Kmečka trgovina Kriza izvoza našega Iesa V naši lesni trgovir.i je zavzel sicer predvideni zastpj nepričakpvanp velik obseg; tudi utegne biti dolgotrajen ta zastoj, ker vlada na svetovnem trgu že občutna stagnacija ¦— skorajda diktirana pd pretiranega birpkratizma — ker se vsepovsod onemogpčuje medsebojna svpbodna trgovina z raznimi prisilnimi odredbami ter naredbami. Tako so izpadle kot naše bivše največje odjemalke Anglija, Nemčija in Italija. Izgleda pa ni na kako skorajšnje izboljšanje. Poaebno so prizadeti naši producenti lesa, katerega produkcija je v dobi dobre konjunkture silno narasla. A dočlni se nam tp blagp doma po nepotrebnem kvari in se z vaakim dnem veča škoda našim producentom, pa v Italiji zelo primanjkuje baš tega blaga tako, da ao že mnoge tvornice morale uataviti pbrate ter odpustiti delavstvo, aeveda samo zato, ker prevneti birpkratje še vedno čakajo z izdajo uvoznih dovoljenj. Podobne razmere vladajo v Nemčiji, čeprav v malo drugačni obliki. Kamorkoli akušamo usmeriti naš izvoz, povsod naletimo na skoro iate ovire. Morda se bodo tega zavedli tudi naši odločujoči faktorji in pravočasno ukrenili vse potrebno, da se našemu lesnemu izvozu kakp odpomore. Izvoz živine v Italijo Na Reki se vršijo posvetovanja med zastopniki našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in italljanskimi delegati. Namen te konference je organizacija prodaje naše živine na reškem trgu za vso Italljo. Tako centralo ima že Mažarska, pa tudi Rpmunija jo namerava osnovati. Izgleda, da bodo dogovori za osnovanje naše prodajne centrale ugodno potekli ter bo nova ustanova vsekakor dobro vplivala na izvoz nai« živine. Pozor na zdravilne rastline! Pridobivanju in prodaji zdravilnLh rastlin posvečajo nasi ljudje še vse premalo pažnje, dasi bi se dalo z njimi zaslužiti lepe denarce, zlasti v današnjih časih, ko slovenski kmet res nima skoraj ničesar drugega za prodajo kakor živinp in les. V nekaterih pokrajinah naše države se kmetje na veliko pečajo s pridelovanjem. zdravilnih rastlin, še bolj pa v Bolgariji. Za naže zdravilns rastline se zanima zlasti Nemčija ter nam je zopet odobrila drugi tromesečni kontingent za izvoz v višini 127.000 mark — kar je v našem denarju poldrug milijon dinarjev. Hmeljski nasadi se ne bodo zmanjšali Pred kfatkim smo poročali o konferenci, ki je bila v Pragi in se je pečala z zmanjšanjem hmeljskih nasadov v Srednji Evropi. Sedaj pa nam javljajo zopet iz Prage, da bo taka omejitev težko izvedljiva. Zastopnik naše države na omenjeni konferenci je nastopil proti predlaganim omejitvam ter je izjavil, da jih naša država ne bo izvajala. V Pragi smatrajo, da bi bilo tudi na Ceškem težko izvesti ta aklep, ker je prišel prepozno glede na stanje nasadov. Živina Plemenski sejem rodovniške živine Zveze aelekcijskih društev za svetlolisasto govedo je bil dne 23. aprila v Beltincih v dolnjelendavskem okraju. Na aejena je bilo prignanih 69 bikov, 15 krav in 7 telic, prodanili pa je bilo 35 bikov, tri krave in ena telica. Biki so dosegli ceno 6—8 din za 1 kg žive teže ter so se prodajali po 2400 do 4400 din za glavo. Krave so dosegle ceno 5—6 din. Plemenski biki so nakupljeni za okraje: Ljubljana, Ljubljana okolica, Maribor levi breg, Murska Sobota in Ljutomer. Markov sejem v Zagrebu. Na staroznani Markov sejem v Zagrebu, ki je eden največjih v državi, je bil radi slabega vremena dogon majhen ter je znašal okrog 1500 glav. Kupcev pa je bilo veliko, in aicer 237 naših in 86 inozemcev. Zaradi velikega povpraševanja in slabega dogona so ae dvignile cene za povprečno 50 par ki 1 kg. Biki 80 ae prodajali po 4.50 do 5.70 din, krave po 3.50 do 4.50 din, telice 4—5.50, voli 5.50—6 din 4.50 do 5 din za 1 kg žive teže. Maribor: debeli voli 4.25—5.50, poXdebeli 3.75 do 4.75, plemenski 4.50—6 din, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4—4.90, plemenBke 4—5.25, krave za klobasarje 2.50—3.25, molz- ne 3.75—5, breje 3.50—4 din, mlada živina 4.50 do 6 din, teleta 5.50—7.50 din. Ptuj: vpli 3.50—5 din, krave 2—4.25 din, biki 3.50—3.75, junci 3.50—4 din, telice 4—4.75 din. Nova cerkev: voli 5.50—6 din, krave 4—4.50, telice 5 dln. Sejem je bil slabo obiskan. Razkrižje: krave 3.50, 2 din, telice 5 din, biki 4.50, 3.50—4 din. Promet zelo slab. Velik letnl Jurjev semenj v Novera mestu. Najvišja cena pri volih je bila dosežena a 3200 din, najnižja pa 900 din, pri kravah najvišja 2400 din, najnižja 500 din. Na tehtnico je bila dosežena najvišja cena pri par komadih volov 5.50 din, povprečno pa se je plačevala goveja živina od 3 do 5 din 1 kg. Kupčija je bila prav slaba in je V znamenju padanja cen zaradi pomanjkanja krme Svinje Trgovina a Svinjami je precej živahna. Pokaz-al je to zlasti zadr.ji mariborski sejem, na katerega je bilo pripeljanih 174, prodanih pa 135 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 65—100 din, 7—9 tednov 110—130 din, 3—4 mseece 150—210 din, 5—7 mesecev 300 do 390 din, 8—10 meaecev 420—490 din, eno leto 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — Na sejmu v Ptuja so bili pršutarji 7—7.50 din, plemenske svinje 6 do 6.75 din, mladi prasci 60—120 din komad. — Na Dolenjskem so dva meseca stari prasci po 150—200 din, 4—5 mesecev pa 300 din komad.