Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 23. septembra 1871.
107 +
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 21. avgusta 1871,
s katerim se razglaša prepis, kako je preskuševati kandidate učiteljstva v petji po srednjih učilnicah in učiteljskih izobraževalnicah, potem kandidate učiteljstva v godbi na gosli, v glasbi na orgle in klavir po učiteljskih izobraževalnicah. Presknševalna komisija.
§- I-
Učiteljsko sposobnost o nauku v petji po srednjih učilnicah in po učiteljskih izobraževalnicah ter tudi v godbi na gosli, v glasbi na orgle in klavir po učiteljskih izobraževalnicah je dokazati s preskušajo, in zato se postavljajo posebne preskuševalne komisije. Minister za uk določa stojališča tem komisijam ter vsakej posebe nareče prvosednika in tudi primerno število strokovnih izprašateljev na tri leta; a kadar mine ta doba, potem se to novic napravi ali potrdi, kakor je bilo.
Preskuševalne komisije so pod ministrom za uk.
Zglasilo k preskušnji.
§• 2.
Da kandidat more biti puščen k preskušnji, naj prošnjo poda, tisti preskuševalni komisiji, pred katero namerja opraviti preskušajo. V svoji prošnji treba da pove izbrane posebne preskušenjske stroke (§. 3) in tudi jezik, s katerim misli poučevati, ter da vlogi pridene naslednja izkazila:
a) pismeno razpôved o svojem življenji ter kako se je v znanstvu in v glasbi izobraževal;
b) izkaz, da je že dovršil konci 18. leto svoje starosti ;
(Slovomioh.)
64
c) svedočbe, da si je osvojil konci tako izobraženost, kakoršna se primerjati dâ tisti izobraženosti, katera se dobode po dovršeni meščanski učilnici. Teh potrebnosti more oprostiti samo minister za uk, poslušavši preskuševalno komisijo.
0 čem je presknšnja.
§. 3.
Preskušnja treba da pokaže, ali kandidat ima potrebno teoretično in pedagogično izobraženost ali ne, in ali ima potrebno dejanjsko umeteljnost v svojem razpoiu glasbe.
PreskuŠnja torej z ene strani' meri na to, da dokaže splošno izobraženost, katero si je osvojil vsak kandidat, in z druge na to, da se z njo pokaže dejanjska umeteljnost konci v enem iz naslednjih Štireh razpolov glasbe: ali v petji, ali v godbi na gosli, ali v orglanji, ali v glasbi na klavir.
IzpraŠevancu se daje na izvoljo, izbrati si izmej teh štireh razpolov glasbe; a vendar je treba kandidatu pevskega učiteljstva tudi na klavirji znati konci toliko glasbe, da ustreže temu, kar od njega zahteva §. 1, v odstavku I za lit. b).
Splošno znanje.
§• 4.
Kar se tiče splošnega znanja, zahteva se od kandidata :
a) dovolj vednosti v učnem jeziku, ter da ga tudi zna pravilno in okretno rabiti ;
b) tisto didaktno-pedagogično znanje, kakoršnega je treba, da se potem v učilnici glasba res prav uči;
c) vednost o harmomjskem uku ter o najvažnejših dogodkih iz glasbene zgodovine;
d) znanje največjih prikazov v glasbenem slovstvu, kolikor se to tiče razpola, katerega si je kandidat izbral ;
e) znanje tistega orodja, katerega je treba dotičnemu razpoiu glasbe, in sicer znanje o človeških glasilih ter o sestavi tistih orodij, po katerih se z lokom gode, in tudi orgel in klavirja, kakor si je namreč kandidat razpol izvolil v preskušajo;
f) kandidatom orgelskega uka treba še posebno pokazati, da znajo glavne nauke o jedno-gubnem in dvojnem kontrapunktu ter tudi o fugi.
Strokovna izobraženost.
§. 5.
V posameznih štireh razpelih glasbe (§. 3) se zahteva to :
I.	V petji:
a) vajenost, kako lehko pesem peti ob prvem videži in citati v navadnih ključih (v gosel-skem, prvoglasnem, drugoglasnem, tenorskem in basovem);
b) petju okretno in prav priglašati na klavirji ;
c) potrebno	učiteljsko	darovîtost pokazati ob dejanjskem uku, in tudi sposobnost,	voditi
mnogoglasno petje;
II.	Kar se tiče gosli, orgel in klavirja :
a) tehnična vajenost na dotičnem orodji ob glasbi na njem ;
b) trdnost v lažjih glasotvörin prepodâvanji ob prvem videzi, in okretnost, predevati jih na višji ali nižji glas:
c) dovršeno prepodâvanje glasotvorine, odkazane kandidatu v domačo nalogo, da se je nauči (§. 7),
d) potrebno učiteljsko darovitost pokazati ob dejanjskem poučevanji kacega učenca.
Kar se tiče orgel, zahteva se vrhu tega še :
e) ob prvem	videži po	polnem pravilna igra v basu sè številkami;
f) spretnost	v uvodni	glasbi, v preobračavanji (verziranji) in v fugah,	kar	se	tiče	danih
glasbenih snovij.
Oblika preskošnje.
§• 6.
Vsaka preskuŠnja ima tri razdelke, in to :
a) domače naloge ;
b) ustno preskušnjo, in
c) poskusno prepodâvanje.
Učiteljski kandidatje, kateri ne htč preskušaj e opraviti samo iz enega glasbenega raz-pola, naj svojo splošno izobraženost in potrebno umeteljnost izkažejo o vsacem svojem izbranem razpolu, obseženim s tem prepisom.
Domače naloge.
7.
Ako seje storilo, kar veli §. 2, potem izpraševanec v domače pismeno zdelo vanje dohode dve nalogi, kateri je izbrati iz splošnega znanja, omenjenega v §. 4 za lit. b) do lit. f).
Ce kandidat s prošnjo, da bi puščen bil k preskušnji, tudi vpoloži' kako glasotvorine. katero je sam sestavil, ali kako razpravo o stvareh iz okrožja svoje preskušnje, daje se razsodbi preskuševalne komisije na iz volj o, da to delo vzame namesto ene ali namesto obeh domačih nalog.
Kandidatu godbe na geslih, glasbe na orglah ali na klavirji treba tudi, kadar se mu izročajo vprašanja v pismene domače naloge, ob enem zaznamenati glasotvorine, katero se mu je naučiti in jo v zadnji preskušenjski stopinji prepodâvati (§. 5, odstavek II, lit. c).
V ta dela je izpraševancu določiti primeren rok.
Ustna presknšnja.
§•8.
Ako so po mnenji dovprašanih strokovnih izprašateljev podane pismene naloge dovolj dobre, da presknšnja dalje teče, odločiti je čas ustni preskušnji ali poskusnemu prepo-dâvanju.
Ustna presknšnja se razteza na splošno znanje, zaznamenano v §. 4.
Poskusno prepodävanje.
§. 9.
Ob poskusnem prepodavanji, katero je konci preskušnje, treba da kandidat dovolj zna, kar se po §. 5 v petji zahteva od njegove strokovne izobraženosti, ali kar se zahteva v godbi na gosli, v glasbi na orglah ali na klavirji, ako si je izbral, da ga v čem tem preskušajo.
Preskušenjska svedočba.
§. 10.
Kadar so dovršene vse preskušenjske stopinje, komisija izreče sklep ter ga v poseben zapisnik postavi, s kakim uspehom je kandidat opravil preskušajo.
Ako je kandidat preskušajo opravil z vgodnim uspehom, naj se mu da svedočba, katero podpišejo prvosednik in izprašatelji, ter vanjo treba deti vso kandidatovo rodovmco in končni uspeh posameznih preskušenjskih stopinj, ter na konci izreči, ali je, in o katerem glasbenem razpolu je vsled svoje preskušnje poučevati „sposoben“ ali „izvrstno sposoben." V sve-dočbo je tudi postaviti učni jezik, v katerega rabo je kandidat spoznan za sposobnega.
Odobrilo o pevskem poučevanji je dajati za srednje učilnice in za učiteljske izobraže-vâlnice, a odobrilo o poučevanji na goslih, na orglah ter na klavirji samo za učiteljske izobraževalnice.
Odvračilo.
§• 11.
Kandidatom, kateri niso preskušnje prebili, naj se pismeno priznani, da so odvrneni, ter v katerem roku smejo preskušajo ponoviti. Komisiji pristoji rok ustanavljati.
Odvračilo vsacega kandidata je treba ostalim preskuševalnim komisijam uradno oznaniti.
Ponavljane preskušnje. •
§. 12.
Komisija more odvrnenim kandidatom samo enkrat privoliti, preskušajo ponoviti.
Ministru uka se prihranja privoljevati, večkrat jo ponavljati.
Dopolnjevâlne preskušnje. §. 13.
Kandidatje, kateri so v eni ali več učnih stvareh že dobili učiteljsko pravico ter hote odobrilo dobiti še v drugih glasbenih razpolih, obseženih s tem preskušenjskim propisom, treba da se udadé dopolnjevala! preskušnji. Odobrilo, katero je kandidat o glasbenem razpolu poprej dobil, naj ob tej preskušnji bode za podlogo tako, da tisto ne potrebuje novega pre-skuševanja, kar se je kandidatu potrdilo že v poprejšnji preskušenjski svedočbi.
Takse. §. 14.
Pred samo preskušajo treba da kandidat plača 10 gld. takse, katera pride v kameralno blagajnico. To takso je ob ponavljani ali dopolnjevâlni preskušnji zopet plačati.
Opravilni red. §. 15.
Prvosedniku je izročen ves opravilni red in vodba preskušenjskih razprav. Biti mu je vselej v pričo, kadar so ustne preskušnje in poskusno prepodâvanje.
Po zvršetku vsacega leta prvosednik o končnem uspehu preskušenj, pripolagaje zapisnike, ministru za uk pošilja poročilo, v katero je na tanko postaviti, koliko je vsak posameznik iz komisije storil ob udeleževanji preskušenjskih stopinj.
Možje te komisije dobodo primerne nagrade za svojo delavnost ob učiteljskih pre-skušnjah.
Oprostitev od preskušnje. § 16.
Glasbenim učiteljem, kateri so pred razglasom tega propisa samostojno o glasbi dejanjski poučevali ter pokazali v tem posebno sposobnost, more minister uka, poslušavši preskuševalno komisijo, spregledati vso ali nekoliko sposobflne preskušnje.
Učiteljska pravica za izobraževalnice učiteljic. §. 17.
Po zgornjih določilih (§§. 2—16) rnogo tudi ženske glave za izobraževalnice učiteljic dobiti učiteljsko pravico o glasbenih razpolih, obseženih s tem propisom.
Jireček s. r.
(Sloveiiieek.)
65
108.
Ukaz finančnega ministerstva od 6. septembra 1871,
s katerim se razkrepa določilo §. 4.ea v propisu o presknšnjah za višjo konceptno službo pri finančnih prokuraturah.
Vsled najvišjega sklepa od 16. julija 1871 naj se v finančnega ministerstva ukazu od 23. novembra 1855, Drž. zak. št. 202, razkrene tisto določilo, ki veh', da je finančnega prokuratorja prizvati v preskuševalno komisijo, kadar odvetniško preskušnjo dela kak konceptih uradnik finančne prokurature.
Holzgethan s. r.
109.
Ukaz ministra za notranje stvari od 9. septembra 1871,
s katerim se zopet ustavlja nekterim okrajnim glavarjem na Gališkem izročeno opravljanje poslov cesarskega namestnika v njegovem imeni.
Z najvišjo privolitvijo Njegovega c. in kr. apostolskega veličanstva od 1. septembra letos se tukaj razkrepa ukaz ministra za notranje stvari od 19. oktobra 1868, Drž. zak. št. 144, o cesarskega namestnika poslih, katere je v njegovem imeni na Gališkem opravljalo več okrajnih glavarjev, ter po sedaj bode nad uradno delavnostjo vseh okrajnih glavarstev cul samo cesarski namestnik ali organi, katere on pošlje.
Ta naredba se ne dotiče posebne uradne delavnosti, katero načelstvu okrajnega glavarstva v Krakovu, kar se tiče tamkajšnjega obmestja, odkazuje §. 9 postave od 19. maja 1868, Drž. zak. št. 44.
Hohenwart s. r.