Politični ogled. Avstrijske dežele. Koaaervativai poslaaci, zlasti Bemški, veraejo se z Duaaja aa prazaike prav aezadovoljai, ker ae bodo volilcpm mogli priaesti polajšaaja šolskih bremea; aeiaški liberalci aamreč aalašč po 2 uri vsak v državaem zboru govorijo, da bi dokoačaaje letaega proračuaa zavlekli; ai torej časa za šolako postavo. Se aevoljaejši pa pridejo aaši sloveaski poslaaci domov; dr. Toakli je aamreč stavil resolacijo, aaj se aa gimaazijah. vseli dežel, kder Sloveaci prebivajo, še letos jeseai osaujejo paralelke za sloveaske dijake kder se ima sloveaski ipodučevati, dokler se sloveaski faBt dovolj aemščiai ae privadi. Toda temu aiso samo borlski Warmbraad ia koroški Moro aasprotovali, ampak celo miaister aaačai baron Koarad. Rekel je, da kar je Kraajcem dovolil, to ae sodi za štajerske, koroške, goriške Sloveace ia da še Sloveacem sploh ai resaica z jedaakopravaostjo v sredajih šolali. To je aaše poslaace silao razžalilo ia dr. Toakli, tudi grof KoroBiai. aajbolje pa dr. Vošajak so odločao zavraili miaistra la zopet tirjali, da se pravicam Sloveacev ustreže 0 tem poročamo še več. — Duaajske dijake je aemško-liberalai poslaaec Schoaerer pri aekej svečaaosti zapeljal s profesorjem Polzerjem vred, da so veleizdajski govorili, peli ia razsajali ia se sploh obaašali, kakor da bi bili uže aa Prajzovskem. Sedaj je tožea Scboaerer, Polzer ia 6 dijakov No, takŠBih veleizdajskih profesorjev ia dijakov aahajamo tadi dragod ia prav je, če vlada takim prajzovskim zijakom aa jezik stopi. — Stajerski poslaaec ia slovaaožerec Falk je umrl. — V Rizaau je strela ubila 1 vojaka, 12 pa raaila. Vnanje države. Kaez Gorčakov, aajstarši državaik evropski. je umrl v Badeau aa Nemkera, 84 let star. Vodil je rasko politiko od 1. 1856. Posrečilo mu se je popraviti vse slabe nasledke aesrečae tarško - fraacosko - aagleškoruske vojske 1. 1^54. Turčijo je skoraj uaičil, Rusijo raztegail do Doaava, pridobil izhodajo Armeaijo, velik kos sredaje Azije ia oslobodil Bolgare Pravijo. da je bil zastrupljea, toda preiskava še ai koačaaa. — Nemški cesar Viljelm je slovo dal vojaemu miaistru, pa tudi miaistru vojaega brodovja, ter pozval dva aova in jako pogamaa geaerala aa izprazajeai meati. — Fraacozki delavci akušali so v Parizi napraviti revolucijo ali saj večjo rabako ter so nekatere pekarije izropali, veadar se je poli- cajem posrečilo razgnati rogovileže. Otok Madagaakar zadej za Afriko hočejo Francozi pograbiti in so poalali vojae ladije tje. Angležem to ni po volji. — Italijani pripravljajo za letošnje poletje zopet velike manevre. Papež so z rusko vlado toliko porazumeli se, da zamorejo zapuščenim katoličanom na Ruskem imeaovati 2 nova nadškofa in 5 škofov. — Ognjenik Etna bruha zopet ogenj in lavo iz sebe, da so prebivalci v okolici te velikaaske gore v velikih straheh. — Grkom je smrt pobrala aajalavnejšega državnika. Minister Komunduroš je umrl. On sicer Grkov ni zaplel v zadajo ruskoturško vojsko pa je vendar naposled dobil 2 turški deželi, Tesalijo in kos Epira. — Perzijski kralj potuje h kroaanju ruskega carja ia obišče potem tudi našega cesarja. — Egipčani ao v oarednjej Afriki krivega preroka Mobdija nakleatili. Hartum je rešen.