COBISS Code 1.04 DOI: 10.14720/aas.2015.105.2.16 Agrovoc descriptors: pests, Scaphoideus titanus, phytoplasmas, biological control, integrated pest management, biological pest control Agris category code: h01, h10, h20 Možnosti okoljsko sprejemljivega zatiranja ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball, 1932) Žiga LAZNIK1, Stanislav TRDAN2 Received July 22, 2015; accepted August 31, 2015. Delo je prispelo 22. julija 2015, sprejeto 31. avgusta 2015. IZVLEČEK ABSTRACT Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball, 1932) je žuželka iz družine malih škržatkov (Cicadellidae), izvorno razširjena po Severni Ameriki. Vrsta je bila vnešena v Evropo, kjer napada vinsko trto in je znana predvsem kot prenašalec fitoplazme Grapevine Flavescence dorée (FD) (Candidatus Phytoplasma vitis), ki povzroča bolezen zlato trsno rumenico. Ameriški škržatek je bil v Sloveniji prvič najden leta 1983 na Primorskem. Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji potrjena leta 2005. Za zatiranje ameriškega škržatka se uporabljajo insekticidi, saj žuželka zaenkrat nima učinkovitih naravnih sovražnikov, ki bi lahko zmanjšali populacijo pod gospodarski prag škodljivosti. Nekateri raziskovalci so mnenja, da je na obeh celinah (Severna Amerika, Evropa) številčnost naravnih sovražnikov ameriškega škržatka zelo majhna. Iz ZDA poročajo, da nekateri parazitoidi (Drynidae: Hymenoptera in Pipunculidae: Diptera) parazitirajo ameriškega škržatka, vendar je odstotek učinkovitosti zelo majhen (od 1,3 do 0,8 %). Med načine integriranega varstva vinske trte pred množičnim pojavom ameriškega škržatka so doslej uporabljali metode zbeganja, termoterapije in privabilne posevke. Ključne besede: ameriški škržatek, Scaphoideus titanus, biotično varstvo rastlin, integrirano varstvo rastlin POSSIBILITIES OF ENVIRONMENTALLY ACCEPTABLE CONTROL METHODS OF AMERICAN GRAPEVINE LEAFHOPPER (Scaphoideus titanus Ball, 1932) The American Grapevine Leafhopper (AGL) (Scaphoideus titanus Ball, 1932) is a small insect of the family leafhoppers (Cicadellidae), originally spread across North America. Specie has been introduced to Europe, where is known primarily as a vector of phytoplasma Grapevine flavescence dorée (FD), (Candidatus Phytoplasma vitis), a disease-causing grapevine yellows. AGL was first found in Slovenia in 1983. First occurrence of grapevine yellows was confirmed in Slovenia in 2005. Since no effective biological control agents are known to date, AGL populations are suppressed using insecticides during the host plant's growth period. Some researchers reported that it is in both continents (North America, Europe) abundance of natural enemies of the AGL very small. Researchers reported that some parasitoids (Drynidae: Hymenoptera and Pipunculidae: Diptera) parasitize the AGL, but the percentage of efficiency is very low (from 1.3 to 0.8 %). Among the methods of integrated pest management of AGL methods of mating disruption, thermotherapy, and cover crops are used. Key words: The American Grapevine Leafhopper, Scaphoideus titanus, biological control, integrated pest management 1 UVOD Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball, 1932) je glavni prenašalec zlate trsne rumenice na žlahtni vinski trti, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD), (Candidatus Phytoplasma vitis). Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji potrjena leta 2005 v 1 doc. dr., univ. dipl. inž. agr, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-mail: ziga.laznik@bf.uni-lj.si prof.. dr., Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-mail: stanislav.trdan@bf.uni-lj.si 2 Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 str. 329 - 327 Žiga LAZNIK, Stanislav TRDAN okolici Kopra, v letu 2008 na Dolenjskem, v letu 2009 pa tudi na območju severovzhodne Slovenije (Štajerska in Prekmuije) (Matko in sod., 2013). Ameriški škržatek izvira iz Severne Amerike, od koder naj bi bil s sadilnim materialom, na katerem so bila odložena njegova jajčeca, zanesen v Evropo. V Evropi je bil ameriški škržatek prvič ugotovljen v Franciji (Decante in van Helden, 2006), od tam pa se je razširil v Španijo in na Portugalsko. Njegovo širjenje se je nadaljevalo preko Italije do držav na Balkanskem polotoku (Battle in sod., 2000; Angelini in sod., 2001; Krnjajic in sod., 2007; Delic in sod., 2011; Žežlina in sod., 2013). Prvič je bil ameriški škržatek v Sloveniji najden že leta 1983 na Primorskem, v letu 2003 pa tudi v severovzhodnem delu Slovenije (Seljak, 2008). Danes je razširjen v vseh vinorodnih deželah Slovenije (Matko in sod., 2013). Bionomija ameriškega škržatka je dobro znana (Rigamonti in sod., 2011). Matko in sod. (2013) navajajo, da je škodljivec univoltilna vrsta, saj razvije le en rod na leto. Prezimi v stadiju jačec na dve- in triletnem lesu trte (Bertin in sod., 2007; Rigamonti in sod., 2011). Ličinke se iz jajčec izležejo v drugi polovici maja in se štirikrat levijo (do petostopenjske ličinke). Fitoplazme prenašajo navadno odrasli osebki ameriškega škržatka. Seljak (1993) sicer navaja, da so vektorji povzročiteljic zlate trsne rumenice lahko tudi ličinke tretje stopnje. Sprva so bili raziskovalci mnenja, da žlahnta vinska trta (Vitis vinifera L.) predstavlja edino gostiteljsko rastlino za ameriškega škržatka (Vidano, 1966), vendar so nekatere novejše raziskave pokazale, da lahko škodljivec del razvojnega kroga preživi tudi na drugih gostiteljskih rastlinah, kot so plazeča detelja (Trifolium repens L.) (Jermini, 2011), plazeča zlatica (Ranunculus repens L.) (Jermini, 2011) in navadni srobot (Clematis vitalba L.) (Angelini in sod., 2004). Za zatiranje ameriškega škržatka se uporabljajo insekticidi, saj žuželka nima učinkovitih naravnih sovražnikov, ki bi lahko zmanjšali številčnost njegovih populacij pod gospodarski prag škodljivosti (Malausa in sod., 2003; Nusillard in sod., 2003; Boudon-Padieu in Maixner, 2007; Žežlina in sod., 2013). Prav tako v strokovni literaturi ni navedenih drugih možnosti okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja škodljivca, ki bi bili dovolj učinkoviti. Žežlina in sod. (2013) navajajo, da je vzdrževanje majhnih populacij ameriškega škržatka ključnega pomena pri preprečevanju širjenja okužb rastlin vinske trte z zlato trsno rumenico. Seljak (2008) poroča, da je številčnost ameriškega škržatka močno zmanjšana predvsem pri uporabi insekticidov, katerih aktivne snovi predstavljajo klorpirifos-etil in klorpirifos-metil. Žežlina in sod. (2013) so v sorodni raziskavi, ki je potekala med leti 2010 in 2011 preučevali pet sintetičnih insekticidov za zatiranje ameriškega škržatka. Nanos je bil opravljen v juniju, saj so se raziskovalci želeli izogniti morebitnemu pojavu ostankov FFS v vinu (Bosio in sod., 2003). Rezultati njihove raziskave so pokazali, da je aktivna snov tiametoksam učinkovala najbolje, saj so potrdili kar 96 % smrtnost ličink ameriškega škržatka. Ostale preučevane aktivne snovi so delovale slabše (Žežlina in sod., 2013). V prispevku želimo predstaviti dosedanje raziskave na področju preučevanja naravnih sovražnikov ameriškega škržatka in drugih okoljsko sprejemljivih načinov njegovega zatiranja. 2 BIOTIČNO VARSTVO Znanstveni izsledki, ki navajajo možnosti biotičnega zatiranja ameriškega škržatka, so zelo skopi. Pregledni članek, ki sta ga objavila Chuche in Thiery (2014) podaja nekaj informacij, ki so jih raziskovalci na omenjenem področju raziskav potrdili do sedaj. Populacija ameriškega škržatka na vinski trti je v Franciji znatno večja kot v ZDA (Maixner in sod., 1993). Omenjeno dejstvo je vodilo v hipotezo, da v ZDA obstajajo naravni sovražniki ameriškega škržatka, ki populacije te žuželčje vrste učinkovito zmanjšujejo. Maixner in sod. (1993) v svojem delu zaključujejo, da se v Evropo poleg ameriškega škržatka najverjetneje niso prenesli tudi njegovi naravni sovražniki, ki sicer obstajajo v ZDA. Nekateri drugi raziskovalci so mnenja, da je na obeh celinah (Severna Amerika, Evropa) številčnost naravnih sovražnikov ameriškega škržatka zelo majhna, v 330 Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 Možnosti okoljsko sprejemljivega zatiranja ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball, 1932) primerjavi z naravnimi sovražniki nekaterih drugih škodljivih žuželčjih vrst, ki se pojavljajo na vinski trti (Schvester in sod., 1962; Bernard in Du Fretay, 1988; Malausa in Sentenac, 2011). Kot zgled navajajo gosenice križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana (Denis & Schiffermüller, 1775)), katerih populacije lahko naravni sovražniki zmanjša od 50 do 80 %, seveda v odvisnosti od vinograda (Marchesini in Monta, 1994; Thiery in sod., 2001; Bagnoli in Lucchi, 2006). Iz ZDA poročajo, da nekateri parazitoidi (Drynidae: Hymenoptera in Pipunculidae: Diptera) parazitirajo ameriškega škržatka, vendar je odstotek učinkovitosti zelo majhen (od 1,3 do 0,8 %) (Barnett, 1976). Malausa in sod. (2003) pa poročajo, da parazitoidi iz družin Mymaridae (Hymenoptera) in Trichogrammatidae (Hymenoptera) parazitirajo ameriškega škržatka, vendar je odstotek zelo majhen. Kot zanimivost naj navedemo posebno sožitje, ki sta ga razvila ameriški škržatek in plenilska stenica Malacocoris chlorizans (Panzer, 1794), Hemiptera: Miridae. Omenjena stenica se ne hrani z ameriškim škržatkom, vendar podobno kot v sožitju med mravljami in listnimi ušmi (Stadler in Dixon, 2005) omenjena stenica ob stiku z zadkom ali tipalkami ameriškega škržatka povzroči, da začne škržatek izločati medeno roso (Carle, 1965). Na podlagi opazovanj v vinogradih so ugotovili, da se omenjeni žuželčji vrsti zelo pogosto pojavljata v mešanih populacijah (Carle, 1965). Potekali so tudi poskusi uporabe različnih biotičnih agensov z namenom zmanjšanja populacije ameriškega škržatka (preglednica 1). Poskusi so vključevali tako zglede klasičnega biotičnega varstva (načrten vnos tujerodne koristne vrste za zatiranje tujerodnega škodljivega organizma, ki se je razširil od drugod in v novem okolju nima učinkovitih naravnih sovražnikov) kot tudi varovalnega biotičnega varstva (varovanje domorodnih koristnih organizmov in vzpodbujanje njihovega razmnoževanja in naselitve). Obe strategiji sta se sicer izkazali kot neučinkoviti pri zatiranju ameriškega škržatka (Malausa in Sentenac, 2011). V Franciji so na dveh lokacijah vnesli parazitodino osico Gonatopus clavipes (Thunberg, 1827), Hymenoptera: Dryinidae. V triletnem poskusu so vnesli 368 osebkov parazitodine osice in preverili parazitiranost 46.000 ameriških škržatkov. Stopnja parazitiranja je znašala le 0,4 % (Malausa in Sentenac, 2011). Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 Žiga LAZNIK, Stanislav TRDAN Tabela 1. Naravni sovražniki ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball, 1932) Red Družina Vrsta Tip naravnega sovražnika Ciljni stadij Država Vir Diptera Pipunculidae Eudorylas sp. parazitoid ličinka, imago Francija Malausa in Sentenac, 2011 Syrphidae - plenilec ličinka Francija Schvester in sod., 1962 Hemiptera Reduviidae - plenilec ličinka Francija Schvester in sod., 1962 Dryinidae Anteon masoni Olmi, 1984 parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Anteon pubicorne (Dalman, 1818) parazitoid ličinka, imago Francija Malausa in Sentenac, 2011 Esagonatopus niger (Fenton, 1924) parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Hymenoptera Esagonatopus niger parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Esagonatopus perdebilis (Perkins, 1907) parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Gonatopus audax (Olmi, 1984) parazitoid ličinka, imago Francija Malausa in Sentenac, 2011 Gonotopus clavipes (Thunberg, 1827) parazitoid ličinka, imago Francija Malausa in Sentenac, 2011 Gonatopus lunatus Klug, 1810 parazitoid ličinka, imago Francija Malausa in Sentenac, 2011 Gonatopus peculiaris Brues, 1903 parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Lonchodryinus flavus Olmi, 1984 parazitoid ličinka, imago ZDA Malausa in sod., 2003 Mymaridae Polynema sp. parazitoid jajčece ZDA Malausa in sod., 2003 Trichogrammatidae Oligosita sp. parazitoid jajčece Evropa Malausa in sod., 2003 Acarina Anystidae Anystis baccarum (L.) plenilec ličinka Francija Bernard in Du Fretay, 1988 Araneae Philodromidae - plenilec ličinka Italija Chuche in sod., 2011 Thomisidae - plenilec ličinka Italija Chuche in sod., 2011 332 Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 Možnosti okoljsko sprejemljivega zatiranja ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball, 1932) 3 INTEGRIRANO VARSTVO V sklop integriranega varstva sodi odstranjevanje/uničevanje rastlin žlahtne vinske trte v opuščenih vinogradih oziroma drugih vrst iz rodu Vitis, saj lahko take rastline služijo kot rezervoar tako zlate trsne rumenice kot tudi njenega vektorja S. titanus. Nekateri raziskovalci (Caudwell in sod., 1997; Dupraz in Schaub, 2007; Linder in sod., 2011) poročajo o možnosti tretiranja sadilnega materiala z vročo vodo (t.i. termoterapija). Znano je, da na ta način lahko uničimo tako zlato trsno rumenico kot tudi jajčeca ameriškega škržatka. Med načine integriranega varstva vinske trte pred množičnim pojavom ameriškega škržatka so doslej uporabljali metodo zbeganja in privabilne posevke (push-pull strategy) (Chuche in Thiery, 2014). Za ameriškega škržatka je značilno, da poteka parjenje z zaznavanjem vibracij, ki jih zaznava iz okolja. Raziskovalci so preučevali možnosti uporabe metode zbeganja s spreminjanjem vibracij, s katerimi bi otežili process parjenja ameriškega škržatka (Mazzoni in sod., 2009; Eriksson in sod., 2012). Rezultati so bili obetajoči predvsem v laboratorijskih poskusih, njihova implementacija za razmere na prostem, pa do danes še ni bila učinkovita (Mazzoni in sod., 2009; Eriksson in sod., 2012). Omenjena metoda se lahko uporablja, ko je ameriški škržatek v razvojnem stadiju odraslega osebka, saj v stadiju ličinke ne zaznava vibracij iz okolja (Chuche in sod., 2011). Strategija "push and pull" vključuje manipulacijo obnašanja žuželk s kombinacijo rabe rastlinskih atraktantov in repelentov , ki povzročijo premik ciljne žuželke na območje, kjer jo zatremo (Cook in sod., 2007). V Izraelu so izvedli raziskavo, kjer so z omenjeno metodo učinkovito zatrli škržata Hyalesthes obsoletus Signoret, 1865 (Hemiptera: Cixiidae), ki prenaša fitoplazme na vinski trti (Zahavi in sod., 2007). Številni viri navajajo, da so ameriške vinske trte bolj dovzetne za napad ameriškega škržatka kot sorte evropske žlahtne vinske trte (Tubajika in sod., 2007; Marko in sod., 2008). Omenjeni raziskovalci navajajo možnost, da bi v vinograde s sortami žlahtne vinske trte posadili izmenično ameriške vrste trt, na katere bi se naselili ameriški škržatki iz evropskih trt. Skorjo ameriških vrst bi nato tretirali z mineralnimi olji (Chuche in Thiery, 2014). 4 ZAKLJUČKI Strategija pridelave hrane, ki sledi vse strožji okoljski politiki, vse bolj temelji na zmanjšani uporabi sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Razvoj novih, okoljsko sprejemljivih načinov varstva rastlin, zato vse bolj pridobiva na pomenu. Na podlagi znanstvenih virov ugotavljamo, da je ameriškega škržatka brez uporabe sintetičnih insekticidov trenutno nemogoče zatirati. Zato bomo morali še naprej iskati bodisi ustreznejše biotične agense (entomopatogene ogorčice, entomopatogene glive, plenilce in parazitoide) oziroma druge okoljsko sprejemljive načine varstva žlahtne vinske trte, s katerimi se bo mogoče uspešneje zoprstaviti ameriškemu škržatku, ki kot prenašalec zlate trsne rumenice povzroča veliko težav gojiteljem žlahtne vinske trte po svetu. 5 ZAHVALA Prispevek je nastal s finančno pomočjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS - Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v okviru strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin. Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 Žiga LAZNIK, Stanislav TRDAN 6 VIRI Angelini E., Clair D., Borgo M., Bertaccini A, Boudon-Padieu E. 2001. Flavescence dorée in France and Italy - Occurrence of closely related phytoplasma isolates and their relationships to Palatinate grapevine yellows and an elder yellows phytoplasma. Vitis, 40: 79-86 Angelini E., Squizzato F., Lucchetta G., Borgo M. 2004. Detection of a phytoplasma associated with grapevine Flavescence dorée in Clematis vitalba. European Journal of Plant Pathology, 110: 193-201, DOI: 10.1023/B:EJPP.0000015361.95661.37 Bagnoli B., Lucchi A. 2006. Parasitoids of Lobesia botrana (Den. & Schiff.) in Tuscany. IOBC/wprs Bulletin, 29: 139-142 Barnett D.E. 1976. A revision of the Neartic species of the genus Scaphoideus (Homoptera: Cicadellidae). Trans American Entomological Society, 102: 485593 Battle A, Angeles Martinez M., Lavina A. 2000. Occurrence, distribution and epidemiology of Grapevine Yellows in Spain. European Journal of Plant Pathology, 106: 811-816, DOI: 10.1023/A: 1008794905178 Bernard P., Du Fretay G. 1988. Dynamique de population de Scaphoideus titanus, vecteur de la Flavescence dorée dans l'Aude en 1987. Bulletin of Tech, 433: 457-464 Bertin S., Guglielmino C.R., Karam N., Gomulski L.M., Malacrida A.R., Gasperi G. 2007. Diffusion of the Nearctic leafhopper Scaphoideus titanus Ball in Europe: a consequence of human trading activity. Genetica, 131: 275-285, DOI: 10.1007/s10709-006-9137-y Bosio G., Gremo F., Alliani N., Battaglia G., Rabino M., Bonifacino G., Tragni R. 2003. Residual performance of insecticides used against Scaphoideus titanus in vines. Inform Agrar., 59: 45-48 Boudon-Padieu E., Maixner M. 2007. Potential effects of climate change on distribution and activity of insect vectors of grapevine pathogens. Proceedings of the international and multi-disciplinary colloquium "Global warming, which potential impacts on the vineyards?". CHAIRE UNESCO "Culture et Traditions du Vin", Dijon (France): 8 p. Carle P. 1965. Relations alimentaires entre Malacocoris chlorizans Pz (Hémipt. Hétérop. "Miridae") et Scaphoideus littoralis Ball. (Hémipt. Homopt. "Jassidae") sur les Vitis dans le Sud-Ouest de la France. Rev Zool Agr Appl, 7-9: 72-78 Caudwell A., Larrue J., Boudon-Padieu E., McLean G.D. 1997. Flavescence dorée elimination from dormant wood of grapevines by hot-water treatment. Australian Journal of Grape and Wine Research, 3: 21-25, DOI: 10.1111/j. 1755-0238.1997.tb00112.x Chuche J., Boursault A., Thiéry D. 2011. Preliminary study of the aggregative behaviour of Scaphoideus titanus larvae. IOBC/wprs Bull., 67: 239-244 Chuche J., Thiéry D. 2014. Biology and ecology of the Flavescence dorée vector Scaphoideus titanus: a review. Agronomy for Sustainable Development, 34: 381-403, DOI: 10.1007/s13593-014-0208-7 Cook S.M., Khan Z.R., Pickett J.A. 2007. The use of push-pull strategies in integrated pest management. Annual Review of Entomology, 52: 375-400, DOI: 10.1146/annurev.ento.52.110405.091407 Decante D., van Helden M. 2006. Population ecology of Empoasca vitis (Göthe) and Scaphoideus titanus (Ball) in Bordeaux vineyards: Influence of migration and landscape. Crop Protection, 25: 696704, DOI: 10.1016/j.cropro.2005.09.016 Delic D., Contaldo N., Paltrinieri S., Lolic B., Uric Z., Hrncic S., Bertaccini A. 2011. Grapevine yellows in Bosnia and Herzegovina: surveys to identify phytoplasmas in grapevine, weeds and insect vectors. Bulletin of Insectology, 64: 245-246 Dupraz P., Schaub L. 2007. Control of grapevine flavescence dorée phytoplasma: reinventing hot water! Revue Suisse de Viticulture, Arboriculture et Horticulture, 39(2): 113-115 Eriksson A., Anfora G., Lucchi A., Virant-Doberlet M., Mazzoni V. 2011. Inter-plant vibrational communication in a leafhopper insect. PLoS ONE, 6. DOI: 10.1371/journal.pone.0019692 Jermini M. 2011. Übertragungen der Goldgelben Vergilbung nicht nur auf Reben. Die Schweizer Zeitschrift für Obst- und Weinbau, 1: 16 Krnjajic S., Mitrovic M., Cvrkovic T., Jovic J., Petrovic A., Forte V., Angelini E., Tosevski I. 2007. Occurrence and distribution of Scaphoideus titanus in multiple outbreaks of "flavescence dorée" in Serbia. Bulletin of Insectology, 60: 197-198 Linder C., Schaub L., Klötzli-Estermann F., Calonnec A., Duso C., Gessler C., Kassemeyer H.H., Maixner M., Thiéry D., Zahavi T. 2011. Effectiveness of hot water treatments against the eggs of Scaphoideus titanus Bal. IOBC/WPRS Bulletin, 67: 17-20 334 Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015 Možnosti okoljsko sprejemljivega zatiranja ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball, 1932) Maixner M., Pearson R.C., Boudon-Padieu E., Caudwell A. 1993. Scaphoideus titanus, a possible vector of Grapevine Yellows in New York. Plant Disease, 77: 408-413, DOI: 10.1094/PD-77-0408 Malausa J.C., Nusillard B., Giuge L. 2003. Biological control against Scaphoideus titanus, the vector of flavescence dorée: assessment of research and collection of natural enemies conducted in its North America native area during 2001 and 2002. Phytoma, 565: 24-27 Malausa J.C., Sentenac G. 2011. Parasitoïdes de Scaphoideus titanus. In: Sentenac G (Editor). La faune Auxiliaire des vognobles de France. France Agricole, Paris: 143-146 Marchesini E., Monta L.D. 1994. Observations on natural enemies of Lobesia botrana (Den. &Schiff.) (Lepidoptera, Tortricidae) in Venetian vineyards. Bull Zool Agrar Bachic, 26: 201-230 Marko V., Blommers L.H.M., Bogya S., Helsen H. 2008. Kaolin particle films suppress many apple pests, disrupt natural enemies and promote wooly apple aphid. Journal of Applied Entomology,132: 26-35, DOI: 10.1111/j.1439-0418.2007.01233.x Matko B., Miklavc J., Mešl M. 2013. Izkušnje z zatiranjem ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball) v obdobju 2008-2012 v severovzhodni Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Bled, 5.-6. marec 2013. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 210-215 Mazzoni V., Prešern J., Lucchi A., Virant-Doberlet M. 2009. Reproductive strategy of the Neartic leafhopper Scaphoideus titanus Ball (Hemiptera: Cicadellidae). Bulletin of Entomological Research, 99: 401-413, DOI: 10.1017/S0007485308006408 Nusillard B., Malausa J.C., Giuge L., Millot P. 2003. Assessment of a two years study of the natural enemy fauna of Scaphoideus titanus Ball in its North American native area. In: Lozzia C. (editor). Integrated protection and production in viticulture. IOBC/wprs Bulletin, 26: 237-240 Rigamonti I.E., Jermini M., Fuog D., Baumgartner J. 2011. Towards an improved understanding of the dynamics of vineyard-infesting Scaphoideus titanus leafhopper populations for better timing of management activities. Pest Management Science, 67: 1222-1229, DOI : 10.1002/ps.2171 Schvester D., Moutous G., Carle P. 1962. Scaphoideus littoralis Ball. (Homop. Jassidae) cicadelle vectrice de la Flavescence dorée de la vigne. Rev Zool Agr Appl, 10-12: 118-131 Seljak G. 1993. Škodljivi škržati vinske trte; ameriški škržat (Scaphoideus titanus Ball). Sad, revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, 4: 9-11 Seljak G. 2008. Distribution of Scaphoideus titanus in Slovenia: its new significance after the first occurrence of grapevine "flavescence dorée". Bulletin of Insectology, 61:201-202 Stadler B., Dixon A.F.G. 2005. Ecology and evolution of aphid-ant interactions. Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics, 36: 345-372, DOI: 10.1146/annurev.ecolsys.36.091704.175531 Thiéry D., Xuéreb A., Villemant C., Sentenac G., Delbac L., Kuntzman P. 2001. The parasites of grape tortricids: noticed on several species present in 3 French vine regions. IOBC/wprs Bulletin, 24: 135-141 Tubajika K.M., Civerolo E.L., Puterka G.J., Hashim J.M., Luvisi D.A. 2007. The effects of kaolin, harpin, and imidacloprid on development of Pierce's disease in grape. Crop Protection, 26: 9299, DOI: 10.1016/j.cropro.2006.04.006 Vidano C. 1966. Scoperta della ecologia ampelofila del cicadellidae Scaphoideus littoralis Ball nella regione neartica originaria. Annali, Facoltà di Scienze Agrarie della Università degli Studi di Torino, 3: 297-302 Zahavi T., Peles S., Harari A.R., Soroker V., Sharon R. 2007. Push and pull strategy to reduce Hyalesthes obsoletus population in vineyards by Vitex agnus castus as trap plant. Bulletin of Insectology, 60: 297-298 Žežlina I., Škvarč A., Bohinc T., Trdan S. 2013. Testing the efficacy of single application of five insecticides against Scaphoideus titanus on common grapevines. International Journal of Pest Management, 59: 1-9, DOI: 10.1080/09670874.2012.735378 Acta agriculturae Slovenica, 105 - 2, september 2015