OBČANI O SEBI IN DRUGIH
Otroka sta za las ušla smrti
Sedemintridesetletni Smail Kova-devič je po rodu iz Bihača. Tega še danes po dvajsetih letih službovanja v Slovengi ne skriva, njegovo obna-šanje, pridnost pri delu in skrb za dom pa ga lahko dajejo za vzgled marsikateremu Slovencu. V Zavog-ljah, kjer sedaj stanuje, si je pre-uredil v stanovanje star mlin in tam živi z ženo in dvema otrokoma. Kakor si je želel svoje stanovanje, pa bi mu bil ta preurejeni mlin skoro usoden zanj, saj ni dosti manjkalo, da bi pred leti zaradi pomanjkanja varstva skoro izgubil otroka v bljiž-njem potoku. Deklica je namreč ob potoku tigala rožice in tjadla v pol-drug meter globok toliaun. V vodi jo je našel sam, tja pa ga je prjpeljal starejši Ivo. Takrat mu je zelo prav prišlo vojaško znanje, saj je s tem rešil triletni Mirtki življenje.
,J>a ste imeli še kakšno nesrečo v družini? "
,,Sem. in tudi ta bi bila skoro usodna, saj takrat ni dosti manjkalo, da bi bil ob oba otroka. Meni jepo-manjkanje otroškega vaistva skoro uničilo družino. Pred leti, ko se mi je to pripetilo, gre samo golemu na-ključju zahvala, da do tega ni pri-šlo."
,,Kakoje bflo to? "
,,Zapoden sem pri Petiolu. Ker moja plača ni dovolj velika za nor-malno  življenje,   pa za stanovanje
Smail Kovačevič: ,,Že je skrajni čas, da smo se tudi v Ljubljani spomnili na samoprispevek".
itn.. se je občasno za štiri ure pri istem podjetju zaposlila tudi žena. To je bilo pred dvema letoma. Doma je pozimi zakurila in zaprla viata. Toda slučaj je hotel, da so se vrata pri peči odprla in ven je padla žerjavica. Začel se je snoditi pod, vnemati se je začela otroška poste-ljica. Soba je bila zaklenjena in otro-ka nista mogla ven. Moj brat pa je prav tedaj - nekaj je bil pozabil doma - slučajno prišel domov in preprečil najhujše. Otroka sta bila že skoraj nezavestna."
,.Kako ste potem uredili varstvo otrok? "
,,Žena je ostala doma." —   ,,In   kako   preživljate   družino danes s svojimi dohodki? "
,,Nekako gre. Zalužek je boljši, kot je bfl pted leti, žena gre ob po-čitnicah v otroško kolonijo za kuha-rico, nekaj imam ohišnice, nekaj pa dobttn tudi od doma, tako da živi-mo še kar udobno, čepiav skrom-no."
,,Vi torej gotovo veste, kaj po-meni pomanjkanje otroškega var-stva!"   '
,,Seveda Vem, zelo dobro in ni-komui ne bi želel, da bi doživel kaj podobnega. Samo ne vem, zakaj pla-čujem prispevek 1,75 % za otroško vaistvo že pri plači, saj od tega ni-sem imel nič; sam pa bi si skozi dvajset let plačevanja s tem denai-jem tudi že kaj pomagal.'
,,Gotovo veste, da v ljubljanskih občinah pripravljamo referendum o samoprispevku za gradnjo vzgojno-vaistvenih zavodov. Kako gledate na to in od kje veste za ta referen-dum? "
,.Nekaj sem prebral v časopisih in tudi v Nsk, precej pa so pripovedo-vali doma otro i, katerim so učitelji zelo natančno povedali, kako bo referendum potekal in čemu je na-menjen."
,,Pa se strinjate z uvedbo samo-prispevka v te namene in na tak način? "
,,Seveda se in mislim, da je bil že skrajni čas za to. Ne vem, zakaj mo-ramo plačevati razne pri^pevke za potresna področja in podobno, ko pa imamo doma pred pragom veliko katastrofo na področju vzoje in var-stva otrok. Rad bi vedel za ime in priimek tistega, ki se je spomnil na leferendum in uvedbo samo-prispevka."
,,Xorej boste glasovali zanj? "
,,Mislim, da me bo po vsem tem, kar sem vam povedal, sploh ne bi bilo treba spiaševati o tem, saj -kot sem povedal - bi mi pomanj-kanje otioškega varstva skoro uni-čilo družino."
Hud davčni vijak
Frizerski salon na Zaloški cesti, tik ob križišču na Kajuhovi cesti, je večji del dneva zaseden; to dokazuje tudi pet zaposlenih frizerk. Iz lokala veje   osvežujoče  ozračje  mladosti.
svežine in prijetnosti, To izžareva tudi 30-letna lastiiica lokala Nada Stražar, mati 10-letnega sina in 4-letne hčerke. Toda med pogovorotn preseneti človeka spoznanje, da jo najbolj teži - njena poštenost, ker to nekdo izkorišča, namesto da bi 30 cenil! Kajti če bi cenil njeno pošte-nost, se morda na področju davčne politike ne bi dogajale take utaje, kot  se.  Samo primer:  Njena naj-
Nada Stražar: ,,V imenu mo-ščanskih obrtnikov želim, da bi referendum uspel."
(boljša pomočnica ima 1800 dinarjev ~-plače. To ima Stražarjeva čmo na belem napisano in od tega plačuje tudi vse pristojbine; te pa so mnogo večje od dohodka zaposlenega, ki je v istem poklicu prijavljcn za 700 dinarjev, čeprav vsakdo ve, da take plače pri zasebniku nima nihče. Toda davčnih inšpektorjev to ne bii-ga. Vsakdo mora plačati pristojbine za tisto, kolikoi ima prijavljenega. In tako se utaje splačajo, poštenost do družbe pa se sprevrže v do skraj-nosti privit davčni vijak.
In vendar: zakaj se utaje ne spla-čajo?
,,Zanima me, če je finančno vred-no držati toliko delovne sile? "
,,Če bi bilo samo zaradi mene in zaradi dohodka, to prav gotovo ne bi bilo vredno, toda danes so ljudje zelo napeti, nikjer nimajo obstanka. Tudi pri meni morajo čakati 5 do 10 minut in če ne pride stranka ta-koj na vrsto, je drugič prav gotovo ne bo več. Vidfte, prav zato raoram imeli toliko delavk."
,,In kakšen delovni čas imate? "
,,Delam non-stop, ker drugače v tem našem poklicu ne gre."
,,Pa so pomočnice s tem zado-voljne? "
,,Kaj ne bodo! Kamorkoli bi šle, bi morale delati piav tako; če grcdo v proizvodnjo, bodo delale pa kot nekvalificirane delavke in verjetno v treh izmenah."
,,Kaj pa davčni urad? Kot ste mi prejie pripovedovali, vas precej pri-vija. Kako je s tem? "
,,Precej me privija, veliko preveč. Na davkariji nas vse obrtnike me-čejo v en koš, kot da ne bi vedeli, da moramo frizerji vsak dinar zaslužiti z rokami in ne tako kol nekateri, ki lahko trgujejo, prekupčujejo aB uslužnostne me računajo po mili volji. Zase lahko rečem, da sem do davčnih oblasti izredno poštena, toda vidim, da tega nUiče ne upo-števa; prej obratno: zaradi pošte-nosti plačujem še več davka."
,,Lahko poveste, koliko plačate letno vseh pristojbin in dajatev za svoje delavke? "
,,Trenutno ne, ker nimam do kra-ja urejenih dokumentov. Plačujem tudi za nazaj in za naprej, tako da nikoli ne vem, za kateri čas imam plačano. Če pa boste hoteli izvedeti točno številko dajatev, vas prosim, da se oglasite ob koncu leta. Takrat vam bom rade volje dala vse po-datke o tem."
,,Pa vam vsaj za kakšno stvar pri-znajo popust ali podobno olajša-vo? "
,^(e, prav ničesar. Lani sta bili na porodniškem dopusti dve dekleti, ena je bila 3 mesece v bolniški, va-jenka pa 10 mesecev v šoli - in za vso to izgubo delovnega časa mi ni priznal nihče niČesai.
Zaradi take politike ni čudno, da obrtništvo stagnira ali celo nazaduje. Videti pa je, da se to nikogar odgo-vornih ne tiče, kot da je glavno le pobirati davke. Skiajni čas bi bil obrtnike ločiti na tiste, ki morajo vsak dinar zaslužiti s svojo roko, in na tiste, ki pridejo do vikendov na drugnačin."
,,Se vpra&nje: kako vi kot obrt-nica gledate na bližnji referendum o samoprispevku!"
,,Nanj gledam z velikim opti-mizmom, ker imam tudi sama dva otroka, potrebna vaistva. Želim tu-di, da bi referendum uspel."
Rubriko ureja EDO SVETEK
Preprosto tolmačiti pomen referenduma
Vzgojiteljem je bilo od pripravah na referendum o samoprispevku dano veliko breme: pojasnjevati otrokom v šoli, njfliovim staršem in tudi okoličanom pomen refelten-duma in njegove učinke, če bo re-ferendum uspel - ali pa če ne bo.
Veliko manj pa govorimo 0 tem, kaj bo, če ne bo uspel; toda moji so-govornici se zdi to napak in pravi, da bi morali ljudem veliko več tol-raačiti tudi to, saj so številke o tem mnogo bolj zastrašujoče kot o tem, kaj bomo giadili. Tega mišljenja je Ivanka Bobnar, 37-letna učiteljica v Istaii šoli v Polju, ki je tudi na sezna-mu za renoviranje, prek katerega 1 bodo lahko uvedli normalni učni ' čas in jim nebo ostal več tak, kot je |danes: v treh izmenah. Stanje je celo takšno, da ne bodo zadovoljevale niti tri izmene. In kaj tedaj? Ivanka ( Bobnar pa je tudi mati 12-letnega Milana in 11-letnega Rada. V rani mladosti jih je imela v varstvu pri znancffi, po preselitvi v Polje pa sta v vrtcu. Ve, kakšna razlika pri vzgoji je med enim in drugim, zato stno tudi prepričani, da pravBno tolmači poraen te akcije, ki je bila sprožena v ljubljanskih občinah.
,,Kako se je šola pripravila na referendum? "
,,Mislim, da dobro in tudi pri-zadeto, saj smo neko tako akcijo učitelji in vzgojitelji zelo potrebo-vali, kajti pravmi zadevamo - poleg staršev - pri tem na največje težave. Učimo v treh izmenah, v šoli, ki so jo sezidali še za Franca Jožefa. A celo v tej šoli je zmanjkalo prav vseh prostorov, tako da je na vrsti še zbornična dvorana. Potem bomo lahko učitelji zborovali kar na hod-niku."
,,In kako se je šola pripravila na tolmačenje in popularizacijo refe-renduma? "
,,V šoli je imel najprej učiteljski zbor sestanek, na katerem so se učitelji podrobno seznanili z vse-bino referenduma. Nato so imeli s starši svojih otrok sestanke, na ka-terih so zelo dobro prikazali otroško varstvo in |olstvo. Bil pa je tudi se-stanek staršev vseh otrok, na ka-terem je ravnatelj plastično in s šte-vilkami dokazal ta za naspereč pro-blem sedanjosti. Prav tako pa so tudi razredniki več ur posvetUi raz-govorom za utrditev na to temo.
,,Pa so ob tem zbirali pripombe na račun referenduma? "
,,Seveda so in te pripombe so po-slali na odgovorno mesto."
,,K.atere pripombe so se pojavile največkrat? "
,.Predvsem ta: ali bo zbrani denar resnično uporabljen v te namene ker imajo Ijudje slabe izkušnje ob Skop-ju, Banja Luki in ob drugih kata-strofah, pri katerih so se okoriščali tudi nekateri odgovorni ljudje. Pri-pombe so bile tudi na to, dajim de
Ivanka Bobnar: ,,Vzgojitelji naj-bolje občutimo in vemo, kaj ponieni neurejeno varstvo otrok."
danes še nfliče ni dal zagotovila, da se ta denar ne bo pretakal iz kraja v kraj, pa čeprav samo kot posojilo. Prav tako jim tudi ni nihče pojasnil, kaj midijo stoiiti na področju vzgo-je in varstva potem, ko bo samo-prispevek prenehal. Kaj misli družba storiti, da se ne bi čez nekaj let zopet nekdo spomnil na podoben leferendum. Veliko pomislekov je bilo tudi na to, da ljudje ne zaupajo arhitektom; po dosedanjih izkušnjah si hoče vsak od njih najprej sebi po-staviti čimveličastnejši spomenik, seveda s tujim denarjem in ne s svo-jim. Pri teh gradnjah lahko veliko prihranimo, lahko pa veliko po ne-potrebnem zapravimo. Zato je po-trebna učinkovita kontrola, prek ka-tere bi moiali biti občani spioti ob-veščeni o tem, kam je šel denar. koliko je porabljenega in podobno. Ce tega ne bo, bo lahko nastal velik politični fiasko."