse. Družba obubožanih plemenitašev, ki so kakor Manfronij vse zapravili z raz-
uzdanim življenjem in bili zaradi raznih hudobij izgnani iz Benetk, vrnila se je skrivoma in sklenila odstraniti sedanjo vlado, postaviti sebe na Vladni stol in se kruto maščevati nad vsemi, ki so jih prej preganjali. Tako zaroto naznaniti bila je dobrega Benečana sveta dolžnost, da se ubrani hudodelstvo. Plačila v denarjih ne bo sprejel, tako sklene Bepo sam pri sebi, pa za pla'öilo hoče zahtevati dovoljenje za vrnitev Kvirina in njegovega očeta.
Prišel je zopet pustni čas z velikanskim veselim vrvenjem. Bepo napiše malo pisemce z besedilom: „Zarota se kuje. Veliko svetovalstvo hočejo odpraviti in vse ude ubiti. Dobodite mi od velikega svetovalstva pismo, s kar terim sta oba Kvirina pomiloščena in takoj boste imeli zarotnike v pesti. Zahtevano pomiloščenje položite v prvo kapelo v cerkvi sv. Marka na desni, kjer pridem jutri zjutraj ponj. Ce pa ne bo tega, bodo pa zarotniki obveščeni, da je zarota odkrita. Vladno plačilo v denarju pa lahko obdržite sami,“ To pisemce porine Bepo vladnemu o-gleduhu Felipu v žep, ne da bi bil ta Bepota opazil. Ne preide 10 minut, že vidi Bepo, da bere Felipo pismo, na kar ogleduh mahoma izgine. Do polovice jo stvar že izvršena. Na vse zgodaj gre Bepo drugo jutro v cerkev sv. Marka, stopi v omenjeno kapelo, kakor bi hotel tam moliti. Pismo že leži na oltarju. Nihče ga ne opazi. Hitro zgrabi pismo in ga skrije, potem pa gre po opravljeni pobožnosti z drugimi obiskovalci iz hiše božje. Tu in tam opazi kakega znanega ovaduha,, ki koraka proti cerkvi, poslan, da zasači odnašalca pisma. Pa njih trud je zaman. Na večer istega dne najde Felipo zopet pisemce v žepu, v katerem je stalo: V Torkvatovi gostilni se shajajo zarotniki — gostilničar ne ve za njih hudobno početje jutri hočejo namero izvršiti.“Felipo izgine Še hitreje kakor včeraj.
Tiho in neopaženo se poda pod njegovim poveljstvom četa biričev proti gostilni in jo obstopi. Felipo pride z nekaterimi pomagači kot gost, zahteva vina in izpije. Naenkrat pravi, da mu
je v izbi preglasno in da hoče biti s prijatelji sam — zahteva posebno sobo, in sicer ravno ono v nadstropju, Torkvato pravi, da je zgoraj ravno zbrana vesela družba, vsled tega mu ne more izpolniti zahteve. Ko Felipo to sliši, vzame klobuk z glave in pokaže pod klobukom rdečo kapico, svoj službeni znak; nihče se mu ne upa več zoperstavljati. Gre v nadstropje. Straža pri vratih se prestraši, ko zagleda rudečo kapico in se umakne, tovariši Felipovi jo koj zgrabijo in zvežejo. Vrata se odpro. Okoli mize so sedeli zarotniki. Na pisanju, ki je ležalo pred vsakim udeležencem, zabeleženo je bilo, kaj mora vsak storiti. Prestrašeni skočijo na noge in pograbijo za bodala. „Kdor se gane, umre namestu“, zavpije Felipo. Z levico se odkrije, z desnico drži samokres. „V imenu 1,'u-dovlade, plemenitaši, ste moji jetniki!“ Spremljevalci Felipovi pristopijo, vsa četa biričev se rije v s'obo. Mirno pregleduje Felipo zarotnike. Ko spozna Manfronija, uide mu glasu, „ah! — Vas sem res dolgo iskal, Manfronij“, pravi. „Skrili ste se dobro, zelo me veseli, da sem Vas našel, ekscelenca!“ Cela družba se potem z jetniki odstrani kolikor mogoče tiho. Felipo koraka ob Manfroniju z napetim samokresom, živ mu ne uide iz rok.
Drugi večer pride Felipo zopet v gostilno. „Prav dobro si igral svojo vlogo, ti navihanec“, pravi Bepotu! Ne boj se, vse je v redu. Tu imaš odlok, s katerim se dovoljuje Kvirinu in očetu vrnitev.“ Bepo vsklika, in pleše od veselja. Sedaj je vse dobro.
Cez nekaj tednov se vrneta izgnanca in dobita vse zaplenjeno premoženje nazaj. Oče in sin sta sicer oba hrepenela po Benetkah, vendar sta rajše živela stalno na svojem posestvu ob reki Brenti in le redkokrat sta prišla v svojo palačo v Benetke. Bepo, bogato obdarovan, vstopi v službo pri Kvirinu, ker se mu je še vedno zdelo, da pretijo njegovemu ljubljencu kake neznane nevarnosti, ki jih more le on odvrniti. O Manfronijevi usodi se ni izvedelo nikoli nič.
Trideset let pozneje se je spreme-
iiila po mirnem načinu državna ustava svetovalstva omejila se je v blagor Benetk; neomejena oblast najvišjega slavnih Benetk.
Hrepenenje
V številu obletnic, katere obhajamo letos, zavzema častno mesto 100let-nica rojstva moža, ki je vse svoje jeklene sile, dušne in telesne zmožnosti, posvetil blagru mladine rokodelskega slami. Kdo izmed naših mladih prijateljev rokodelcev ne pozna in ne čisla i-mena Dolet Kolping. Porodil se je 8. decembra 1813 v mestecu Kerpen, ne daleč od Slovencem znanega (Kelmo-rajna) Kolina.
Stariši so bili ubožni kočarji z mulim kosom zemlje in čredico ovac. Ker je bil Dolfek bolj šibkega telesa, niso ga silili k delu na polju, zato pa je prav pridno in z največjim veseljem zali aj a 1 redno k šolskemu pouku, ki Še tačas ni bil obvezen za vse.
Prišel je v roke staremu, imenitno izobraženemu, srčno pobožnemu učitelju, ki je mladež ljubil in umstveno in versko na njo blagonosno vplival. Kolping pravi o njem: Najsrečnejše čase svojega življenja sem preživel pod njegovim varstvom. Moje oči so se svetile, ko je po svojem živahnem načinu z očetovsko ljubeznijo svojim učencem, ki so mu kar jemali besede iz ust, pripovedoval o življenju slavnih mož in jih bogatil z znanjem, ki ni bdo predpisano za priproste Šole na deželi in v malih mestecih, ki pa je vse poslušalce, ki so bili bolj brihtnega duha, neznansko zanimalo in navdušilo. Tako je budil blagi mož v mladih srcih hrepenenje po izobrazbi.
Ko je poslušal Dolfek svojega učitelja, vzbudila se je v njem mnogokrat želja po višji, znanstveni izobrazbi v višjih šolah, in to hrepenenje se pozneje ni dalo vduŠiti, če tudi so mu bile mnoge in močne ovire nasprotne. Cele dneve je pretuhtal v teh mislih in po cele noči ni mogel zatisniti očesa, tako ga je to hrepenenje prevzelo. Zdelo se je, da je izpolnitev te iskrene želje popolnoma izključena; kdo naj bi plačal stroške za Studiranje? Stariši
po izobrazbi.
so ubožni in drugih takih požrtvovalnih dobrotnikov ni lahko dobiti.
Deček postane Čevljarski vajenec. Izučil se je čevljarstva in postal pomočnik. V življenju marsikaterega slovečega moža beremo, da so se po lastni moči povzpeli iz nizkega stanu k visoki Časti, da so pa tudi vsako minuto, ki j'm je preostala od njih dnevnega opravila, porabili, da si obogatijo svoje znanje, da, so po cele noči pri slabo brleči lučki študirali in brali- Mnogoteri, ki se je povspel k veliki slavi, pridobil si je svoje bogato znanje z nepopisnim trudom in pri hudem pomanjkanju.
Tudi pri Kolpingu opažamo nekaj takega. Veliko hrepenenje po uku in izobrazbi navdajalo je njegovo srce tudi, ko je bil čevljarski pomočnik. Ni mu dalo miru. Lovil je knjige, kjer je le mogel; pod svojo Čevljarsko mizico imel je navadno kako knjigo shranjeno, katero je zvesto bral med dovoljenimi odmori; tudi večerne ure in marsikatero uro po noči je porabil za branje. Ta in oni mojster ga je zavoljo branja grajal, pa vendar je moral prl-poznati, da izpolnjuje Kolping zvesto svojo pomočniško dolžnost. Ker ni imel pravega navodila, kako in kaj naj bere, bral je vse brez razločka, kar mu je pač prišlo v roke, povesti, potopise, naravoslovne reči, pridige itd., in tako si je nabral že v mladosti mnogo gradiva, ki ga je pozneje, ko je sam pisal povesti, dobro porabil.
Da bi se izpopolnil v rokodelstvu, še bolj pa, da bi se lažje bolj izobraževal, poda se v mesto Kolin. Družba mu ni ugajala, premnogi tovariši so bili dušno propali, nevednii, zapravljivi. Ni našel pravega prijatelja. Večkrat ga je obšla huda otožnost; v njem se je začel vzbujati glas, da stan, katerega si je izvolil, ni za njega; molil je veliko in goreče za spoznanje in vedno bolj se je utrjevala v njem misel, da ga kliče Bog v duhovniški stan.
Prevdarjal je velike ovire in težave, ki se mu bodo postavile nasproti, 'če bi hotel vdejstviti svoje hrepenenje; pa čudno, hrepenenje postaja vedno večje. Leta 183(i zboli in gre za nekaj tednov na dom. Mati mu je bila že u-mrla. Razkrije očetu svoje želje. -Oče ga posluša sočutno in pravi: „Ce ti je Bog dni ta poklic, le poslušaj njegov glas; Bog bo že skrbel nadalje.“
V bližini Kerpena je pastiroval župnik Laufs; k njemu se poda in mu popiše celo dušno stanje in hrepenenje. Župnik mu nasvetuje, naj gre v Kolin k čevljarstvu nazaj, naj pa porabi vsako prosto urico, da se nauči latinske slovnice. To in druge za prvi razred latinske šole potrebne knjige mu je bil blagi duhovnik preskrbel.
Kolping se vrne v Kolin, dela pridno v čevljarnici, v odmorih, posebno pa zvečer in' po noči uči se latinskih oblik. O Veliki noči pride na dom in se oglasi pri svojem župniku, ki ga skuša iz latinščine in mu pravi: „Dobro, postal boš duhovnik, Če ostaneš trden in pokažeš res poklic.“
Kmalu nato pride v Kerpen mladi duhovnik Wollersheim za kaplana. Ker je poznal novejše zahteve latinskih šol, pomagal je Kolpingu prav spretno. V enem letu je Kolping tako napredoval, da je napravil skušnjo za vsprejem v tercijo (3. razred) katoliške gimnazije v Kolinu. Mnogokrat so ga mučile pri študijah hude skrbi za vsakdanji kruh, pa Bog in dobri ljudje so vedno poskrbeli zanj o pravem času. Z neumorno pridnostjo je študiral :n dovršil srednjo šolo prav dobro. Rabil je za njo 114 leta man j kakor je bila navada pri rednih učencih. Bogoslovja se je učil v Monakovem, v Bonu in Kolinu, kjer je bil 13. aprila 1845 posvečen v duhovnika. Deloval je v dušnem pastirstvu v veliki blagor njemu izročenih ovčic, njegova glavna zasluga pa je skrb za rokodelske pomočnike, sai se imenuje Kolpinga „očeta rokodelčičev“.
Mladi prijatelj, glej prekrasni vzgled živega hrepenenja po izobrazbi, hrepenenja, ki se ne da vdušiti po nobenih neprilikah in težavah. Glej velikanski pomen samoučnega branja,
in sicer dobrega branja. Di o b r o b e-r i 1 o bistri du h a , pomnožuje tvoje splošno znanje. „Kar je kruh za razvoj in krepčilo telesa, to je branje za izobrazbo in napredovanje duha.“ (Krier.) Ce hočeš v znanju napredovati, moraš skrbno brati.
Dobro berilo ti izobra-z u j e čustvo i n o b 1 a ž u j e s r-c e. Bereš n. pr, o lilijno-čisti duši, ka_ teropreganjarazuzdanež, da jo pokva-ki, pa trud je zaman. Rajše smrt, kakor cvet nedolžnosti strt. Kaj se zbudi v tvojem srcu pri takem berilu? Pripovedovanje o zmagonosnemboju bo raz-plamtelo tvojo dušo za čednost čistosti in ti zustudilo greh. Rekla boš: Kar je storila ta, premorem tudi jaz.
Ko bereš o bogatinu, ki zaničuje reveža, ali se ti ne vzbudi sočutje do siromaka? Ko bereš povest o grešniku, ki je globoko zabredel v hudobijo, kateremu pa vzbujena vest ne da miru, dokler ne popravi zagrešenega v zakramentu pokore, kaj se bo vzbudilo v tvojem srcu ? Morebiti si podoben temu nesrečnežu v grehu, srce se bo nagnilo k pokori.
Ce bereš življenjepise blagih, Boga. in bližnjega v dejanju ljubečih duš, nehote bo začelo goreti navdušenje tudi v tvojem srcu, da jih posnemaš. Ko bereš o neustrašenosti in junašketai mišljenju mučenikov in spoznavalcev, navdušilo in ojačilo se bo tudi tvoje srce.
Dobro berilo pospešuje p o b o ž n o s t. Mladi ljudje navadno niso prijatelji izključno nabožnih knjig, in vendar je tako berilo nagib k stremljenju po popolnosti, pouk o vzvišenih resnicah sv., vere in o skrivnostnih potili dušnega življenja.
Mnogo mladine se pogubi, ker ne-Če slišati o nobenem berilu, marsikateri pa je pridobljen po nabožnem berilu za versko življenje. Sv. Ignacij je bil lahkomiseln častnik. Težko ranjen ležal je na bolniški postelji; iz dolgega časa bral je življenje svetnikov, ki ga je zanimalo bolj in bolj in ga nagnilo k izpreobrnjenju. Postal je ustanovitelj preimenitne „Družbe Jezusove“, Tako vpliva dobro berilo, združeno z
milostjo božjo, silno na srce, in nagne k dejanskemu krööanstvu.
Blaženi Janez Berhmans ni odklonil knežje krone kakor sv. Alojzij, ni storil čudapolnih dejanj kakor sv. Frančišek Ksaverijanski, ni se mrtvičil kakor sv, Bernard, m spreobračal nevernikov kar v trumah kakor sv. Frančišek Regijski. Mirno in tiho potekalo je njegovo življenje. Mladeniška leta posvetil je molitvi, pouku in delu. Njegovo življenje v redovnem stanu ni kazalo nič nenavadnega, Čudežnega, tudi ne njegova smrt. S križem, rožnim vencem in s knjižico redovniških pravil v roki je umrl; in vendar je dosegel čast oltarja. Zakaj? Bil je zvest v malem in nenavaden v navadnih živ-Ijenskih položajih. V tem je bila njegova svetost. Tako zvestobo v malem lahko vrši vsak, kdor ima le resno voljo. Kdor pa hoče po tej poti popolnosti hoditi, ne more pogrešati nabožnega berila, ki mu kaže kakor ogledalo pogreške in ga navaja, se premagovati in se posvečevati. Zato ti nasvetujem take vrste berilo, postalo ti bo učitelj k pravi pobožnosti.
Dobro berilo te obvaruje lenobe, pohajkovanja in enakih napak. Kdor išče razvedrila pri dol>-rih knjigah, nima časa za slabe misli, katerim sledijo navadno slaba dejanja. Mlad st, kri se pretaka naglo in burno po žilah; no moreš drugače, moraš delovati na kak način. Ce ne boš delaven za dobro, boš pa za slabo. Če ne ljubiš dobrega berila, boš pa ljubil zm bavne družbe, šumne veselice, pijačo m ples, kar te bo spravilo na. kriva pota. Od lenobe je le mal korak do pregrehe. Ves drugačen pa boš, če porabiš prosti Čas za dobro berilo, ki ti bo najboljši odpočitek, najboljša zabava in najprijetnejša družba ter naj-blažji užitek. Tvoj značaj pojekleni, duša se pokrepča za zvesto izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, katerih pri vsem hrepenenju po berilu ne smemo zanemarjati,
Draga mladina!
Zahajal je k tebi prijatelj skozi colo leto, ki te je bodril k dobremu ber',L Au in ti tudi sam prinašal raznovrstno,
in menda ne bo nihče ugovarjal, če trdimo, dobro, blažilno berilo, ki si je prizadevalo, vršiti na tebi vse dolžno sti dobrega berila. Ostanita prijatelja tudi za naprej. Naj se pokaže prijateljstvo p r v i č v tem, da gaz naročnino podpiraš. Mladi prijatelji, stane denarja, veliko denarja, predno je pripravljena . nova številka „Našega Doma“ za na pot in tudi potovanje jo stane, za popotnino v obliki znamke je treba šteti na leto mnogo Sto kron. Velikih listov, dragih Ttetov ne zmore vsak, malenkostno naročnino za prijatelja sivca pa že še utrpi marsikateri možnjiček, Če je le resna volja in vsaj nekaj požrtvovalnosti za dobro berilo. S tem storiš tudi dobro dolo, ker dobro berilo podpirati je dandanes nekako misijonsko opravilo.
Pokaži se prijatelja drugič s tem, da list podpiraš s sodelovanjem, s sotrudništvom, da postaneš ali ostaneš zvest dopisnik. Kdor je dobil od Boga zmožnost, naj jo ne pusti plesneti, ampak naj zastavi pero in poda kakšen donesek za ta ali oni predal v listu.
Posebno se ob ra čarno na n a š e d u h. voditelje m 1 a d i n-s k i h društev, na požrtvovalne i n n e u m o r n e delavce n a prosvetne m polju, d a. b i posvetili v t a n a m e n nekaj svojih moči in podpirali list iz zaklada svojih i z k u-š e n j. 'Stopite p r e d v s e m v ll, d u h. voditelji, v krog naših dopisnikov, spomnite se listavsaj par k rat nale-t o s k a k š u i-m donesku m! Ravno tako vabimo tudi vse dobro misleče učiteljstvo.
Nad vse prijetna pa je dolžnost, zahvaliti se vsem vrlim dosedanjim so-trudnikom in sotruduicam za toli požrtvovalno sodelovanje. Marsikateri in marsikatera je razveselil uredirštvo redno, če ne za vsako številko, pa prav pogosto z dopisi, ne samo o društvenem gibanju, ki je seveda velike važnosti, ampak tudi o drugih prepotrebnih in zanimivih stvareh. Bodi vam srčna zahvala za vaš trud in za
vaše žrtve, zahvala pa tudi onim, katerih dopisi še niso bili objavljeni, zalivala začetnikom v dopisovanju, naj se ne dajo oplašiti, če tud: morebiti :svojoga dopisa niso našli v „Našem Dpmu“, bo se pa drugemu in tretjemu boljše godilo. Ne prenehati, tudi če ni bila še prva pošiljatev godna za list.
Pokaži se prijatelja tretjič s tem, da pridobivaš listu novih prijateljev, bralcev in n a-r o č n i k o v. Vsak naročnik naj bi pridobil še enega tovariša in gmotne težave bi se precej polajšale. B o d i -te apostoli za razširjanje dobrega berila.
Papež Pij X izrekel je meseca februarja 1008 pri avdijenci nekega odličnega Časnikarja: „Nerazumejo Še važnosti časopisja. Niti duhovništvo niti
Doma in
B oig a raki car. P e r di -n a n d se je povrnil na Bolgarsko. Njegovi nasprotniki so širili mnenje, da si car ne upa iz Avstrije, kjer je bival delj Časa in dvakrat obiskal našega cesarja, zopet v svojo carovino. Na Bolgarskem so volitve v državni zbor že končane, zmagala je vladna .stranku, rusofili so skoro popolnoma pogoreli.
Pr e s t o 1 o n a s 1 e d n i k Fr a n F e r d i n a n d je obiskal belgijskega kralja v Bruslju, kjer je bil prisrčno sprejet med velikim navdušenjem ljudstva.
N a H r v a š k e m so nastopile zopet redne razmere, ker je imenovUl cesar komisarja Skrleca za bana.
K a t o 1 i ö a n i v 11 a liji se že prav dobro gibljejo. Po srečnem izidu volitev v državni zbor obračajo svojo pozornost na pridobitev občin in imajo že prav lepe uspehe.
Letos, 2. decembra» obhajal je naš cesar 651 e t n i jubilej Svojega vladanja, redko slavlje v zgodovini.
Bolgarski car pri pogrebu svoje služkinje. V E-bentafm na Nižjem Avstrijskem je u-mrla dolgoletna kastelanka tamošnjega koburškega gradu, gdč. Karolina
drugi verniki se ne pečajo ž njim tako, kakor bi bilo potrebno. Starčki pravijo, to je nekaj novega, in poprej so rešili mnogo duš, ne da bi se zmenili za časopisje. To se lahko reče: Poprej! poprej! Pa na to se ne pomisli, da ni bil poprej struj) slabega časopisja tako razširjen kakor sedaj, da ni bil protistrup dobrega časopisja tako jtotreben kakor je dandanes.Mi nimamo „poprej“, ampak „danes“. 'Dejstvo je, da se dandanes krščansko ljudstvo goljufa, zastruplja in pokončuje z brezbožnimi časniki. Zaman boste zidali cerkve, prirejali misijone, ustanavljali šole in opravljali vsa dobra dela. Vse vaše prizadevanje bo zaman, ako ne znate rabiti kot brambno in napadalno orožje katoliško lojalnega in odkritosrčnega časopisja.“
po svetu.
Ptacnik'. K njenemu1 pogrebu je prišel tudi bolgarski car Ferdinand v spremstvu dvornega svetnika Fleišmanna in tajnika Vajha. Car ni bil samo navzoč pri blagoslovljenju trupla v župni cerkvi, temveč je šel za krsto do groba, kjer je kratko molil in vrgel lopatico prsti na krsto.
20. novembra je priredil odbor brezvercev v B e r o 1 i n u 12 zborovanj in hujskal k odpadu od vere. 420!) odpadnikov so nabrali, ki so se ločili od protestantske cerkve in šli v popolno brezverstvo.
Prihodnji evharistični s h o d i se bodo vršili v naslednjih mestih: leta 1014 v Lurdu; 1015 Sid-ney (v Avstraliji); 1016 Palermo in 1. 1017 Lima (v Ameriki).
Brezverski v o d ja slovenskih socialnih de m o -k r a tov, Anton Kristan, ni dovolil svojim otrokom, udeleževati se pouka v veronauku. Ker je pa postava, da se morajo otroci odgojiti v eni izmed v Avstriji pripoznanih ver, izjavil je, da bo dal svoje otroke poučevati v turški veri. Socialni demokrat in poturica „gliha vkup Štriha“. Ali se bodo soci-aldemokratičnim zapeljancem pr' takih dogodkih vendar enkrat oči odprle.
da bodo izprevideli, kam jadra socialna demokracija.
167.849 Parižanov poslalo je na pariški mestni svet prošnjo, da se naj zopet nazaj pokličejo sestre-usmiljenke v pariške bolnišnice, iz katerih so jih redovom sovražne naredbe pregnale.
C r n o g o r o, 1 so aretirali 2 avstrijska jezuita, ko sta obiskala Cr. o goro.
K o n š t a n t i n s k o jubilejno slavlje skonča se (i., 7. in 8. decembra z veličastnimi cerkvenimi slavnostmi v lateranski baziliki v Ki mu.
V O 1 o tm u c u ustanovilo se je društvo čeških katoliških pisateljev pod imenom „Literarična združba“.
Sovraštvo Nemcev proti P o 1 j a k o m. Z dovoljenjem kardinala Koppa imel bi se vršiti v Gro-šovici, okraj Opeln, od 20. novembra do 8. decembra sv. misijon redempto-ristov. Kar pride za tamošnjega župnika Rudzki brzopismo od misijonske biše, v katerem se poroča, da ne dovoli: nemška vlada misijonske govore v poljskem jeziku, Vlada izjavlja, da more le za pridige v nemškem jeziku dati dovoljenje.
Število bogoslovcev gre na Španskem zelo nazaj. V madridskem bogoslovju je padlo od I. 1893 do danes od 120 na 35.
N a K r a ii j s k e m p r i v o 1 i t -v a h so iz splošne volilne kurije zmagali v vseli okrajih na deželi katoliški kandidati, le v Ljubljani in še to v ožji vol tvi, je zmagal liberalec. Pri volitvi v kmečkih občinah pa je z vsemi 16 kandidati sijajno zmagala, naša Slov, Ljudska Stranka. Kdo bi se ne radoval!
K u i t urne surovi n e. Dne 27. novembra so se v Gradcu pretepali nemški in italijanski visokošolci, Na obeh straneh je precej ranjenih.
Na željo mnogih umetnikov in proučevalcev starih umetnin odprli so 30, nove m b r a kripte (podzemeljske prostore) v Vatikanu. Tu se nahajajo mnogi stavbni spomeniki, ostanki kipov, podobe, ki so se nahajale v stari baziliki sv. Petra in so torej velike zgodOvinsko-umetniške važnost'. Kripte so električno razsvetljene. Istočasno je dovoljen vstop le skupinam po 25 o-seb.
V Rimu je bil p o s v e č e n v d liri Ovnika sin nekega zamorskega glavarja iz rodu Culukafrov. Vrnil se bo med svoj rod, da ga pridobi za katoliško vero.
O b čin s ki odbor v K o r -m e j u na Francoskem dal je odstraniti od krst znamenja križa in ista nadomestiti s prostozidarskimi znamenji. Podobe križa pa so rabili za tarčo pri streljanju, katero je priredil :sti obč. odbor.
Pod vaško lipo.
Spomini starega rokodelca.
(Konec.)
IX.
Mestnega Šuma in šundra sem bil kmalu sit. Spomlad je bila tedaj in vsepovsod! je dihalo novo, mlado življenje, samo v mestu' je ostala pusta vsakdanjost; kakor v posmeh tistm orez-Čutnim trumam, ki drve vanj mimo pisanih travnikov, mimo zelenih vrtov, pa se jim ne ustavi oko in srce ob lepoti narave.
Jaz pa sem zankal, ko sem jo ma-lial proti Sv. Roku v .novo službo in sem dihnil va-se sveži zrak, ves nov.
poln življenja, kakor zelena vigred vigred pred menoj. Bel zvonik me je pozdravljal od daleč in prijazne hiše izmed sadi ega drevja in zelenih vrtov so se mi smehljale nasproti, kakor da tudi one vedo, da živi pod malimi njihovimi krovi več sreče in zadovoljno’ sti, kakor pod široko streho mestne palače.
Kdo bi se ne udomačil pri Sv. Roku? Prijazne so bile hišice in gostoljubni so bili prebivalci; človeku se zdi, da je doma, če živi v taki vasi. Kmalu sem dobil tovarišev.
Sedel sem v večernem mraku na
vrtu in užival vonj in lilad pomladanskega večera. Nekje blizu mene je piskal murn svojo enakomerno pesem, na drevju so šumeli hrošči in iz daljave je bilo čuti žabji koncert. Jaz pa sem mislil na Marka in na svoje drage tovariše doli ob Savi, v domačem društvu ob takili-le večerili smo jo zapeli! Pesem je privrela sama od srca. Sedaj pa: Kje ste znanci, kje prijat’lji? — Otožen sem postni, zaželel sem si poštene fantovske druščine. Takrat so mi udarili na uho novi glasovi. Fantje so peli na vasi pesem, katero smo tolikokrat peli doma, kadar smo šli ob takih večerih trudni iz vinograda, a nas je ta pesem razvedrila:
1.
Pomlad milu, odklenila, svoj veseli nam je raj In zapeli, so veseli, tički svojo pesmico.
II.
Zdaj le hiti, vence viti oj mladina, zdaj je čas!
Pomlad pride, zopet zgine,
— čas mladost’ je le enkrat.
V tihi noči, ko sem sedel sam brez tovariša v tujem kraju, mi je bila ta melodija kakor angelska pesem, ki vlije v dušo tolažbe.
Pošteni fantje morajo to biti, sem pomislil in nisem se zmotil. Kmalu seih se jim pridružil, kmalu sem bil v krogu poštenih tovarišev.
Odslej nisem nič več samotaril. Storila se je noč in zaorila je pesem na vasi. Kakor luč skozi temo so švigali zvoki naše pesmi v daljavo, seboj pa so nesli žalost in skrb in v naša srca se je naselila zadovoljnost brezskrbnega, fantovskega življenju.
Ko smo nekega večera odpeli/razvil se je med nami običajen razgovor o tekočih zadevah. Sosedov Ivan nam je že poprej namignil, da bo nocoj povedal nekaj novega. In zato smo bili vsi radovedni, kaj ima na srcu.
„Z novim g. kaplanom sem govoril“,, je pričel, ko smo ga prijeli, naj govori. „To vam je prijazen gospod in se posebno za nas fante zanima. Rekel je, da je poslušal naše petje In ase1 ■	■	- , . ■ mil/.
mu zelo dopade. Zato želi, da bi prišli enkrat k njemu, da bi se kaj pogovorili. Zmenila sva se, da pridemo v nedeljo popoldne v njegovo pisarno. Ali boste šli?“
Jaz sem bil takoj zadovoljen? kajti slutil sem nekoliko, za kaj se gre. Bolj boječi pa so se spomnili' na vse nerodnosti, ki so jih imeli iz zadnjega časa na vesti in so se bali, da bi jih g. kaplan ne ošteli. Še-le, ko je Ivan zatrdil, da od tako dobrega gospoda ni nič hudega pričakovati, smo še vsi odločili, da gremo.
In res smo šli. Nekateri so še še vedno bali in so iz previdnosti ostali bolj zadej. Ko pa je gospod vsakega posebej nagovoril in vsakemu odkazal sedež pri mizi, smo postali kmalu boljše volje. Gospod kaplan, ki je že mnogo deloval med fanti in poznal njih navade, je na mah pridobil naša srca. Govoril nam je, kako se drugod zbirajo fantje v Orlu, si krepijo duha in telo, kakšno navdušenje je med njimi in kako ne tratijo svojih sil samo s pijačo in ponočevanjem. Znal je govoriti tako domače in zanimivo, kakor še noben doslej. V hipu je bil storjen sklep vsakega, da ne bo miroval poprej, dokler se tudi pri Sv. Roku ne ustanovil Orel. Gospod pa jo bil izkušen in nam je svetoval, naj se ne prenaglimo. Najpoprej je treba vse potrebno pripraviti. Treba jo poiskati primernega prostora za telovadnico, treba je pridobiti fante in ljudstvo za to misel.
To nalogo smo prevzeli sedaj mi. Tisti večer smo na vasi samo enkrat zapeli, kajti večer je bil namenjen razgovoru o ustanovitvi Orla.
Kmalu je vedela vsa fara, kaj se snuje; fantje smo skrbel', da se je govorilo o tem. Eni so se veselili, drugi so imeli pomisleke, ko .so videli razne ovire. Bili pa so tudi taki, ki so zmajevali z glavami, Češ:	Kaj si vsega
ne z m'sli mladina brezskrbna! Mi pa smo vstrajno'vodili nadaljnepriprave. V dvorani stare šole, kjer se je včasih vršd kakšen shod, drugače pa se je v njej sušila turščioa in,perilo, nam je župan dovolil telovadit); fante smo
navdušili, napravili vabila in naprosili govornika iz mesta.
In tako je neko nedeljo prikorakar la v vas Seta junakov iz sosedne iare. Rdeče srajce, na čepicah orlovska peresa, pa krepak korak. Vsa vas je bila pokoncu!
„Jemnast, jemnast! Soldati!“ so se čudile ženske m jo udrle za Četo, ki je zavila pred telovadnico. Toda danes je bil naš fantovski dan. Kakor Velika noč, praznik vstajenja, se nam je zdel dan, ko smo ustanovili Orla.
Naslednji dan smo se zbrali vsi fantje v telovadnici, kajti prišel je vaditelj in pričeli smo s telovadbo. Najprej nam je vaditelj razložil temeljna pravila. Pokorščina do vaditelja, disciplina, resnost in medsebojno prijateljstvo, na podlagi teh se da vse doseči. Potem nas je postavil v red, večji na desni, potem pa drug pri drugem po celi dvorani. Sedaj pa je vaditelj s strogim očesom premotril vsakega, kako stoji. Fantje kakor sveče, močni kakor hrasti in korajžni na vasi, so se tukaj bali in na mah bili pokorni vaditelju. Zaupali smo mu in vedeli, da bo prav, četudi je katerega sunil v rebra. „Ramo nazaj, prsi ven, trebuh notri!“ je vpil, da se je vsak nehote stresel. „Težo telesa naprej, pete skupaj!“ Kmalu je bila vrsta nepremična, kakor k'pi, stali smo v „pozoru“, „Odmor!“ je zavpil vaditelj in tedaj smo se prestopili z desno nogo naprej in prekrižali roke na hrbtu,
„Vidite“, je rekel vaditelj, „to je red ali Čelna vrsta, ker stojite drug pri drugem in so vaša čela proti meni, ko bi pa stali drug za drugim, bil bt to zastop ali bočna vrsta. To si treba zapomniti, kajti če hočemo napraviti iz reda zastop, se poveljuje: V zastop desno v bok! Nasprotno pa:	V red
desno s čelom!“ Tako smo se uč.Ti. Sprva nam marsikaj ni šlo v glavo, polagoma pa so se nam razgibali udi. V trenotku smo se postavili v red in pri obratih se je čulo samo: ena, dve, in stali smo zopet kot pribiti.
Veseli smo bili tega napredka fantje sami in od dne do dne je bilo več vesolja med nami. Se bolj vesel pa je
bil gospod kaplan. Videl je dolgo vrsto korenjakov, ki vsi gorijo za dobro reč, pa se je spomnil, da bi brete Orla ne bilo tako in spregovoril je: „Fantje moji dragi! Vojaki se vadijo, pripravljeni so za vojsko proti sovražniku domovine. Mi pa smo tudi vojaki, ki poj-demo v vojsko proti najhujšemu sovražniku našemu, razuzdanosti in brezver-stvu. Nimamo topov in ostrih sabelj, brusimo si uma svetle meče. Pred vsem je potrebno, da vzgojimo sami sebe. V zdravem telesu zdrava duša, s tem orožjem se premaga sovražnik“. Se več je govoril in njegove besede so šle v naša srca. Vsak je delal na tihem sklepe, da bode delal vs'kdar čast svoji lepi organizaciji, bodisi kjerkoli.
Ko smo se naučili redovne vaje, pričeli smo s prostimi vajami. Nekaj večerov nas je obdeloval vaditelj in delali smo z rokami in nogami razne gibe vsi hkrati kakor po taktu. Pa so prišli sosedje, stariši, ki so Čuli o tem, v telovadnico, da se sami prepričajo o napredku. Gledali so in se Čudili.
„Viš ga našega, kako je brihten“, so rekli Kuharjev oče sosedu. „Danes smo orali, pa sem mu dejal: Ne bo se ti ljubilo. Pa ga sedaj-le poglej!“
Ko smo prišli nekoč zopet v telovadnico, stal je notri nov lep telovadni drog. To vam je bilo veselje! Znali nismo sicer še nobene vaje na njem, ali vedeli smo, kaj se vse lahko napravi na njem. Jaz pa, ki sem se že doli v sevniški šoli obešal po takem drogu, skočil sem takoj nanj, prijel se z rokama v znak in zakolebal po zraku. Ne sicer pravilno, ampak šlo je pa le o-krog v veliko začudenje tovarišev. Petkrat, šestkrat sem se zavrtel, potem pa skočil doli. Ali ko sem pogledal na drog, visela sta na njem oba rokava od srajce, ki sta se pri toČu ovila na drog. Tovariši so se smejali in tudi meni ni drugega kazalo, dasi mi je bilo žal pisane srajce. To je dalo povod, da smo si potem nabavili nove lahke telovadne obleke, v katerih smo se lažje kretali in se polagoma tudi na drogu naučili vaj, ki so se nam zdele včasih nemogoče.
Minevali so meseci in mi smo bili
že toliko izurjeni, da smo sodelovali pri javni telovadbi, ki jo je priredil sosedni Orel. Med tem pa se je tudi pokazalo, kateri tant je res pravi'Orel. Nasprotniki so se že oglašali in kdor ni bil dosti zaveden ali pa sploli ni nikoli prav razumel pravi namen Orli, so ga kmalu zvabili v svoje vrste. — Fantje smo se ločili v 2 struji: Dobri smo se oklenili še z večjim ognjem Orla, kar je bilo pa slabih, pa so posedali po gostilnah, ponočevali, zabavljali in napadali Orle. IjOČitev duhov, ki pride povsod prej ali slej, se je izvršila in dobro je bilo, da smo bili na to pripravljeni. Na,Še število se je sicer nekoliko skrčilo, a bili smo enega duha, enega srca. Zavela je med nami bratska ljubezen in naslonjeni drug na drugega smo uspešno odbijali n:v sprotne napade ter izšli iz vsakega boja kot zmagovalci.
Štiri leta sem užival to ljubezen pri Sv. Roku, 4 leta sem se tu uril v orlovski šoli in danes lahko rečem, da mi je samo ta dala moč, da sem pozneje, ko me je objel hlad velikomestne tujine z vso svojo izprijenostjo, vedno našel pot, ki me je rešila pogube. —
Stara Sablja.
(Sprejelo se bo z veseljem, le pošljite. Opomba uredništva.)
Velike slavnosti katoliških društev rokodelskih pomočnikov. (Dopis iz Berolina). Stoletnica rojstva ustanovitelja društev katoliških pomočnikov Adolf Kolping-a slave to leto po vsej Evropi ter tudi v Ameriki, in sicer v vseh krajih in mestih, kjer ima to zelo razširjeno društvo svoje podružnice. Največje slavnosti pa so prirejali in še prirejajo v Nemčiji. Glavna slavnost vseh društev se je slavila dne 20. julija 1913 v Kolinu (Köln) ob Renu. Tam je tudi centrala te velike organizacije. V tem velikem mestu se je zbralo na tisoče in tisoče udeležencev mojstrov in pomočnikov. Veliko število udeležencev je prišlo tudi iz drugih krajev in držav kakor: iz Avstrije, Švice, Ogrskega, Francoskega itd., še celo ameriška društva so poslala svoje zastopnike čez široko morje. Tudi druga društva so poslala čez 400 zastopnikov z društvenimi zastavami. Zelo mnogo se je udeležilo tudi škofov in duhovnikov, da obhajajo stoletnico rojstva Kolpinga.
Tudi v glavnem mestu nemške države Berolinu, obhajalo je »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov» stoletnico rojstva Kolpinga ter 61 letnico ustanovljenja društva, udeležilo se je blizu 2000 berolinskih katolikov te slav-
nosti. Prepričali so se lahko, s kako velikim uspehom tudi to društvo deluje za vzgojo in izobrazbo mladih fantov. Veliko društev se je udeležilo z društvenimi zastavami ter tudi precej č. g. duhovnikov, v sredini se je pa nahajal vlč. g. Schweitzer, glavni predsednik iz Kolina, kateri je imel slavnostni govor o očetu Kol-pingu in njegovem delovanju. Navedel je tudi, kako velikega pomena so ta društva v velikih mestih, kjer preti največja nevarnost mladim fantom. Največja dolžnost je pač voditeljev in naslednikov Kolpinga, da se ta stvar vedno bolj in bolj razširja. Ako je njegovo delo še sedaj v najboljšem cvetju ter prinese vedno veliko blagoslova več tisočim, sledi gotovo samo od tega, ker so ta društva tako tesno združena z katoliško cerkvijo, da jih noben sovražnik ne mora odtrgati. Marsikateri svo-bodomiselc ah pa socialni demokrat je že rekel: Delo teh društev je zelo dobro ter lepo, samo, ko bi voditelji ne bili duhovniki. Drugi pa pravijo, veliko več imamo članov in še več v blagajnah, a tako visoko pa še vendar nismo, da bi imeli lastna poslopja za naše delavstvo. Akoravno bi si ga postavili, pa nam ga zopet prodajo, kar je tudi lahko verjetno, ker samo v Nemčiji so jim prodali to leto blizu 15 takozvanih Rokodelskih domov, vzrok temu pa je bilo dolg.
Tukaj lahko sprevidimo, kolikega pomena so ta društva za potujoče mlade rokodelce. Gotovo bi tudi na Slovenskem marsikateri pomočnik želel takih društev, katerih se dozdaj, žalibog pri nas prav malo najde. Ako hočemo, da se ne bode vedno več mladih rokodelcev izselilo v tujino pa tudi, da se socialna demokracija ne bode tako razširila kot po drugih krajih, bi morali začeti s takim delom. Potrebno bi bilo, da se v vseh trgih in mestih ustanavljajo za učence in pomočnike taka društva, katera bi morala biti pridružena zvezni centrali. Na potovanju po drugih krajih so taki veselo sprejeti ter dobe pri vseh podružnicah brezplačno hrano in stanovanje. Za sklep malo dogodbico: Pred kratkim se je bil pripeljal komaj 18 let star fant Z, doma iz Kranjskega v Berolin; prišel je iz Dunaja; tam je imel več znanih fantov, ker pa ni bilo dela, se je odločil v Berolin. Gotovo je mislil, da bode tam boljše za njega kot drug|e, seveda, tega pa ni vedel, da je tam 60 000 delavcev vedno brez dela; ni imel nobenega delain tudi ni bil še član Kat. rokodelskega društva Začudeno je gledal, ko se je pripeljal na velik kolodvor ter ni vedel, na katero stran naj bi se obrnil. Najtežje pa je bilo, ker ni znal nič nemški Pa vendar se je korajžno podal naprej po mestu in niti na misel mu ni prišlo, kam bode šel spat; proti večeru pa je šel nekje v peto nadstropje vprašat za stanovanje; ker pa ni znal povedati kaj hoče, je moral kazati; sedaj ga je razumela hišnica, da bi rad posteljo; rekla je, da postelja stane 20 mark (24 kron) na mesec ter da mora takoj plačati. Ker pa tega ni hotel storiti ali pa ni imel več toliko denarja, ga je hišnica napodila, tako je potem taval po mestu, dokler se ni v mestnem vrtu vsedel na svoj kovček
ter zaspal. Ker je taka postelja bila zelo slaba, je drugi dan spet iskal boljše, pa godilo se mu je ravno tako kot prvi dan. Hujše pa je bilo še za njega, ker ga je proti večeru aretiral nek stražnik, ker je mislil, da liodi beračit po mestu. Vprašal ga je, kaj da išče od hiše do hiše, ker mu pa ni znal odgovoriti, vzel ga je seboj v stražnico, kjer so ga preiskali. Vicleli so, da ima knjižico v redu. Našli so pri njem tudi knjižico «Jugoslov. strokovne zveze». Stražnik pa je mislil, da je članska knjižica Kat. rokodelskega društva; vprašal ga je, če je katoličan; fant je strahoma odgovoril, da. Sedaj ga je stražnik bolj lepo pogledal ter ga gnal ne v luknjo, temveč v osrednjo društvo rokodelskih pomočnikov. Tam pa so ga sprejeli samo pod tem pogojem, da postane ud tega društva. Na-' letel je v tem društvu tudi na nekega slovenskega fanta ter mu natančno razložil svojo nesrečo in težave.
Kaj takega ali pa še hujšega se godi mnogim slovenskim fantom, kateri gredo v tujino iskat zaslužka in izkušenj. Ko bi bili udje täkib drhŠtev, bi slovenski fantje rokodelci tudi v tujini znali za zavetišče, katero jim nado-mestuje očetovo hišo.
B. Z., berolinski dopisnik.
Hiti čez polje brzovlak.
Hiti čez polje brzovlak, ozira v njega se seljak . . .
«Potuje s tem li sinko moj, ki davno šel je v sveti boj?»
Postaja! Brzovlak stoji.
Mož sto in sto z vozov hiti.
Objem prisrčen — glasen jok, radostne solze — težki stok.
Razide vse se. Pust peron.
Na klopi le sedi še on.
V daljavo dirja brzovlak, za njim ozira se seljak . . .
In vsaki dan že mesce tri pri brzovlaku on stoji.
Ne vrne pač se sin mu več, vse čakanje mu je — odveč . . .
Hiti čez polje brzovlak, vprašuje revni ga seljak:
«Li sinka voziš, moj zaklad, sto lepih sreč in davnih nad!
V daljavo brzovlak hiti . . . a sinka, sinka ni in ni; tam kjer je turški še Odrin, ljubeči njegov spava — sin.
Dragotin.
Slovenska zemlja.
Pod mano trate, drevje sadno tu vaško širi se poljč, tam zadaj vmske pa gorice tja v sinje mi nebo kipč.
In ko okö zre v sinjo daljo, sreč mi čut sladak navda:
Ah, glej, to je slovenska zemlja, ki jaz jo ljubim iz srca.
Prelepa je slovenska zemlja, po svetu daljnem mi slovi.
«Ta zemlja naša mora biti», sovražni sosed govori.
Le naj se trudi sosed drzni, da vzame nam ta božji dar, nikdar ne bo imel ga v lasti, ne bo on bival tu nikdar!
Cvetko f Ciriljev.
Po boju . . .	(Trebinje 30. okt. 1913.)
»Kruha! Mati, mati kruha!«
»»Kruhek spi!
Spavaj Olgica ljubljena tudi — ti!
Mož ljubeči, dva sinova vsi so šli —;
zval si car jih ti mogočni, domovina ti!
Skozi okna naša gleda glad in smrt, a sovražnik hvala Bogu že je — strt . . . ««
»Kruha mati mila, kruha« !
»»Kruha — ni!
Kruh, tvoj oče in pa brata mirno spijo vsi . . . ««
Dragotin.
Dekliški vrtec.
Moj nedeljski izpreliod. Ako se
podamo za en streljaj zahodno od ke-beljskega gradu, pridemo na tako imenovano Gradišče, kjer je stala, kakor pravi ustno izročilo, cerkev. Močno te-' meljno zidovje se še precej, lepo. vidi. Malo nižje se,nahaja bojda,klej., tako pravijo ljudje, in' v, njej kad>-denarja, na kateri je na vrhu zvita ktfČirpftltko,
da ima glavo na sredini in odprto žrelo. Pripoveduje se, da kdor bo tukaj pobožno živel, se posfi, molil itd., bo tako srečen, da dobi nekega dne ves tisti zaklad. O, da bi bila jaz tako srečna! Ako tolčeš na dotičnom mestu po zemjji, bojuni notri, kakor bi bila res taju-votlina. .Pravijo tudi, da je bil od tam V' dolino hodnik, kop skrivališče.
* '■. ■ i >oDliiK	'v .	:*• . . :
Tudi to je mogoče. Pristop od zahodne strani na gradišče je sličen Slos-bergu v Gradcu na strani, kjer te potegne železni konj na vrh. Prav tik spodaj pod vrhom stoji vas Podgrad, tako, da bi bile dotične hiše v nevarnosti, ako bi zgoraj kopali ali streljali. Izročilo pravi, da so že tudi kopali, pa nevidna roka meče delavcem!kamenje in pesek v obraz in da se čez noč samo sesuje, kar se po dnevi nakoplje. Ako je zgoraj klet ali vsaj votlina, tedaj gotovo ni brez zanimivosti. Kad denarja in pa sod vina, o katerem tudi pravijo, da je zraven, pa že niso mačje solze. Prav nič bi se tega ne branila — Micika Kebeljska.
Narodni kroj. Utihnile so ptice-pevkb, utihnile tudi narodne mladenke o „melodiji“ narodne noše, Prav težko sem. pričakovala jeseni, češ, da nam ona prinese rovo „uniformo“ v narodnem kroju. Pa vse je tiho. Dovolite, da vaim tudi jaz povem svoje mnenje. Želim, da bi se narodni kroj vpeljal med ljudstvo. Pa „ako je ptiček ušel iz kletke, ga je težko dobiti nazaj“. Kakor pravi Savinjska, že otrokom ga poskrbeti, to bi bilo pravo. 'Me pa moramo že čakati in se vrniti lepo počasi po potu, kakor smo prišle. Ce bi si kar zmislile kroj in bi ga začelo par deklet nositi, bi se vsi drugi smejali in težko bi so prišlo dalje. Ako pa si oskrbimo najprej samo peče in bodo te že nekoliko zopet razširjene, si oskrbimo še vbrana krila, in rutice okrog vratu, pa smo že zopet bliže častni roši naših pramater. Lepo bi bilo, ako bi s: za posebne slovesnosti, n. pr. narodne veselice, izlete, shode, romanja itd. oskrbele oblačilo popolnoma enakega kroja in izbrane barve, pa to po celi Sloveniji enako. Saj smo vendar majhen narod, le edinost nas more storiti velike in močne. Neka češka Nemka ml je pripovedovala, da živi v bližini Londona majhen narod, ki si je s Cehi v jezikovnem sorodu. Tam nosijo ženske vse popolnoma enaka oblačda, tako, da je njena sorodnica, ko jih je prvič videla, menila, da so same rh. dovnice. Skoda bi bilo, ako bi se naša kmečka dekleta vse v „dame“ spreme-
nile. Saj se mi je celo neka Dunajčan-ka jako pohvalno izrazila o njih, „Le škoda je“, je dejala, „da svojo kmečko nošo mešajo z mestno; tega pa jaz ne morem trpeti.“ Vendar boste gotovo tudi ve, meščanske, slovenske rodoljubki-nje, našle pravo, da vam bo narodna noša vsekakor všeč Kar se tiče drugega oblačila, ne bom omenjala, le za mojderc ne vem . . . Pač pa si želim eno, da bi. se v spomin starodavnosti ohranila od vratnega nakita ena verižica, bodisi že kakoršnekoli kakovosti, v spomin letošnjemu jubilejnemu letu, letu, ko se je najbolj oživilo zanimanje za narodno nošo, pa, naj bi se privzel nakit, majhen križec, kateri naj bo, pravim, narodnim boriteljicam kakor tudi boriteljem, znamenje zmage. Tako želi vaša priprosta obmejna sdstrica Maria Antonija. — Dostavek u-r e d n i š t v a. Pozivu na dekliškem shodu meseca avgusta se je odzvala le ena vrla mladenka iz Središča in nam jiopisala onilotno narodno nošo. Njen 'popis priobčujemo tu v pouk in vspod-budo drugim, da tudi one poizvedo, kakšna je bila v njihovem kraju narodna noša, in jo popišejo. Da bi povsod nosila dekleta enako nošo, to ni mogoče. Razstave narodnih noš „Zgodovinsko društvo“ ne more prirediti, ker se mu stavijo na pot vsakovrstne1 težave, ni primernega prostora in ni dovolj poslanih vzorcev. Zato pa, dekleta, posnemajte dopisovalko, katera dobi sedaj besedo.
O n a r o d n i noši. V Mariboru na dekliškem shodu se nam je nasvetovalo, naj dekleta poročamo, kaka narodna noša je bila v navadi v starih časih v tem ali onem kraju. In jaz sem zvedela, da so nekdaj nosile pri nas v Središču stare žene to-le narodno nošo:	krilo in modere sta bila modre
barve z belimi rožami ali pikami, iz domačega platna, katero so dale barvati. Jopič je bil istotako iz belega domačega platna. Predpasnik tudi iz domačega platna, modro barvan, brez rož ali pik. Ob slovesnih prilikah so nosile svilen predpasnik iste barve, z belim krajnikom ob straneh. Na glavi so nosile pečo, lepo vezeno ob krajih.
— 382
ali pa s kvačkanimi čipkami. Pred kakimi 10. leti so si dekleta omislila ob priliki neke predstave narodno nošo, skoraj slično prej opisani. Kriio in modere iz modrega blaga z belimi rožami, jopiče bele iz tankega Miga, predpasnike pa rdeče, kakor je še sedaj navada na Hrvaškem. Jaz sem tega mnenja, da bi bila to najlepša in zelo praktična noša, katero bi naj nosila dekleta iz Dravskega polja, pa tudi od drugod, če bi jim morebiti ugajala. Ce je nekaterim preveč priprosto blago za modere in krilo, pa se lahko vzame boljše, tako, da bo iste barve, namreč svetlejše modro.
Pred par leti pa so imela dekleta zopet drugo nošo, katera je še sedaj deloma v navadi: bel jopič s širokimi rokavi, temno-moder žametast modere, rdeče krilo iz finejšega blaga in bel predpasnik z vstavki in čipkam'. Zvedela sem pa .še za starejšo nošo. Ta je bila taka-le: krilo in modere iz belega domačega platna, ki je bilo z rdečim natkano, zato so imenovale taka krila „natkanice“. Predpasnik je bil tudi modre barve. Za obuvalo so imele visoke škornje, imenovane „Čižme“, Na glavi so nosile pečo, ki pa je bila iz domačega platna. Jaz sem naišla pri nas doma celo vrsto peč, toda iz domačega platna ni žal nobene, ampak vse so iz tanjšega blaga. Ena je stara okoli (iO let, ki pa je že precej raztrgana, ena je stara okoli 50, druge pa o-koli 30 itd. Tri različne sem odbrala in to pošljem ob priliki „Zgodovinskemu društvu“,	Središčanka.
Moj dnevnik. Marsikateri mladenič, .marsikatera mladenka, ima knjigo, v katero zapisuje vestno vse, kar se mu kateri dan novega pripet'. Ta knjiga je njemu zlat spomin na preteklost. Mnogokrat jo v poznejših letih prebira in se živo spominja sprememb življenja. Pred oči mu stopi zlata mladost in milo mu postane pri srcu.
Ni pa to kakšna knjigovodska knjiga, kamor bi spadali tudi gospodarski računi itd. Ona hrani v sebi le to, kar je prišlo njenemu gospodarju naravnost iz srca. Ona je takorekoč njegov zvesti in molčeči prijatelj. Njej lahko
brez skrbi zaupa vsako skrivnost, ki bi jo morila drugim ue mogel lahko povedati. In ta knjiga se imenuje: „Dnevnik“,
Zakaj to ime? V njo se navadno* piše vsak dan, zato ji to ime najbolj pristoja. Kateri od nas ga ima, pač ve, da je ta knjiga mnogokrat zelo zanimiva, dasi je spisana večinoma le za lastnika samega. Nekateri pisatelji so, ko. jim je morebiti zmanjkalo potrebnih snovi za p'isanje — seve ob ravno neugodnem času — odprli svoj dnevnik in tu in tam kako zanimivost izdali na, svetlo. Ljudstvo take reči kaj rado prebira, posebno, če so zabavne.
Ali ne bi bilo prilično, da tudi „N. Dom“ včasih kaj sličnega prinese? 0-glasite se, kdor ima kaj — vsi bomo veseli s pisateljem vred. Pomenimo se med seboj z bukvami, ki so bile morda dosedaj zaprte v najmočnejše skrinje, da je kak tat ne odnese na svetlo.
Tudi moj dnevnik se ne bo skrival. Evo vam za danes par odlomkov :)z mojega „korana“:
15. julija 1. 19. . .
Danes torej končam šolo f Vesela sem, ker mi ne bo treba iz šolskih klopi brisat prah. Gospod učitelj so mi rekli, naj ostanem pridna ter so mi izročili odpustnico. Sem prav zadovoljna ž njo. Menda sem se jim smilila, ker me noga boli, pa so me z odpustnico pozdravili. Sedaj sem prišla iz šole in nisem več učenka in «šolarca». Jokala se nisem celi dan nič.
Tri mesece pozneje:
Danes je bila huda za mene. Dopoldne me je konj vdaril. Kri mi teče, ah najbrž ne bom več zdrava. Bulano imam levo roko ki je bližje srca. Bojim se, da bom morala v bolnišnico, kjer mi bo hud zdravnik gotovo roko odrezal. Kaj bo potem ? Kruh si bom služila z eno roko. Ko bi vsaj lajne imela in bi žnjimi razveseljevala ljudi, da bi plesali in meni pa v predpasnik krajcarje metali. Sedaj še ne vem kako bo, vseeno se pa tega kšefta zelo veselim. 29. julija leta . . .
Peljala sem se iz Ljubljane na Gorenjsko. Ker je bilo v vlaku zelo soparno, odprem okno, šal pa vržem z glave na polico. Naenkrat potegne veter, pobere šal in sfrči skozi okno ven. Žalostno sem gledala za njim. Ljudje so se mi smejali ko sem prišla brez njega. Videla ga ne bom nikdar več.
Na pustni dan leta . . .
Krofe pečem za vse, pa jih sama največ pojem. Pustne šeme so me s sajami namazale. Jezila sem se na nje, da mi je skoro žolč počil. Zvečer pa tudi mene prime ta strast, da sem
se napravila za parkeljna. Vsi beže pred me-	blesti se kakor solnčni	svit
noj. Luštno je danes. Domači mi pravijo, da	naš prapor — svete vere.
je današnji svetnik moj patron. Naj bo, vaš bo
pa jutri	Kot kri se v zraku rudeči,
ko plapola nad nami,
Prvega aprila leta . . .	junaštvo v prsih nam budi
...	, . .	.	..	vihräje nad glavämi.
Deset sem jih «naiarbala» za prvi april,
da so šli po sveder za kolač vrtati. Trinajst	če nanj pogled je naš	uprt,
jih je pa mene spravilo na led, da sem vlekla	koga se nam je bati?
prvega aprila.	tem znamenju sovrag bo strt» —
Tako prijatelji, za da danes končam.	veji napjs nam ziatj.
Oglasite se še drugi s svojimi skrivnostmi.
Pozdravljeni vsi!	Pepica S.	Na b0j; — gotova nam je bran
ta prapor naš resnice.
as prapor.	Na boj j — ^a. nam zasije dan
svoböde in pravice.
Krasdn je prapor naš razvit,
nikjer mu ni primere,	Vidka Podravska.
Društveni glasnik.
Vurberg. Dne 5. oktobra je priredila naša »Mladeniška zveza« veselico v dvorani Vurberškega gradu v slovo vojaškim novincem. G. organist je predstavljal »Burkljo« komičen prizor. Mladeniča Rašl in Felicijan sta predstavljala »Stotnik in njegov sluga« šaljivi nastop. Zatem so fantje igrali prelepo igro »Novi zvon na Krtinah«. Naš pevski zbor je zapel par mičnih pesmic. Vdeležba je bila prav povoljna. Bilo je tudi precej gostov od bližnjih župnij. Orli so bili zastopani. Ob koncu se je mladenič Felicijan vsem gostom zahvalil in podal nekaj lepih naukov na pot fantom v vojaško službo. Vsi pošteni fantje skupaj v en tabor, da se bomo ložje vojskovali nasproti našim sovražnikom.	Stanko.
Ptuj. Prireditev Dekliške zveze dne 23. novembra nam je zopet dokaz, da ta deluje in se giblje, če ji je tudi zaprt vhod v ptujski Narodni dom. To pot so nas gostoljubni Haj-dinčani sprejeli v svoj društveni dom, kamor je dospelo ogromno občinstva od blizu in daleč. Otvorila se je predstava z pesmico domačega Hajdinskega pevskega zbora; njej je sledil navduševalen govor mladeniča Ver-a, in prolog k igram prednašan po članici Kelc. V šaljivem monologu nam je »Geta iz Prlekije« tako živahno popisala svoje doživljaje v Ptuju, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Glavno točko je tvorila vprizoritev novitete — tridejanke »Plemenito srce« ; Igra je ugajala občinstvu, to je dokazalo živahno ploskanje. Sklepni šaljivi trogovor »Gospod Pumpernikel« pa je spravil slehernega poslušalca v najboljšo voljo. Pavze je izpolnil Hajdinski pevski zbor z lepimi pesmicami. Hvala vsem, ki so nas podpirali na ta ali oni način, s tem dokazujoč, da vedo upoštevati pravo narodno delo. Za vso ljubeznjivost in dobrohotnost bode ostala vedno hvaležno Dekliška zveza za Ptuj in okolico.
Sv. Anton v Sl. gor. Celoletno poročilo o delovanju naše dekliške zveze v letu 1913.
I. Shod se je vršil dne 8. decembra 1912; po občnem zboru, katerega se je udeležilo 150
mladenk in kjer se je izvolila za predsednico Micika Poljanec, za tajnico Matilda Močnik in in za blagajničarko Marija zdvko, nas opozarjajo č. g. voditelj na delo, ki smo ga storile in ga še moramo storiti ter govorijo posebno o Slov. Straži. Borko Terezija govori o velikem pomenu umnega gospodinjstva. Markovič Alojzija o vrednosti in pomenu dekliške zveze. Močnik Matilda deklamira pesem «Pred sv. obhajilom». Močnik Franca agitira za Bogoljub in govori potem proti pijančevanju. II. shod dne 12. jan. Č. g. Erhatič predava o domačem knjigovodstvu gospodinjinem. Močnik Franca: «Snujmo absti-nentne krožke in ustanovimo Sveto vojsko» 1 Močnik Matilda o napredku v društvenem delovanju v slovenski domovini. Horvat Anica: «Kako naj preživi slovenska mladenka zimski čas, da bo v čast Mariji in slovenski domovini. Poljanec Marija o dobrem in slabom tisku in njegovih posledicah. III. shod dne 23. februarja. Jurančič Matilda poda poročilo o gospodinjskem tečaju pri Št. Jurju ob juž. žel. Jurančič Marija iz knjige o lepem vedenju »Najnujnejše zahteve olike». Ivanič Marija deklamira «Tri Matere». Močnik Franca deklamira «Slovenka sem». Terezija Borko govori o reku: »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Fras Matilda predava o potrebi dobrega časopisja in agitira za naročbo naših krščanskih časnikov. Močnik Fr. govori o alkoholu, pijančevanju, abstinenci. Njene trditve zavrača č. g. Erhatič, vname se zanimiv govorniški boj za in proti. Zmaga F. Močnik z abstinenco in sprejema potem ude na poskušnjo. IV. shod dne 20. aprila. Predsed-sednica otvori shod z lepo pomladansko pesmico. Jurančič Marija iz knjige o lepem vedenju «o splošni oliki». Horvat Anica iz knj. o lepem vedenju «o občevanju v družini». Jurančič Matilda deklamira «Naš narodni dom». Ivanič Marija in Močnik Anica deklamirata dvogovor: »Šnops in voda». Markovič Marija deklamira: «O čuvaj cvet, mladostnih let!» Ć. g. Erhatič «O telesni vzgoji otrok». V. shod dne 15 junija. Č. g. Erhatič: «Kaj naj ve ženska o alkoholu?» in «O duševni vzgoji otrok». M
Močnik «O devici Orleanski, vzgled slovenske mladenko. Močnik Franca poda poročilo o ustanovnem zboru Svete vojske v Mariboru.
VI.	shod dne 10. avgusta. Č. g. Erhatič o 1050-letnici sv. Cirila in Metoda, razloži razloček in pomen družbe sv. Cirila in Metoda in Slov. Straže in govori o starem in novem praznoverju. Močnik Franca deklamira «Oljki». M. Poljanec poda poročilo o sestanku deklet v Mariboru dne 2. avgusta, govori o narodni noši.
VII.	shod dne 9. novembra. Močnik Matilda deklamira «Kmečki dom». C. g. voditelj predava kako bi se dale tožbe med kmečkim ljudstvom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Močnik Franca «Nedolžnost in čistost je za delovanje slovenske deklice v javnem življenju največje važnosti in deklamira prelepo pesem «Zaplakal sem».
Vsakokrat je predsednica z navduševalnimi besedami pozdravila in zaključila shod, ogledale in porazgovorde smo se tudi vedno o raznih svetovnih dogodkih. Z veseljem naznanjam, da nas nikdar ni bilo zbranih pod sto, ampak vedno več kot sto. (Govor pošljite; ga ni treba še na novo prepisati, da se le da brati, op. ured)
Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. nov. je naša Mlad. zveza uprizorila igro »Zamujeni vlak« in krasne pevske točke poleg srečolova. Igra je dobro izpadla. Fantje le po tej poti dalje. Zasmehovanje sem, zasmehovanje tja — mi gremo naprej. Le pridno prihajajmo k pevskim vajam in uspeh se bo kmalo pokazal. Drugi fantje bodo tudi izprevideli, da so na napačni poti. Izobražujmo se. Na delo! Dobro časopisje v roke, kozare pa iz rok !
Hoče. Dekliška zveza je uprizorila dne 23. novembra poučno igro »Prisiljen stan je zaničevan«. Podpredsednica Lizika Vabič je razložila vsebino igre Tilka Pfeifer je deklamirala »Ujetega ptiča tožba«. Nato je sledila predstava v splošno zadovoljnost. H koncu so zapele igralke »predica«. Lahko je ponosna naša zveza, da ima lepo število požrtvovalnih in delavnih članic, ki jim je blagor naroda res pri srcu. Večinoma vse članice se tudi zelo vnemajo za narodno nošo in ne bo več dolgo, ko se bodemo pokazale hočke mladenke v narodnih nošah. Tega se že zelo veseli
Tajnica.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Da se
naša D. Z. zaveda svoje naloge, je pričal zelo dobro obiskovan, podučen škod dne 30. p. m., na katerem so nas gospod voditelj svarili pred lahkomiselnim izseljevanjem. Apolonija Schweiger deklamira «Slovenski svet Marijin dom», Marija Brezočnik pa «Dekliška budnica». Po navduševalnemu govoru predsednice Marije Medved (ki ga ob priložnosti objavimo) o «Sv. Križu», zaključijo g. voditelj shod s prošnjo do starišev, zlasti mater, katerih je bilo precej navzočih, da ne zabranijo svojim hčerkam vstop k D. Z, ki šteje sedaj po enomesečnem obstanku že 58 članic. Na svidenje še v obilnejšem številu pri prihodnjem sestanku 26. dec.
Tajnica.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Mladeniči
niči pr
vstanite! Novo leto se približuje! Z; novim letom moramo tudi mi mladeniči pričeti novo, lepše življenje. Organizirati se moramo v Mladeniški zvezi, stopiti pod prapor Jezusov. Mladeniči, ne ustrašite se nobene zapreke, katera nam zabranjuje vstop v to lepo in koristno organizacijo. Naši verski in narodni sovražniki imajo zbrane močne čete, s katerimi nas napadajo. Združimo se pod zastavo Kristusovo, da skupno odbijemo vse napade sovražnikove in ohranimo naš verski in narodni živelj. C. g. župnika pa prosimo, da blagovolijo tudi z nami imeti toliko truda, kakor z dekliško zvezo, da bomo tudi mi kmalu združeni z nepremagljivo armado pod praporom Jezusovim. Kličem vam, naprej mladeniči za krasnim ciljem!
Šentlovrenški mladenič.
Pilštanj. Dekliška zveza je zborovala 23. novembra. Vspored: Pozdrav nove voditeljice Mimke Stritih. Deklam. Memento mori; Fr. Kužner. »Bodimo miroljubne«, govori Mal. Toplišek. Zanimiv je bil dvogovor o dekliški zvezi Ter. Perc in Roze Zagiajšek, za tem so povzeli besedo gdč. učit. Krist. Berthold in ob kratkem poročali o katoliškem shodu v Ljubljani, posebno, kako se je mladina lepo in neustrašeno obnašala v klub nasprotnikom liberalcem. Pač sad organizacije. Sledi deklam. »Pesem slovenskih deklet«, (Ciriljev) Veron. Kovačič. Pozdravijo nas veleč. g. župnik duh. vod. in nas spodbujajo k delu za izobrazbo. Posebno so nas navduševali za lepo petje, ki ga moramo začeti gojiti v veliki skupini. Na poziv se je oglasila dobra polovica deklet. Pevsko vajo bomo imeli vsako nedeljo pod vodstvom gdč. učit. Krist Berthold. Razšle smo se v veseli nadi in z željo da hočemo posebno zimski čas dobro porabiti za izobrazbo.
Zreče. Danes pošiljamo poročilo o 3 dekliških prireditvah a) pri mesečnem shodu za za september. Govorila je načelnica »Družbe Marijine.« Komperšek Ana in prednica »Dekliške zveze«, Lamut Barbika; k predmetu sta prispevali tudi Orož Tončika in Bogatin Mimika — b) Dne 12. oktobra sta obe zvezi, mladeniška in dekliška, priredili Konštantinsko slavnost. Č. g. Jurhar iz Konjic govorili so o pomenu Konstantinovega odloka iz leta 313 za celi svet, za Avstrijo, za Slovence. Dekleta so vprizorile »Sv. Cito«, fantje pa »Krčmar pri zvitem rogu«. Sodelovali so tamburaši pod vod. g. Mravljaka. Pevski zbor so kakor za slovo iz naše dolinice, vodili g. kaplan Škofič. — c) Malone vse članice Družbe Marijine smo včlanjene tudi pri Dekliški zvezi. Vsled tega po razmerah imamo skupne sestanke. Tako je bilo pri shodu za mesec november, ko so nas obiskali novodošli kaplan Plevnik. Danesv so govorile; načelnici Lamut in Komperšek, Črešnar Trezika, Bogatin Mimika, Dular Trezika, Kalšek Trezika, Leskovar Zefika, sestri Orož Hanika in Mimika, Volčič Malika. Drobne Mimika je nevesti Katici Sadek izrekla primerne besede za njeno sodelovanje pri dekliških prireditvah ter ji želela vse dobro v zakonskem stanu. Sklepoma se je reuredil pevski zbor.	Družbenica.
'I isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Odgovorni urednik: E. Jonas.
Razširjevalci in ysi prijatelji „N.D.“ pozor!
Vsi časopisi agitirajo za naročbo in kličejo nove naročnike v svojo sredino. Slabo bi bilo za «Naš Dom», da bi se tudi ta ne razširil še bolj. Povsod se naj najdejo agitatorji za njega, da bi bilo večje število naročnikov.
Da bodo agitatorji in agitatorice imeli večje veselje, sklenila sem, da dobi vsak, ki pridobi vsaj dva nova naročnika za «Naš Dom» in pošlje
naročnino za celo leto, en izvod moje knjige «Dragoceni biseri» za nagrado.
Tako upam, da bo morda to malo pomoglo k agitaciji. Kdor jih nabere več kot dva naročnika, dobi dva izvoda.	Pepica Senica.
Uredništvo se vrli in toli blago-dušni prijateljici «Našega Doma» in z njim združene mladine prav iskreno zahvaljuje. Agitatorji in agitatorice urno na delo!
Prirejene slavnosti in prireditve:
Kraj		dan		ime društva		prireditev
Hoče		23 novembra		Dekliška zveza		«Prisili.stan je zaničevan»
Vurberg		5. oktobra		Mladeniška zveza		slovo voj. novincev
PiUtanj		23 novembra		Dekliška zveza		mesečni shod
Sv. Jurij ob Taboru		8. dec.				poučni shod
Sv. Anton v Slov.	gor.	12.1.23 2. 20 4.				mesečni shodi
		15 6. 10.8. 9.11				
Sv. Lovrenc nad Mar.		30. nov.		»		poučni shod
Ribnica na Pohorju		30.	»		Mladeniška	zveza	mesečni sestanek
Brezno ob Dravi		8/9. 26/10.23/11.				podučni shodi
		8. 12				
» »		18/5 29/6.20/7.		Dekliška zveza		» »
		24/8.21/9. 19/10.				
		16/11. 8/12.				
Prihova		30. nov.		Marijin vrtec		igra in Miklavž
>		8. dec.		Marijina družba fantov		mesečni shod
Ribnica		30. nov.		Dekliška zveza		zborovanje
Sv. Peter na Medv. s.		30.	»		»	»	poučni sestanek
Vurberg		23.	»		»	»	«Najdena hči»
»		30.	»		»	»	poučni shod
		Napovedane prireditve:				
Kraj		dan	ime društva		prireditev	| opomba	
Gor. Radgona	26. decembra		Dekliška zveza		«Sirota Mar.», govori i. dr.	
»	1. jan.				občni zbor	
Sv. Trojica v Hal.	26. dec.		Mlad. in dekl. zv.		poučni shod po večernicah	
S. Lovrenc n. Mar.	26.		Dekliška zveza		mesečni shod	
Prihova	1. jan.		Mar. družba deklet		redni shod	
»	6.	»	Mar. druž. fantov		mesečni shod	
Ribnica	26. dec.		Dekliška zveza		zborovanje	
Središče	26 »			»	občni zbor	
Marenberg	24.		Mlad. zveza		Na Beti.poljanah pri sv.Janezu	
Ribnica na Poh.	21.			»	mesečni sestanek.	
Slovenci! Naročite si „Naš Dom“.
Za naše odre. Izšla je zanimiva igra: „Smrt pravißnega“, enodejanka v dveh slikah. Spisala in založila Pe-pica Senica. Igra vsebuje 8 ženskih vlog ter je za naše Marijine družbe in dekliške zveze jako priporočljiva. Ker je po vsebini jako pretresljiva, se bo gotovo vsem zelo dopadla. Naroča se edino-le pri: Katoliški bukvami v Ljubljani ter stane 8 komadov s poštnino vred samo 1K 70 vin. Dekliške zveze in Marijine družbe, sezite pridno po njej!
„Dragoceni biseri“ je naslov knjižici, ki jo je spisala Pepica Senica. Spisana je posebno za mladino, za mladeniče in za dekleta. Preveva jo pravi katoliško-narodni duh.. Dobrodošla bo zlasti mladinskim organizacijam, zate isto toplo priporočamo, da si jo naša vrla mladina takoj naroči. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi. Komad stane s-poštnino vred 60 vin. 10 komadov samo 5 K 20 vin.
Pred kratkim je izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru majhen, a priročen molitvenik z lepim in velikim tiskom: „Obred in molitve pri procesijah s sv. R e š n j i m Te 1 c -s o m.“ 116 str.
Namen knjižice je pred vsem, razložiti namen in pomen procesije na Te-lovo in onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po Telovem do godu sv. Jerneja. Zato podaja razim molitev pri sv. maši kratek pouk in vse one molitvice, pesmi, evangelije itd., ki se pojo in molijo pri teh procesijah, v slovenskem besedilu.
Izdalo ga je „Cerkv. društvo svetega Faustina“ pri Sv. Petru pri Ma-
riboru v pouk in bodrilo svojim udom. Prav dobro bo došla ta knjižica vsem Častilcem Najsvetejšega ob procesijah s presv. Rešnjim Telesom in ob raznih adoracijah, posebno ob „Večni molitvi“, ker vsebuje tudi „Molitveno u-ro“, nalašč pripravljeno in razdeljeno za skupno molitev pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, ki bi se naj opravljala menjaje se med dvema zboroma, kakor molijo duhovniki ali redovniki skupno svoj brevir.
Dobiva se pri društvu samem in pa v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru v platno vezan z rudečo obrezo za 50 v,, z zlato pa za 60 v. s poštnino vred.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega
so ravnokar izšle v novem, jako okusnem in pomnoženem natisu. Komur je mar krasne knjižice, naj ne zamudi lepe priložnosti, kupiti jo brž ko mogoče. Posamezna stane 8 vinarjev; priporoča pa se skupna naročba po 100 komadov, ki stanejo samo 7 K. Naroča se v
Cirilovi tiskarni v Mariboru, Koroška cesta štev. S.
Zavod sv. Marte v Trstu
ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«.
m
'IS
r »>44
:§!
!• *4 * >4
iSj#