39. štev. Pavšalni franko v državi SHS. V Ljubljani, v petek 18. februarja 1921. Posamezna Stev. 1 K. ' Leto V. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugoslov. socijalno-demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za liat so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica Učiteljska tiskarna. asu Nove vojaške zveze! LDU Pariz. 16. febr. (Havas.) Kakor poroča »Petit Parisien«, ima dogovor med varšavsko in bukare-£ko vlado, ki ga pa bodo še enkrat proučili, značaj formalne politične -ln vojaške zveze. Načrt predvideva, da si Poljska in Romunija jamčita za ohranitev ‘ njunih vzhodnih meja; zlasti se to tiče poljske vzhodne meje, kakor jo določa pogodba v Rigi. »Petit Parisien« meni, da se mu ta zveza ne zdi nezdružljiva z malo entento med Romunijo. Češkoslovaško in Jugoslavijo. Mala antanta bo zavzela v bodočnosti obliko formalne zveze. Druga poglavitna točka je določba, da stopi dogovor v veljavo le tedaj* ako jamčita za imenovane meje tudi Anglija in Francija. Dogovor Predvideva vojaško sodelovanje v slučaju, ako bi rdeče čete napadle eno teh držav ali obe. Hm! LDU Bruselj, 16. febr. Listi poročajo. da se je dognalo iz papirjev, ki so jih oblasti zaplenili pri hišnih preiskavah, da bi se imela po povelju Moskve razviti v nekaj tednih obširno gibanje, ki bi se raztezalo na Pariz, Amsterdam in Nemčijo. Pri ekstremistih se bodo vršile nadaljnje hišne preiskave. — Komentar k tej brzojavki: Glej »Naprej«-?v članek »Predvojni spomini« (»Naprej« od 17. t. m.) Telegrami. OJ, MENI JE ZA ZLATA DVA . . . LDU Varšava. 15. febr. »Kurjer Poranny« priobčuje interview svojega pariškega dopisnika z ministrskim predsednikom Briaridom. Ministrski predsednik Briand je v pogovoru dal duška svojemu zadoščenju nad tem, da je Poljska s sklepom riškega miru zagotovila svojo vzhodno mejo, vsled česar lahko postane vaien faktor na vzhodu spričo traj-!m Vznemirjanjem. Zadržanje Franic naprain Rusiji Je jasno določe-oa po dejstvu, da sovjeti niso priznali dolgov prejšnjih vlad. Morda se Poljski posreči, da bo delovala kot posredovalec med Francijo In Rusijo in dosegla uspeh. •. Francozje prisojajo potemtakem Poljakom vlogo provizijskih agentov. Pet procentov od 30 milijard je že nekaj! VLADA TRDNO STOJI--------------- LDU Belgrad, 16. febr. Miuistr- ie včeraj poslal naceintku Zemljoradničkega kluba Vojislavu Laziču pismo, v katerem ga vabi na porazgovore glede skup-’ nega načrta ustave. Poslanec Lazič je o tem snoči obvestil svoj klub. Po sklepu stranke so poslanci Lazič, Pucelj in Sima Markovič šli k ministrskemu predsedniku, kjer so kon-ferirali malo časa. Lazič je pri tej Priliki ministrskemu predsedniku izjavil, da Zemljoradnički klub smatra svoj ustavni načrt kot podlago za vsak nadaljnji porazgovor. Ministrski predsednik je gospodo prosil, naj htu odstopijo en izvod njihovega ustavnega načrta, da ga prouči. Da-"** °b treh popoldne so se gospodje govore sestali 111 nadaljevali poraz- ski nreds^rtnnTtl’ 16‘ *ebr- MlniStr-ski predsednik Paši e je dne 15 t poslal dopis muslimanskemu idtaS ter ga povabil na porazgovore glede izpopolnitve vlade, v Belgradu se nahajajoči muslimanski poslanci so se obrnili do svojih tovarišev ter jih naprosili, naj jim sporočijo svoje mnenje o tej stvari. LDU Zagreb, 17. febr. »Jutarnji list« trdi, da bi Imela opozicija večl-*»o (22 proti 20), če bi se Radič ude- ležil delovanja ustavotvome skupščine. Ni izključeno, da bi mogla vlada ostati tedaj v skupščini v manjšini. Položaj je v mnogih ozirih odvisen od Radiča. »Riječ« trdi, da se radikalci in demokrati popolnoma strinjajo v vprašanju ustave. ODGOD1TEV SF.J USTAVNEGA ODSEKA. LDU. Beograd, 18. febr. Seje ustavnega odbora so odgodene do petka, ker je treba, da se dajo natisniti vsi predlogi in izpremembe k vladnemu načrtu ustave. Tudi se morajo dati v tisk načrti posameznih parlamentarnih klubov, ki so bili predloženi ustavnemu odboru. V petek se prične podrobna debata, pn-čenši s 1. členom načrta ustave Nikole Pašiča. * Seje parlamenta in odsekov se odgajajo takrat, kadar vlada trdno stoji---------— POSVETOVANJE V PORTOROSE LDU. Pariz, 17. febr. »Petit Parisien javlja: Posvetovanja v Por-torose se otvorijo dne 15. marca. Predmet posvetovanj bo tvorila vzpostavitev gospodarskih odnošajev v podonavskem ozemlju, katere so pretrgali politični dogodki. Predvsem bodo razpravljali o železnicah, da urede razdelitev železniškega parka po številu 300.000 vagonov, s katerimi je razpolagala bivša monarhija Na drugem mestu bo stalo vprašanje pošte in brzojava, na tretjem vprašanje premoga, zlasti razdelitev premoga na nasledstvene države, na četrtem zboljšanje valut. Konferenca ne bo le stremela po tem, da pomaga Avstriji v njeni sedanji stiski, temveč za tem, da reši srednjeevropski problem v celokupnosti in da postavi na mesto dosedanje razcepljenosti držav čut za medsebojno podpiranje. BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. LDU London, 16. febr. (Wolff.) V poslanski zbornici je izjavil voditelj delavske stranke Clynes glede brezposelnosti: Položaj se je od meseca septembra poslabšal. Delavska stranka zahteva za nezaposelne ali dela ali zadostne podpore. Ako vlada delavskih zahtev ne sprejme, naj sama predlaga kaj boljšega. On nikakor ne zagovarja razredne diktk-lure v Rusiji, toda brezposelnosti po njegovem mnenju v Rusiji ni. Govornik Je na to nastopil za vzpostavitev mednarodne trgovine z Rusijo. Delovni minister Mack Namara je izjavil, da je število brezposelnih naraslo od 350.000 meseca oktobra 1. 1. na 1,039.000 H. februarja tega leta. Delovno ministrstvo si na vso moč prizadeva, angleško industrijo vzpostaviti. Medtem se izdeluje zakonski načrt, ki predvideva zvišanje brezposelne podpore. odseku misel, da je zapustil bansko mesto, ker ni meseca decembra hotel dovoliti, da se narod v Hrvatski kolje. Minister pravi, da nikdar nihče tega ni zahteval, temveč samo, da se vzdrži red in zavaruje osebna svoboda in imetje. Dr./Laginja ugotavlja svečano, da je 8. decembra I. 1920 to naročilo popolnoma in »ad verbum« prejel in Izvedel. Treba pa še pojasnila k tem besedam, da se je soričo takratnih dogodkov zahtevalo od njega postopanje, ki ga kot Hrvat in človek ni mogel in ni smel izvesti, kajti če bi hotel to izvesti, bi v Zagrebu, kakor tudi v ostalih delih Hrvatske tekla kri naroda in odkrito povedano, nedolžna kri. Imamo momente, ko ima narod napol prav ter zastopa pravo resnico in je pripravljen, zastopati jo s svojim življenjem. Spričo te polovice prava more priti, kakor misli govornik, do programa, ali kakor že hočete to imenovati. In tedaj je prišlo do seljačke stranke na Hrvatskem. Nisem republikanec, pravi govornik, In smatram, da je nesrečna ideja Radičeve stranke, ker stavlja v svoj program republiko v Hrvatski, istota-ko moram omeniti, da so njene ideje in program zelo mistične kolektivnosti. Na drugi strani pa ima ta stranka sijajen del, ki kaže jako dobro svojstva tega naroda, tako do- bro institucijo in toliko jakost, da vas moram tudi v tem trenotku na to spomniti. Ako nadalje minister za konstituanto pravi, da je sporazum nemogoč z onimi, ki hočejo široko avtonomijo, kakor tudi z onimi, ki hočejo seljačko republiko, potem moram odgovarjati, da je sporazum mogoč celo tako daleč, da morejo v tej naši kraljevini obstojati posamezni deli s popolnoma republikansko institucijo, kakor je to tudi drugod. Tudi ta poizkus bi se mogel storiti. Mi ga ne sprejemamo in ga nočemo. Nemogoč je samo en slučaj, če bi se hotela naša država upravljati centralistično. Po govoru poslanca dr. Laginje je predsednik odseka izjavil, oa je debata izčrpana in da se preide na glasovanje, ali se vladni ustavni načrt sprejme v načelu. Glasovanje se je izvršilo poimensko. Za vladni ustavni načrt je glasovalo 23 članov, proti pa 19. Posl. dr. Vošnjak od zemljoradniškega dela opozicije je glasovla za Pašičev vladni ustavni načrt. Nadalje se je vršila volitev predsednika ustavnega odseka, ker je dr. Vesnič poda! ostavko. Za Predsednika je bil izvoljen dr. Mom-čllo Ninčič z 27 glasovi. 11 glasovnic je bilo oddanih praznih. — Seja se je zaključila ob 20. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 15.30. Iz ustavnega odbora. Odgovor ministra za konstituanto. - Vlada jo hotela krvoprelltje na Hrvaikem! LDU Belgrad, 16. febr. 12. redni sestanek ustavnega odseka je danes otvoril podpredsednik dr. Tomljeno- Nemčija in Rusija. ■vič ob 16. uri. Pred glasovanjem o prehodu v podrobno debato na pod- Ev ropi. in to že stoletja. O tem bo gf-vortl podrobnejše še pozneje. Kar se tiče kvalificirane večine, ie to^ drugačna večina in ne navad-, • , , . - - na. To je večina, ki ima neko kvali- , ,aio 5U SKiemn m vannn k lagi vladnega ustavnega načrta je J tikacijo, kadar je pravna in faktič- ! reuči zaveznikov (antante) da govoril minister za konstituanto dr. • na večina. Kadar se reče, da je za 1 ■ - - - °v- '■antanteL da Marko Trifkovič, ki je izjavil, da se i glasovanje potrebna polovična veči- je načelna debata raztegnila v dalji- j na plus I vsega števila poslancev, no in širino, ne pa v globino. Pravi, 1 potem je ta večina zadostno kvalifi- kakor je že v svojem prvem govoru j Hrana in ima dovolj kvalitete, aa je poudarjal, da daje vladni ustavni na- ! pravna in faktična večina, črt polno jamstvo za pravični in fak- i Kar se tiče samouprave, je v Še-tični sistem vladavine. Na očitke, ki stih velikih in obširnih delih ustave so padli glede vladnega ustavnega načrta, so že odgovorili oni gospodje, ki so ta načrt branili. Glede očitkov, da v ustavnem načrtu ni določb socialno- gospodarskega problema, pravi, da razen v Nemčiji niso v nobeni drugi državi vstavljena v ustavo določila o rešit- vi sociaino-gospodarskih vprašanj. Razmere v Nemčiji so popolnoma drugačne kakor pri nas. Kar se tiče zahteve,'da bi se odprava smrtne kazni določila v ustavi, izjavlja, da to vprašanje še ni dovolj pojasnjeno v znanosti. Edino, kar je pojasnjeno, je to, da ni potrebno, da se izvaja smrtna kazen za politične zločine. To določbo pa tudi vsebuje vladni ustavni načrt.. Kar se tiče očitka, da v vladnem načrtu ni zadostno izdelan volilni sistem, pravi, da se to ne more storiti, ker se ustava ne sme izdelati tako, da bi vsebovala posamezne zakone. Na očitke, da v ustavnem načrtu ni določb o odgovornosti vladarja za kršitev ustave, izjavlja, da v normalnih razmerah nima odgovornosti vladar. Ako ustava vsebuje določilo, da so za akte. postopanje in delo vladarja odgovorni ministri, potem more zelo pogosto priti do odgovornosti ministrov in vsak minister se bo dobro premislil. vali naj,dela proti' ustavi in zakonu, ker bo moral za svoje delo nositi tudi odgovornost. Glede gornjega doma izjavlja minister, da je sestavni del parlamentarne vladavine in da obstoji, odkar obstoja parlamentarizem. Gornji dom obstoja v parlamentarnih in demokratskih monarhijah, kakor tudi v republikah, obstoja v Ameriki in vse povedano, kar je bilo treba. Vse ostalo se bo uredilo s posebnimi zakrni, ki morajo biti taki, da bodo od-\ govarjah razpoloženju naroda v tem pogledu. Trditev, da je potrebna avtonomija radi bojazni pred hegemonijo in nadvlado Srbov, ni upravičena. Mi nasprotno razvijamo pri svojem narodu ljubezen napram Hrvatom in Slovencem, medtem ko tega obratno od Hrvatov in Slovencev ne izkušamo. Vladni ustavni načrt hoče močno in zdravo državo in jasno je, da na podlagi pravičnosti in prava, edinosti In ravnopravnosti. Ta načn hoče stvoriti močno državo za prijatelje in neprijatelje, hoče stvoriti narod, ki bo popolnoma zadovoljen v vseh krajih naše prostrane države. »Med za steklom.« Zatem je govoril posl. Nastas Petrovič (radikalec), ki je izjavil, da bi minister za konstituanto, če bi pokušal vladni načrt z jezikom, spoznal, da ni naletel na med, temveč na steklo. Ta ustava je zanj ravno ono, kadar se med liže skozi steklo. Zanj je glavno, da se mora v ustavi dobro zavarovati parlament in ako ne bo v ustavi dobro zagotovljena niegova popolna notranja svoboda, njegov prestiž in moč, potem je vse iluzorično. V vladnem ustavnem načrtu pa se samo enkrat govori o parlamentu in edino, kar se v njem more najti, je splošna in tajna volitev. v Težka očitanja dr. Laginje. Posl. dr. I.aginja je nato izjavil, da je minister za konstituanto ob priliki njemu očital, ker je izrazil v Nemčija je premagana država. Premagana seveda za moment, ne za vedno. To tudi Francozje dobro vedo in se primerno boje nemške moči. Nemško moč, moč 80-miljonske-ga naroda hočejo Francozje streti za vsako ceno. Streti hočejo Nemce ne le vojaško, ampak tu^i gospodarsko. Zato so sklenili na zadnji konfe- mo- ra plačati Nemčija vojno odškodnino v znesku 220 milijard mark v zlatu. To ni številka za človeško navadno pamet, ampak je astronomska številka. Ena miljarda je tisoč miljo-nov. En miljon je tisoč tisočakov — sedaj pa računajte! Mi, ki nimamo nič, znamo računati do nekaj tisoč — to si še predstavljamo približno, koliko je to. Več pa ne; s številkami, s kakoršnimi delajo Francozje, računajo samo še astronomi. Nemci seveda se temu diktatu ne bodo pokorili. Nemški delavci že celo ne. Tudi nemški delavec hoče delati za sebe in ne za druge. Nemško delavstvo je tako organizirano, da nikakor ne bo priznalo moderne sužnostl. To je stvar, katero je treba spoznati in priznati. Ce kdo držanje nemškega delavstva odobrava ali ne odobrava, je to postranskega pomena — videti je treba stvar tako, kakor je. V svojem boju proti Francozom pa Nemčija ne stoji osamljena. Nemčija se danes opira na Rusijo ravno tako, kakor se je nekdaj opirala na Rusijo antanta. Položaj je torej ves drugačen kot je bil pred vojsko. Nedavno so nam javili listi, da Je Berlin centrala sovjetske agitacije za zapadno Evropo. Mi ne vemo, če je to res ali ne. Verjetno pa je, ker v Berlinu že dolgo biva oficijel-ni zastopnik sedanje vlade Kopp. Iz tega sledi, da odnošaji med Berlinom in Moskvo niso sovražni. Tudi stvarni razlogi silijo Nemce k prijateljstvu z Rusijo. Nemci so izgubili med vojno vse kolonije. Odkod naj jemlje sedaj visoko razvita nemška industrija potrebne surovine? Kam naj svoje industrijske izdelke prodaja? Odgovor: Rusija! V Rusiji vlada danes sovjetski sistem, katerega se Francozje boje kot hudič križa. To je fakt, katerega znajo Nemci, ki tudi niso od včeraj, prav korenito izkoriščati. Oni pravijo Francozom: Ali popuščajte — ali pa kakor hočete! Plačali pa ne bomo! Za Ruse je pa zopet prijateljstvo z Nemčijo ogromnega pomena. Oni potrebujejo industrije in industrijsko organizacijo kot žejen jelen vode. Tega jim ne more dati noben narod v tako obilni meri kot Nemci. In res: Nemci pošiljajo v Rusijo svoje inže-nerje, svoje delavce in svoje vojaške organizatorje. V.ruski armadi služi danes na tisoče ueiriških oficirjev. Z Nemčijo zvezana Rusija pa predstavlja ne le nepremagljivo evropsko. ampak svetovno silo, kateri nobena zveza držav in državic ni kos. Ce se bodo Francozje resno zaleteli v ta kolos, bodo šli s krvavimi glavami domov, ker vojska proti 280 milijonov prebivalcev broječim državam je blaznost, kakoršne so zmožni le zaslepljeni pariški bankir-ji, ki so vajeni pošiljati po kostanj v ogenj — druge. Tako izgleda dejanski položaj. Sx činjenicami je pa treba računati. Če-hoslovaški vnanji minister dr. Beneš je dober računar in je vkljub odlikovanju s francoskim redom častne legije prve vrste odslonil sodelovanje v tako riskantni aferi. Kaj bodo pa naredili naši državniki, tega pa ne vemo. Če bi bili naši državniki norci, bi mi rekli, »bog daj norcem pamet«; ker so pa naši državniki pametni, zato upamo, da se bo vse dobro končalo----------------če pojde pa slabo, bo pa ljubljanska cenzura pomagala. Mi smo na vsak način Iz vode. Repertoir narodnega gledališča v Ljubljani. Drami: , Petek 18. Miss Hobbs, D Sobota 19. Golgota, E. Nedelja 20. Sen kresne noči v opornem gledališču ob dramskih cenah, laven. Ponedeljek 21. Miss Hobbs,. A Operai Petek 18. Vesele žene vindeorske, A. Sobota 19. Tbats. C. Nedelja 20. Sen kresne noči, laven. Ponedeljek 21. Zaprto, Politične vesti. + Ljubljanska cenzura je poslala zadnjo »nekontiscirano« > številko »Napirej«-a v Belgrad. Ce se potšiljaitev izgubi, smo pripravljeni ponatis zaplenjenega članka poslati sami na naslov: Gospod Labud — raško se imenuje drugače Ker vidimo, ■da cenzorju zastaja pori tem imenu kri, ue-bamo, ker smo usmiljenega srca. + Diplomatski sprejem. Ministrski predsednik Pašič kot minister za zunanje stvari je •včeraj sprejel v ministrskem predsednišrtvu zastopstvo vseh tujih držav. -f Klerikalni protest. Posl. dr. Korošec je vložil protest proti tenvu, da je bil za. predsednika deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani imenovan dr. Baitič, in da je rlada Jzprmenila volilni red za Slovenijo. + Revizija ljudskega štetja v Sloveniji« Ministrstvo za socialno politiko bo v kratkem odredijo revizijo ljudskega štetja v Slovenija in Prekmurju, ker lima dokajze, da so nekateri popisovali nalašč v korist Nemcem. — To je prazen izigovor. Revizija je odrejena na povelje vojaške oblasti, ker «o našteli premalo moških. Zato bo tudi v Ljubljani novo štetje, + Pri bližnjih občinskih volitvah v Beogradu nastopijo socialdemokrati in cen-trumaši s posebno listo, katere nosilec bo sodr. Nedeljko Divac, a za odbor Dragiša Lapčevič. Ta lista, menijo, bo na vsak način dobila do osem mandatov. Ker komunisti n« bodo nastopili s svojo listo, bo večji del njih volilcev vsekakor volil tudi to listo. Radikalci in demokrati si niso edini. f Razdelitev vojne oblasti. Ministrstvo vojne in mornarice je sklenilo razdeliti savsko armadno oblast na dva dela, in sicer na dravsko divizijsko oblast,, ki je že obstojala s sedežem v Mariboru in triglavsko divizijsko oblast s sedežem v Ljubljani, + Izgnani princ. Agenzla Stefani objavlja nastopno uradnu objavo; Princ Sikst burbonski je pred kratkem izdal knjigo z naslovom »Sondeririedensan-gebot Osterreichs« (Ponudba Avstrije za poseben mir). V spisu mrgoli vse polno insinuacij in laži, ki niti ne zaslužijo, da bi se dementirali. Ker se princ Sikst burbonski nahaja v Italiji, je na podlagi sklepa, ki je datiran z današnjim dnevom, izgnan iz Italije. — AH ni to revček? + Protivladno gibanje v Albaniji. »Be-ogradski dnevnik« poroča, da je bilo albanskim četam, ki se nahajajo v Argisokastru, izdano povelje, da takoj krenejo pred Tirano. Sodijo, da se albanska vlada boji napada s strani nacionalistov, ki so nezadovoljni z notranjo in zunanjo vladni? politiko. + Francoski komunizem ne uspeva. Delavstvo, ki je organizirano v revolucijskem odboru za seinski departement, je doživelo pri volitvah v upravno komisijo delavske borze za 1. 1921 popoien poraz. Zmagale s 3 strokovne organizacije, ki nočejo v tretjo internacionalo, in sicer na vseh voliščih. Dnevna kronika. D« »• razumemo! »Novi Čas« nas pla- , 41, da se bo g. Adolf Ribnikar zmotil in za- > plenil tudi prostore sociaAno-demokrttske j Zadružne banke. — Prvič: Ta banka še j svojih prostorov nima tin kjer nič ni, tam J Se vojska ne vzame. Drugič se pa g. Doiie Ribnikar nikdar ne zmoti, kakor vidite! — j »Jutro« si želi menda zapet reklame od vanj v Beogradu prenočevati v Zemunu. Glavno mesto Beograd bo na ta način imelo nad 150.0UU stanovalcev Novi drobiž. Finančni minister je na Dunaju urgiral izdelavo kovinskega drobiža po 5, 10 in 25 par. Drobiž, iti je doslej že dospel v našo državo, se te dni izroči prometu, in sicer najprej v novih po- qaše strani. Evo: Kupujte ponedeljkove šte vilke »Jutra«. Te so najboljše! Au! — »Sl. > krajinah kraljevine, Narodu« ni prav, če mi pravimo, da je Lju- J Zamenjava 20 - dinarskih ban- kovcev. finančna deželna blagajna bljana revna. On hoče, da se naglaša, da * j« Ljubljana bogata, zlasti ljubljanska trgovina. Tako nagjlašanje bogastva bo jako všeč igg. finančnem n delegatu in njegovemu pomočniku, ki sta z velikim zadovoljstvom ■ vzela včerajšnji »Narodov« uvodnik na znanje in daljnje ravnanje. »Uganka cen«. Neki gospod Misblj v »Slovenskem Narodu« dokazuje z matematičnimi form Utami, da socialisti po nedolžnem napadajo verižndke. — »Slovenski Narod« jih pa brani Ljudsko štetje v Ljubljani in Spodnji Sliki, Natančno podrobno pregledovanje popisnega materijala se prične 17 tm. in oo trajalo približno 14 dnu Stranke, ki osebnih popisnic niso pravilno ali popolno izpolnile, dobe popisnice v naknadno izpolnitev, azir. popravo. Razventega se bodo hišnim gospodarjem dostavili na dom izkazi, koliko je bilo naštetih v njih hiša.i strank in koliko ima vsaka stranka oseb. Dolžnost hišnih gospodarjev Je, da natančno pregledajo te Izkaze ter jih tekom 3 dni vrnejo mestnemu magistratu s poročilom, da je btlo številčno stanje v noči 31. januarja pravilno naznanjeno, v nasprotnem slučaju pa naj vpišejo pravilno številko prisotnih oseb v rubriko »Opomba«. Razvea-tega j« dolžnost hišnih gospodarjev, da v tem Izkazu navedejo vsako morebitno ne-pravilnst, ki so jo opazili pri ljudskem popisu. Te izkaze z eventuelnimi popravk. morajo hišni posestniki vrniti magistratu (občinska dvorana) tekom 3 dni po dosta vitvi. Ker je v interes^ vsega prebivalstva, kakor tudi občine, države in osobito hišnih eospodarierv samih, da se Številčno stanje prebivalstva vsake hiš* popolnoma natančno ugotovi, se gg. hišni gospodarji podajo popotnoma točno izjavo o izKazu prebivalstva vsake posamezne hiše, in to tembolj, ker so za pravilno navedbo šts-vilčnega stanja svoje hiše gospodarji osebno odgovorni.' Stranke in osebe, ki dosedaj morebiti še niso bile popisane, se s tem zadnjič poživljajo, da se nemudoma zglase na magistratu (občinska dvorana), ker se bo sicer po izvršenem nadrobnem pregledu popisnega materijala vsakdo, ki pri ljudskem štetju ni bil popisan, brezobzirno naznani) kazenski oblasti. Prelbvalstvo v Belgradu. Po izidu ljudskega štetja, ki pa še ni končnoveljaven, ima Beograd preko 110.000 prebivalcev brez predmestij v katerih živi od 40.000 do 50.000 prebivalcev. Med temi so tudi oni, ki morajo radi pomanjkanja stano- tujih metropolah kot kraj veseličenja, uživanja in nedostatka — javnih rešilnih šta- zo; Milan Skrbinšek: H. Druzovič: Posvetna glasba v muzikalnem srednjem veku; cij. Zaslovelo je in odzvale so se slovesu j R.: Leonid Andrejev (K uprizoritvi drame v Ljubljani in blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 20-dinarske novčanice in jih sprejemale od, strank do vključljivo 28. t. m. Stranke, ki refiektirajo na zamenjavo teh novčanic po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože z dvema izkazoma, na katerih naj stranka označi ime, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice številko in serijo. En primerek seznama bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o prejemu. Cim bodo podružnice »Narodne banke« novčanice preizkusile, dobe stranke za pristne novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za ugotovljene faizifikate se protivrednosti ne bo izplačevalo. Občinstvo se opozarja, da bo zamenjavo vršila od 1. marca do 30. aprila izključno le centrala »Narodne banke« v Beogradu brez posredovanja svojih filijalk ali pa državnih blagajn. Pasji kontumac In konjač. Na magl-stratii se druga za drugo zglašajo stranke, ki so dobile kazenski mandat radi kršitve pasjega kontumaca. Najbolj jih prestraši obvestilo, da ima konjač uradni nalog, do-tične pse pabrati in usmrtiti. Lastniki tarnajo, da je kužek le za pet minut brez njihove vednosti na cesto ušel, da je zdrav, da otroci bridko jokajo v strahu, da bo njihovega ubogega Pulita pobral strašni, neusmiljeni morilec itd. Mestni magistrat opozarja vsakogar, da se pru obstoječi ogromni nevarnosti ne more ozirati na nobene sentimentalnosti in na še tako lepe razloge: Vsak pes, katerega se ovadba tiče in je stvar ugotovljena, bo od konjiča pobit. Le na ta način je mogoče naše malomarno občinstvo toliko disciplinirati, da bo naredbe kontumaca res izpolnovalo. Kogar torej zadene neljuba stvar kazenske ovadbe radi kršitve kontumaca, naj se ni-karij ne trudi okrog magistata, da bi svojemu kosmatemu ljubljencu — ta naj do tudi denarno še tako dragocen — rešil življenje. Našel bo na magistratu zamašena ušesa, četudi zagTozl, da bo pri občinskih volitvah volil z anarhisti. — Promocija, Na kr. sveučillšču v Zagrebu je 15. tm. promviral doktorjem prava abs. jur. g. Makao Peterlin. Tujerodne hetere v Ljubljani Naše mesto ni — dolga vas, *zakaj zaslovelo je po blagohotne ženske Iz tujine. — Od dne do dne jih je več v — beli Ljubljani, sem prihajajo a coute que coute, ker so uverjone, da se jim avantura izplača. V restavracijah, v kavarnah se pojavijo kot nove, še ne »registrirane ličnosti« in hajdii na lov. Uspešen dav. Vedno jih je več. Konkurenca. — Pa za boga, kdo jih popelje sem, kdo protežira tiste dunajske »hoteiinke«, budim-poštanske imajiteljice kinematografov itd? — Na Dunaju in — least not last — v Zagrebu se dnevno vrše pogoni, .pri nas pa — tužna nam inajka. — i< Najdena utopljenca. Na desnem bregu ob izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico so včeraj ob 3. popoldne izvlekli trupli utopljencev oficiala javne bolnice Antona Adamiča in Ane Klajnerjeve. Bila sta ravno en mesec v vodi, skočila sta v kanal na dan sv. Antona, 17. januarja ponoči. Časnikarstvo. V Splitu bo s 1. aprilom začel izhajati dlustrovan politični list »Svoboda«. Izkopani grobovi. V Splitu so pri kopanju temeljev za novo sodno palačo nas»i več grobov otrok in odraslih, ki izvirajo $e iz četrtega stoletja. Organizacijski vestnik. Iz stranke. Opozarjamo na diskusijski večer, ki se bo vršil danes zvečer ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Sodrugi in so-družace, udeležite se ga gotovo. Bz strok, organizacije. Kongres kovinarjev se bo vršil v nedeljo 20. t. m. v posvetovalnici na magistratu. Delegati naj se zglasijo ob ipol 8. uri zjutraj v tajništvu kovinarjev v Selenbur-govi ulici 6. II. kjer bodo dobili glasovnic«. Kovinarji, ki hočejo sprejeti delo v tovarni »Bistra« v Domžalah, naj se zglase pred nastopom službe v tajništvu kovinarjev Šlenburgova ulica 6. II. — Tajništvo kovinarjev. Vestnik Svobode. Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani ima vajo danes od poi 8. do pol 10. zvečer v Selemburgovi ul. Pridejo naj vsi vpisani člani in vsi tisti, ki se Čutijo pri grlu, pa jim je nekaj na tem, da se bomo v kratkem 'ponašali z imočnim In izvrstno discipliniranim zborom. Število pevcev bo omejeno in se pozneje torej ne bodo sprejemali člani. Zaenkrat se organizira samo moški zbor. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnic »Svobode* se vrši jutri ob 8. zvečer v restavraciji »Friedl-Fantlni« v Gra-dišču. Opozarjamo nanj vse ljubljanske so-druge in -člane »Svabode«. Dalje pa naj pridejo brezpogojno vsi načelniki pevskih, orkestralnih, telovadnih 1. dr. odsekov v Ljubljani in okolici, da režimo vprašanje ustanovitve podzvez. Kulturni vestnik. Slovenske umetniške organizacije in sicer Društvo slovenskih leposlovcev, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. Klub slovenskih upodabljajočih umetnikov »Sava« ln Ljubljanska podružnica Društva jugoslovenskih glasbenikov so na svoji skupni seji dne 14. februarja 1921 po svojih zastopnikih sklenile predlagati, da se v bodoči ustavi sprejme v kompleks norm o splošnih pravicah državljanov sledeča norma: Umetnost je svobona in uživa posebno zaščito in podporo države in zakona. Kot prvi korak v praktično izvedbo te norme naj se sprejme v ustavo — ako se konsti-tuanta odloči za dvodomni sistem — določba, da voii umetniška kamora v senat najmanj isto število senatorjev, kot jih volijo kamore ostalih interesnih skupin. »Prirode« februarska številka je izšla z naslednjo zelo bogato vsebino: Broša po dr. O. Frangešu. Dr. J. Lončar: O sastavu materije. — Dr. N. Fink: Kako se sječa teža. —■ Pabirci. — Razgovori, -r Naročajte »Prirodo«. . . . Zrnje. 15. številka je Izšla ^ naslednjo vsebino: Jan Baukart: V mraku, Intermez- »Misel«); P.: Nekoliko o nordijskih jezikih; »Jesenski manever«, Mladost* in »Misel«. Gledališka knjižnica. Gospodarstvo. — Dohodki fe državne trošarine iepo napredujejo. Znesek vplačane trošarine »t zelo približuje znesku, Ki ga predvideva državni proračun. lako je bilo iz tega davka meseca januarja t. 1. v vsej driav. plačanih .17,737.24*=* dinarjev, dočim se je v istem mesecu lanskega leta plačalo vsega skupaj 5,473.302 dinarjev, torej trikrat več kot tani. Ud začetka proračunskega leta, t. j. od 1. julija, do konca januarja 19^1 je bilo skupaj vplačanih 82,l3o.3‘/3 dinarjev, dočim proračun Izkazuje za vse leto 9U.26y.6S6 dinarjev. — Zadružno šolstvo na irancoskiti visokih šolah. Na Goli ege ds France je bila v minulih dneh ustanovljena posebna stolica za zadružno šolstvo. Predaval bo znani narodni gospodar theoretik Charles Gide. Je to prvič, kar se o zadružništvu predava na visoki šoli. = Nemško imetje t Ameriki. Iz Newyorka je prišlo poročilo s seznamom zaplenjenega nemškega imetja v Ameriki. To obstoja iz sledečih vsot v dolarjih: V gotovim 176.163.000, v akcijah 94,436.000, v bonih 56,725.000, — v hipotekah 8.605.000, v menicah 1,785.000, v vknjiženih dolgovih 20,137.000, v posestvih 8,023.000, v raznem drugem 57,938.000 dolarjev. Skupno je bilo torej Nemčiji v Ameriki zaplenjenega imetja za 418,824.000 dolarjev. K temu je treba seveda prišteti še prirastek na imetju med zaplembo. — Ameriški trgovci za trgovino z Evropo. Kakor poročajo listi, je 500 najvažnejših bankirjev in veletržcev v Združenih državah v Chicasi sklenilo, na vsak način oživiti trgovinske odnošaje med obema zemeljskima oblama, kakor so buli pred vjj-no. V,, ta namen so ustanovili mogočno zvezo , ki razpolaga že sedaj iz glavnico naa 15C milijonov dolarjev. Po svetu. — Prot Max Dvofak umrl. Po poročilu z Dunaja je umri gih podjetjih na dnevnem redu zaradi nezdrave gospodarske politike. S. Koren poudarja dalje, da je treba v tem obupnem sJučaju složnosti in solidarnosti ter discipline, da preprečimo nakane, ki jth namerava izvajati požrešni in neusmiljeni kapitalizem. Tudi celjska Nova doba, tukajšnji »Revolverblatt«, katero sigurno berejo delavci'in je najhujši strup za delavno ljudstvo, je pisala o tem aktualnem dosodJcu, tei meče v svojem članku ljudstvu pesek v oči to se prilizuje, kakor hijena, ki hoče svoji žrtvi pregristi zadnjo žilo. Ne berite takega Usta, ki podpira gnilo politiko raznih doktorjev. H koncu shoda je bila predložena naslednja resolucija, v kateri zahteva delavstvo državne cinkarne V Cei)u enoglasno: Delavstvo celjske cinkarne protestira najodročnejše prati ustavitvi državnega podjetja oziroma .obrata in zahteva komisijonalno preiskavo, pri kateri mora biti zastopano cinkarn iško delavstvo po svojih delegatih h kroga delavstva in zastopnikov organizacije. Zahteva najodločneje (zopetno vzpostavitev obrata, ker smatra navedene vzroke za ustanovitev kot neutemeljene kapitalistične mahinacije. Dalje zaihteva delavstvo delavski svet oziroma delavsko zastopstvo (izvoljeno aa zato oklicanem tovarniškem zborovanju) v upravno vodstvo državne cinkarne. Ravno tako zahteva za vodio obrata izkušanega strokovnjaka, ki bo skrbel za proovlt državnega podjetja. Navedene zahteve podpiramo, ker je dosedanje vodstvo pokazalo nezmožnost, kar je obrait v trgovskem oziru nazadoval. Resolucija se je poslala: Predsedstvu deželne vlade za Slovenilo; Delavskemu oddelku deželne vlade pri poverjeništvu aa sociialno skrb; Socialističnemu klubu v Belgradu s proSnio, da rea delavstvo pred neopravičenim katastrofalnim dogodkom. Dravograd. Po Dravogradu se govori, da bode milostljiva postajena-čelnikova ustanovila provianturo za svoje privržence. Mika nas, aKo bo prodajala moko po 2 K, mast po 12 kron kg in liter ruma po o K itd. kakor je svoječasno. Res, ta gospa je zelo podjetna in revno ljudstvo čaka njene rešitve. Obetajo se nam rew dobri časi. Živel naš postajenačelnik in oni, ki ga protežirajo. Marsikateri oženjen mu zavida, da ima tako podjetno ženo. Gosp. dr. Pirnatu, zaupniku JDS moramo častitati na pridobitvi takih somišljenikov. Dravograd. Ce kdo želi kakih političnih in drugih posebno o provlan-turi tikajočih se informacij, naj st potrudi do milostive gospe postaje-načelnlkove, katera je z nasveti vsakemu brezplačno na razpolago. Zlatorog isdftiattli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vihovac. Tisk »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani