Poštnina pavšalirana! Leto III. V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Štev. 4. ——- --------- o GLASILO „KMETSKO khaja vsako sredo in stane za vse leto K 60*—, za pol leta & 30'—, za četrt leta K 15’—, na mesec K 5’—; posamezna , številka K 1*40. DELAVSKE ZVEZE“ Vse dopise in poSlljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročita: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani. K položaju. Dobar mesec dni že zhoruie konsti-tuanta. ki nai da naši državi ustavo, t. i. Snovne zakone. Toda konstituanta ves čas še ni movla pričeti z delom, ker ie ^akciia hotela kratkomalo vsiliti ooslan-oriseco. poslovnik in svoio ustavo. v?led česar se ie razvil hud boi za suve-renost (neodvisnost) konstituante. Pred-ven^ besede- C® bi na sploh ne vlada bodo pa razpisane Toj*-6 Mandate nove volitve! s® torej reakciia, vsem tistim, ki v svoii ošabnosti niso hoteli poslušati onominov naših poslancev, že sedai sme-ie v nest. Kako se ie oač motilo tisto de-lavsku ljudstvo ki ie mislilo, da so komunisti. klerikalci, samostoinežj. Radičevci itd. tisti politični iunaki. ki ca bodo rešili iznod kaoitalističneca iarma! Sedal se bo znčel bol za ustavo. Ustavodaino delo bo traialo kakih 5 mesecev. Nato bo konstituanta sklepala še o novem volilnem zakonu, nakar bo nieno delo končano in se bodo volitve v novi. redni parlament vršile naibrže še letošnlo lesen. Naši poslanci so se na boi za ustavo že dobro pripravili In bodo naneli vse sile. da kliub svoii maloštevilnosti iztreaio iz rok reakcije kar naiveč pravic1^ za delavno ljudstvo in tako dosežeio. da bo ustava odeovariala vsem socialnim in cospodnrskim potrebam našeca kmečke-ca in delavskeca ljudstva. Dve opazki zaradi agrarne reforme, »Uradni list« deželne vlade za Slovenilo št. 3 z dne 11. januarja 1921 ie priobčil pravilnik, kako morajo orcani ministrstva za aerarno reformo oostooati ori delitvi državnih zemljišč v svrho aerarne reforme. Glavne določbe teca pravilnika so: 1. Kadar na takih državnih zemljiščih, ki spadalo pod aerarno reformo in so bila že oddana v zakup, preienia zakup, in bi bilo treba zemliišča znova oddati, moralo orcani ministrstva za aerarno reformo pravočasno o tem obvestiti tisti državni orcan. ki to zemljišče uoravlia. in sicer do !. aveusta za taka polia. kler se žetev izvrši tekom meseca iulija. in do 1. oktobra če se žetev končate v septembru mesecu 2. Pri takih državnih zemljiščih, ki še ne snadato pod aerarno refonno. oa v.h mislilo v svrho aerarne reforme dati v zakup. morajo aerarni uradi o tem obvestiti pristojni državni orearv vsako leto pred 1. septembrom. Ce ie bilo tako zemljišče že dano v zakup, se mora zakupna poeodba razrešiti in napraviti nova. 3. Zemliišča. ki so obdelovana v režiii državnih oblasti, se ne smelo jemati v postopek aerarne reforme brez dovollemia ministrstva. 4. Državneea zemljišča.daneea v zakup r>o določilih aerarne reforme ne smeio da-lati v podzakup, sicer se zetmlia nalemni-ku odvzame brez odškodnine. * V kratkem se bodo v Slovenili začela izvaiati določila za oddalo veleposestev v štiriletni zakup. Oddale se bodo nlive. travniki in pašniki, in sicer tiste površne ki spadalo v aerarno reformo, t. i tiste, ki preseeaio takozvani »maksimum« (n. nr. ori veleposestvu, ki meri v celoti 225 ha. ie maksimum 200 ha. ter mora to-ret veleposestnik 25 ha zemlje oddati v aerarno reformo). Zakupnina, ki se bo od teh zemljišč plačevala, bo znašala ori njivah letno osemkratni, ori travnikih in pašnikih oa desetkratni katastralni čisti dohodek: na ta način bo zakupnina za 1 ha okroelo 80 do 150 kron. (Opomba: O tel stvari bo »Ljudski Glas« nii kratko še poročal, kakor tudi o aeramih odborih, ker se bližaio volitve v aorarne odbore). FR. JESENOVEC: Naše mlekarstvo. Mlekarstvo postane v bližnji bodočnosti eno Izmed najvažnejših vprašanj za našega ‘kmeta, Živina se bo skoro pomnožila na predvojno višino. Samo kvaliteta živine ne bo še tako kmalu taka kot je bila pred vojno. Isto velja tudi glede mlečnosti krav, to pa radi tega, ker primanjkuie močnih in tečnih krmil, in če se tudi dobe, jih kmet ne more kupiti, ker so silno draga. Da je množina mleka tako padla, temu je kriva kruta rekvizicija živine, ki je rekvirirala veliko število mlečnih krav. Deloma je vzrok tudi pomanjkanje sladkorja. Preje so na kmetih pdil kavo, sedaj pa pijejo mleko, ki je seveda posebno za otroke zdravejša hrana kakor je kava. Pred vojno je dežela Kranjska pridelala 12— 15 milijonov litrov mleka. Letošnje leto se bo komaj en in pol do dva niilLjoma litrov mleka pridelalo. Lansko leto in prej je bilo še veliko slabše. Ali za prihodnje leto, ako ne pride kaka posebna nezgoda, lahko računamo da se bo množina mleka podvojila. V prihodnjem ‘letu v poletnem času bo Ljubljana skoro gotovo prenapolnjena z mlekom. Treba bo torej misliti, kam z mlekom. Za eksport v primorska mesta bodo silne težave. Prvič pomanjkanje vrčev, na nabavo novih mlečnih vrčev pa skoro ni misliti, ker so še predrag'. Drugače pa tudi mlekarne ne bodo preskrbljene z ledom. Mnog® mlekarne nimajo potrebnih strojev, ker so jih prodale, nekatere pa Imajo pokvarjene stroje, ker predolgo niso delale. Eksport je pa odvisen tudi od tega, kako trgovsko pogodbo bo Italija z nami sklenila. In četudi bi bila za nas pogodba ugodna, bo treba vseeno računati z raznimi nepriiikami pri transportu In s prefriganimi tržaškimi trgovci. Treba bo torej mleko doma predelati y maslo In sir. Napraviti bo treba primerne sirarne. Oprema sirarne le mnogo enostavnejša in cenejša kakor oprema mlekarne. Za sirarno zadostuje en simi kotel na kurjavo, ena stiskalnica in nekaj druge priprave; dalje prostor, kjer se izdeluje sir, par kleti In če mogoče ena Met za mleko. Izdelovanje sira Je za kmeta velikega pomena, ker mu ostanejo odpadki, to je sirotka in pl-nieoo mleko, kar je Izborna in zelo zdrava krma za prašiče. Švicarji o, pr. Imajo poteg sirarn velike svinjake, kjer krmijo svinje s sirotko. V ne- katerh večjiJi sirarnah redijo po 200 do 400 prašičev, kar kmetom donaša tepe dobičke. Za izdelovanje sira je treba le zdravega in snažnega mleka. Mleko od bolnih krav se nikakor ne sme donašati v sirarno, pa tudi ne mleko staromolznLh krav, to je krav v visoki brejosti, istotako je škodljivo mleko takoj po iteletenju! Mleko, namenjeno za izdelovanje sira, ne sme biti preveč oddaljeno od sirarne. Več kakor eno uro oddaljeno mleko že ni več priporočljivo za izdelovanje sira, ker mu vožnja škodn'Najbolje je, ako se mleko takoj po molži nese v sirarno, to }e zjutraj in zvečer. Vsak posetnik naj svoje mleko pošlje v sirarno v svoji posodi, da zamore sirar mleko redno kontrolirati. Nikdar pa ne dajajte mleka od več posestnikov v eno in isto posodo, kakor je to sedaj pri nas navada, ker na ta način ni mogoče priti v okom napakam mleka, ter se tudi ne da dobiti onih, ki mleko kvarijo, to je z vodo mešajo in posnemajo. V bodoče bo treba'jako gledati na kvaliteto ker le dober sir bo imel povpraševanje in visoko ceno. Za domači trg ga bo kmalu preveč; treba bo torej misliti na Izvoz, in za izvoz pride v poštev v prvi vrsti le dobro blago. (Dalje prih.)) Iz Kmetsko delavske zveze. Zaspanih oreanizacli ie imela stranka vedno nekai. Ta ali oni odbor oremisti vse delo enemu samemu odborniku, ta oboli, ali se nreseli. ali mu kai ni nrav — pa zaostane vse delovanie še celo mesečna no/ročila in obračuni. O volitvah ie oa število nerednih organizacij zelo naraslo. ker so imeli sodruel aeitaciiskeea dela čez clavo. Odmtstliivo ie to. _Ni pa odmistiivo da mnotre orcanizaciie niti ool-drusri mesec do volitvah ne moreio odpraviti tepa znstanka. tako da iih bomo morali že tudi šteti med zasnane. Zato prosimo vse odbornike, tla nomavaio ore-matrati vse kar ovira razvoj naših orea-nizacii. brez katerih nikdar ne dosežemo cilia. Obračunavajte torei pravočasno. Orvamzaeiie. ki feea ne bodo delale, ne bi imele zastopstva na strankinem zboru, če se bi vršil no Veliki noči in bodo veiiale 7a nove orvarazaciie. Pravočasno oa pomeni: naioozneie do 8. vsakeva meseca. Onranizaciie. ki hočeio obračunavati za več mesecev skunai. nai delalo to za naprej ne oa za nazai Objava. Opozarjamo vse člane Kmečko-de-lavske zveze, da se sedaj nahaja pisarna podružnice Rogoza v gostilni Pristernik na kolodvoru v Hočah. Člani in članski prispevki se sprejemalo vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopo’-dne, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja in pojasnila. — Odbor. Slivnica pri Mariboru. Krajevna organizacija KDZ opozarja vse svoje član,e da vplačajo vso zaostalo članarino za leto 1920 pri blagajniku sodru-gu Francu Polajnko. Člani naj to store čimprej, da bo red v obračunu. Poljčane. Tukajšnja krajevna org, KDZ vabi vse svoje člane na sestanek, ki se bo vršil dne J 30, t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu Baumanu. Ker I bomo razpravljali o važnih zadevah in volili nov odbor, prosimo vse somišljenike, da se zborovanja udeleže prav zanesljivo. Tudi naj vsak čim prinese s seboj člansko izkaznico. — Odbor. Iz ccntraineea tajništva K. D. Z. Nekateri člani KDZ so izrazili želio, da bi dobivali namesto »I.iudskeea Glasu« — »Enakost« oziroma »Volksstimme«. V začetku smo iim morali to sicer odreči, ker smo bili nač začetmki. Vse le šlo nekako prehitra da smo še tako komai zmagovali Zdrd ie na strankina organizaciia že toliko trdna in močna, da ustreže lahko tudi tak‘m žebam posameznikov, ne da bi se bilo treba bat' nereda. »Liudski Glas« ostane glasilo KDZ. »Enakost« ostane tednik namenien predvsem tvorniškemu delavstvu in »Volkstimme« ostane nemški list namenien predvsem mariborskemu okrožju. Želeli bi da se n a roče člani KDZ na ta dva lista kot naročniki, kakor ie mnogo članov KDZ naročenih na dnevnik »Naprei«. Kdor oa le ne zmore tega. nai naznani odboru svoie organizacile. da hoče namesto »Ljudskega Glasu« »Volkstimme« ali »Enakost« in nai plačuje mesečno eno krono več, Tainik nai nam take člane naznani na iim bomo od 1. februarja že lahko ustregli. — Seveda bodo dobivali čfani tudi »Volkstimme« samo enkrat na teden. Kdor bi hotel obe tedenski številki, mora plačevati po 11 K mesečno. — Za-r upniki nai o tem obveste tudi tiste somiš-sientke ki se dozdai niso hoteli organizirati, ker »Ljudskega Glasu« niso razumeli. To velia posebno za kočevski okrai. Brežice ob Savi, V nedeljo dne 30. t. m. se bo vršil v Brežicah v gostilni g. Antona Petriši-ča pni kolodvoru ob 16. url shod »Kmetsko - delavske zveze«. — Odbor. Nove izkaznice. Te dni smo začeli "azDOŠiliati nove izkaznice vsem organi-zaciiami, ki so iih naročile. Tiste organi-z.aciie ki smo iim zadnji čas poslali mani. nego so naročile, nai naznanijo, če in koliko izkaznic nai iim še oošliemo. Nove izkaznice so nekoliko drugačne od preiš-niih. zato na še ni treba mreišniih takoi zameniavati z novimi škoda časa. pa tudi denaria. ker oboje lahko drugam boljše obrnemo. Organizacije, ki imaio še stare izkaznice v zalogi, iih tudi še vse lahko porabi in in šele nntem naroče nove. Gorje pri Bledu. Krajevna organizacija KDZ v Ganjah opozarja vse člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. t. m. po 1 uri popoldan v gostilni ipra »Bivcu« (Žumelj). Udeležba dolžnost! — Odbor. Sevnica. Shod. ki se ie imel vršiti dne 23. t. m se bo vršil v nedelio dne 30. ia-nuaria ob 8. uri v gostilni Jožefa Vovka v Smariu pri Sevnici. Žepni koledari! za I. 1921 se dobilo v centralnem tainištvu KDZ in pri unravl »Naoreta« v Liubliani. v Celju na v delavskem tainištvu. Vodnikova ulica .3. Dopisi. Slovenji Gradec. Naš župnik v Št. Petru se je hudo prestrašil, ker je bilo več socialistov na | volišču v Št. Janžu kakor pa »ta črnih«. Na vse načine je že primišljeval, kaj bi napravil in res, j začel je spet vero izrabljati v politične namene, j Mislil si je: naši sodrugi so kristjani in prestrašil j jih bom za drugikrat. V svoj spovednici je rekel, j da trna vsak smrtni greh, kdor je zagnal kroglico v četrto Skrinjico. No, sedaj pa vidimo, da bo samo tisti Izveličan, kdor je svojo kroglico v klerikalno Skrinjico spustil, vsi drugi bodo pa šli v pekel! Ali mi kmetje povemo našemu župniku: Če boste take norosti v cerkvi delali, bomo začeli samo doma moliti. Kaj takega si ne dopustimo dopasti, ker vas moramo mi plačevati in zahtevamo zato, da nas učite Kristusovo vero, ne i pa tisto, kar učijo današnji debeluharji. Velenje. Malokdaj slišite o nas kaj novega. Gotovo mislite, da smo že vsi zadremali. Ali to ni res. Že pri ^volitvah smo stali trdno kakor skala in ni nas mogla premotiti tudi ne grdo iažnjiva komunistična stranka. Saj smo ji že na letakih napravili črn križ, sedaj ga ima pa tudi že na svojem grobu. Strašno se jezi tukajšnji vodja, ki je imel samo 30 glasov, bivši pekovski pomočnik In sedanji odbornik na Rudolfovem, g. Vidovič. On je vedno zabavljal čej socialiste, češ, da podpirajo kapitaliste; ali bilo je ravno narobe. On sam je prodal mesne karte, ki jih dobivamo tu oi rudnika po 11 K baronu Hertinu, da si je kupil mošta in ž njim ohladil svojo jezo pri pogrebu svoje stranke. Mi mu pravimo, da naj bo le tiho in naj mirno uživa, kar so »tl patrioti« zaslužili Njegova gospa sama je nosila premog In drva za barona, da si tako obdrži svoje ime »gospa Vidovič« še za naprej. — Drugič še kaj več. Krška vas. Pretečeni teden 9. januarja smo tu v Krški vasi ustanovili podružnico KDZ. Prišcd it poročevalec in poslanec sodrug Kopač in pa so-drug Baraga iz Brežic. Poročala sta nam o raznih stvareh, o volitvi naših poslancev in o naši gospodarski organizaciji. Na občnem zboru st* tudi ustanovila podružnico KDZ. Zbralo se je precejšnje število sodnugov in sodružic, ki so vsi veselo odobravali ustanovitev podružnice. Naša podružnica bo močna in trdna. Zasadili smo cvetko, ki bo izvrstno cvetola. Naša organizacija bo pomagala proletarski družbi. — Izvolili smo tale odbor: predsednik; Ivan Šebilja; namestnik: Franc B utico v ec; blagajnik: La vesla v Bevk; namestnik: Ivan Nofvalk; tajnik: Alojzij Žokalj; namestnik: J-Žokalj; kontrola ali pregledniki: Ivan Murn in Soško. — Živela KDZ! Brežice. Dne 16. t. m., se ie vršil t« občni zbor K. D. Z. Staremu odboru se I© dala odveza od strani članstva. Po poročilu predsednika s. Baratro. sta dala poročili še balaeinik Franc Šetinc in tajnik Jožef Hervol. V novi odbor so izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik: Jožef Hervol. Brezina št 41: namestnik: Franc Koprivc, Brežina št. 57: blasrainik: Cerjak Anton Zvereniak št. 39: narnestnik: Fr. Šetinc. Zakol št. 26: tajnik: Herman Delnim Brežice: namestnik: Jožef Celec. Brežice: preglednik: Neposlan Ivan. Bu-kovšek: namestnik Ivan Voerinc: odborniki: Petan Jožef Sela: Zorko Anton. Zakot: Franc Šetinc. Zakot; Bevc Julius. Bukovšek: Škofca Jožef, Zvereniak: Hervol Jožef. Sv. Lenart. — Novemu odboru želimo mno©o uspeha! Ljubečno nri Celju. Pretečeno nedeljo dne 16. ianuaria se ie vršil v eostilni Ju-teršek zelo dobro obiskan shod K.D. Z-na katerem sta poročala sodnica Hrastnik in Bolim. S. Hrastnik ie covoril o seda-nlem političnem ooložaiu ter se ie pri tem dotaknil delovania nasprotnih strank. Jasno nam ie dokazal, kam vede buržoazno srospodarstvo na eni in politična zrelost maleera kmeta na drnci strani. SodruK Bolmi nam ie natančno razložil pomen or-eanizaciie. in kako potrebno da ie. da i© kmet oreaniziran. sploh pa sedai pred volitvami v aerarne in občinske odbore. © katerih ie mnoco razpraviial. — Nato 1© stari odbor dal ostavko jn prišlo do volitev noveca. Pri tem nas ie še sodruč Čebular malo spodbudil, tako da smo končno prišli do zaključka in si začrtali pot-mo kateri hočemo z vso enerciio stopati vkljub vsem reakcionarnim strankam- Fram orl Mariboru. Podružnica KP/ za Fram ie imela 9. t. m. v gostilni P°^' nik svoi redni občni zbor. Prva jč dnevnega reda se ni mogla vršiti, ker J© bil naš poslanec sodr. Kisovar brzoiavn© odpoklican v Beograd. K drugi t001^ đnevneca reda poročilo tainika in blaga' nika. vzame besedo predsednik sodr Koban in pozdravi navzoče v zneSen^ besedah in iih vzbuia. da vztraiaio n1 trdno okleneio. orcanizache KDZ. ta je najsigurnejše zavetje delovnes in kmetskega ljudstva. Nato P° ^ besedo tajniku sodrugu Rossnerju. v kratkih besedah opiše delovanje n družmee v preteklem letu. oznaJF . predloži letni račun v vpogled od se Nato govori predsednik s. ^ zahvali tajniku za njegovo delovanj korist podružnice in poda odst0]? „ov* danjega odbora, ki pa je bil na željo n ’ j zočih zopet enoglasno izvoljen m sta še bila na novo dva viničarja m obrtnik v odbor izvpliena Le taK se prej, sodrugi m somišljeniki! okle”" gite svoie orcanizaciie K. D. Z.. n©..iu Vank se groženj in obrekovanja drufPkanjza-in bodite ponosni na delo nase orc ^.1 čile v preteklem letu! — Živela K-— R., tajnik. Politične beležke. + Pred združitvijo naše stranke s socialno demokracijo Hrvaške In Slavonije. Dne 16. t. m. ; le bilo v Zagrebu zborovanje, kjer so na predlog »odr. Etbtna Kristana sklenili, da predlagajo j strankinemu zboru hrvaško - slavonske socialne j demokracije, ki bo v mesecu maju, predlog, da ! se obe stranki združita. Tako bo stranka posta- | ta *elo močna. Živelo zedinjenje! + Za svoje pravice se morajo po j volji naroda izvoljeni poslanci boriti v ! Rolsrradn. Menda ie motreče to satno pri i nas. Vlada poslancem nt b:la voljna, niti ! da Hm dovoli mteroelaciie in vorašania na j nr'nistre: odsek za izoremembo poslov- ; nika oa ie to nakano vlade preprečil in | določil, da ministri moraio odeovariati na j vorašania in interpelacije ooslancev. Ta i oj oa bila lena. da bi ooslanci. ki zasto- | Daio ljudstvo, ne smeli zahtevati od vlad- j ttih mpž odsrovore na razna vprašanja! + SamostoinežJ se v svojem fflasrilu sKmetiiski list« obreeaio ob nas, ker iim 'e »Naorei« povedal resnico. d'a škilito s dvotirni dohtarii na vladna korita, iz katerih bi slovenski samiostoineži tako radi zajemali, oa iih srbski in bosanski kmetie ne puste. Resnica v oči bode. pravi pregovor. -fKIerikalci se v Belgradu pehajo, da hi snet na kak način prišli v vlado. Dr. Korošec hi bil silno rad minister, pa ca dr. Gosar, takozvani klerikalni komunist, ne pusti. Tudi klerikalne vlade v Liub-HanJ ie konec, ker mislilo politično vlado v Liubliani sploh opustiti Dr. Breicu. nreišniemu predsedniku liiiblianske vlade ie baie zelo hudo nri srcu ker mora neš hoditi in sc ne more več v avtomobilu okroc voziti. Vse mine. pa tudi klerikalna vlonia! -+• Uradniško vprašanje. Ker je prej- šma vlada sklenila, da se nrecdedaio dokumenti o sposobnosti uradnikov, se ie ^revlcdovanie že začelo. Dokumente posameznih uradnikov nretrleduieio načelni-k; ministrstev, dokurnente načelnikov pa ministri sami. — Dokumente ministrov oa haie 'orepledhie komunistični poslanec "1 arcel Žorca .;. + Povelje za aretacijo Šušteršiča, ^Obzor« poroča iz Gorice: Karabiniier-ske postane na Primorskem so od vlade dobile nalosr. da takoi aretiralo dr. Ivana ^ušteršiča. če bi prišel v Julilsko Bene-';i»o. Ta naredba ie v zvezi s Šušteršičevo košnjo, da mu vlada diovoli stalno biva-'Pče na Primorskem, katero prošnjo pa ,e vlada odklonila. Po svetu Iz socialističnega sveta. V Llvorun v Italiji e dne 15. do 10. t. m. zbor sociallstčne stran-c> kjer se je izvršil razkol med socialisti in med 0,iuinistl. — Na Francoskem se je ta razkol tud! ^ izvršll. — Ameriški, škotski in španski socia-sti so se ta teden izjavili zoper pristop k III. !n-|.ernac'ionali. — Mednarodna socialistična konfeta na Dunaju bo 27. februarja. ^ ^ Italija. Italijanska vlada bo dne 6. februarja Vja' v Trstu proglasila aneksijo zasedenega ozem-Van ^ Italil° pride na 12 naiin Jugoslo- a Medvsem Slovencev. — D’Annunzio Jo je e paPihal z avtomobilom in z milijončki. — njaiaanska vlada bi rada, da bi Jugoslavija izm*-sjfij, ,l milijardo ničvrednih nežigosanih avstril-Dai*. r°n* ki so jih verižniki z valuto spravil r ln^tk>. Pa ne bo šlo! driaVp8tr^a ht se rada združila z Nemčijo v ene etrijej tes:a se pa Francozi zelo boje In Av-ftaj na81 tnish.,o: če nam Francozi tega ne puste, nu*nom ^ rcdiio: zato avstrijska vlada tudi na-UrJavn? eIa na to, da bi prišlo do bankerota. lam [n primaajkljaj znaša v Avstriji že 13 mlli-krona je vedno manj vredna, ^ejo, da naj bi Jugoslavija redila Av- sirijo, toda motijo se, če mislijo, da bo naš kmet in delavec koga zastonj redil! Uradništva redi Avstrija petkrat preveč. Madžarska. Grof Andrassy je ustanovil svojo stranko, ki gre za tem, da bi Karla habsburškega zopet posadili na madžarski prestol. Češkoslovaška. Te dni so na češkem ustanovili svojo narodno cerkev. — Pojavila se je kriza v industriji sladkorja in oblačilnega blaga. Cene sladkorju in blagu padajo. — Na Moravskem so odkrili velika ležišča umetnega fosforo-vega gnojila. Poljska. Vojna z Rusijo je državo popolnoma oslabila; državni dolg znaša 50 milijard. Uradništva je toliko, da je treba samo za uradništvo letno 18 milijard mark, državni dohodki pa znašajo le 3 milijarde. Amerika hoče vse železnice vzeti za 30 let v najem. Kmet in delavec sta na Poljskem ,največja reveža. Poljski denar je še manj vreden kot avstrijski. Nemčija. Te dni so na Nemškem obhajali 50-letnico obstoja nemške države. — Dne 13. marca bo v Zgornji Sleziji plebiscit. — Ententa uničuje na Nemškem orožje in razdira trdnjave. — Nemška vlada je pomilostila morilca socialistinje Roze Luksemburgove, nadporočnika Vogela. — Te dni bodo v parlamentu obravnavali zakon o so- j clallzaciji rudnikov. — Državne finance so zelo slabe, vendar .pa nemška industrija dnevno napreduje in je že celo zmožna konkurence. Angleška. Na Angleškem je 1 milijon brezposelnih delavcev. Tovarne delajo v zmanjšanem obsegu. Angleški rudarji so nakopali že toliko premoga, da preostaja. — Država dolguje Ameriki velikanske svote, tako da niti obresti ne more plačevati. — Krvavi boji Ircey so malo ponehali, ker je angleška vlada dala Ircem avtono-inijo. — V prometu je nov srebrn denar. Franclja. Tu imajo novo vlado, ki ji predseduje Brland, to je nazadnje že vseeno, ker kapitalistična vlada taka tudi ostane. — Francozi bi radi, da bi Jugoslavija šla v Rusijo po njihove solde z — armado. Pa ne bo nič! — Francoske finance so zelo slabe, tako da bo vlada najela v Ameriki posojilo 100 milijonov dolarjev, da bo mogla plačati obresti. Amerika. Dne 7. februarja stopi v veljavo zakon, ki prepoveduje vsako nadaljno priseljevanje v Ameriko. — V Mehiki so se dvignili kmetje in si sami razdelili veleposestniško zemljo. Rusija. Ljudstvo v Rusiji hudo strada. — Dne 1. februarja bo v Moskvi vseruski kmečki kongres; vsaka gubernija pošlje po 10 zastopnikov. Po ostalem svetu. V Švici je 50.000 delavcev brez dela. — Na Grškem se ljudstvo že kesa, da je poklicalo nazaj kralja. — V Egiptu se domačini upirajo proti Angležem, talko tudi v Indiji in Perziji, kjer boljševiki širijo svojo propagando. — Na Kitajskem vlada huda lakota. — Japonci gradijo nove vojne ladje. Domaže vesti. Blagajniki kraievnih organizacij KDZ nai ne oošiliaio članarine no nakaznicah, temveč no položnicah. S tem si prihranijo visoko nohtno oristoibino. Če Mm položnice poideio nai Jih pravočasno zopet na-reče v našem tajništvu. Pridobitev državljanstva v naši državi. Rok za vlaganje iziav (prošeni) za pridobitev našega državljanstva, ki ie bil določen do J5. t. m. ie podališan do 15. marca 1.1. Tisti kri so si pridobili na ozem-iiu naše države domovinsko pravico šele no 1. ianuariu .1920 in tisti. kri. imato sedaj domovinsko pravico na ozemlju, ki ni pripadlo naši državi, pa so io kdai imeli na tem. ozemliu. ki ie pripadlo Jugoslaviji, moraio orositi za noše državljanstvo do 15. iuliia t. 1. (Kdor ima že od nekdai domovinsko pravico pri nas in ie Jugoslovan uo iezikn in plemenu, ta seveda ie že Lak državlian.) Ob zadnji železničarski stavki so odpustili 404 železničarjev iz službe. Naš sodrug Konač Je vsled tega pri železniškem ministrstvu dne 15. t. m. izposloval, da bodo te železničarie poklicali nazaj v službe: dalie ie izposloval, da se bodo železničarjem plače izenačile, tako da ne bodo več nekateri dobivali plače v kronah. drugi pa v dinariih. Za bivše vojne ujetnike se je pri vojnem ministrstvu zavzel poslanec sodrug dr. Korun. Zahteval je, da se vojnim ujetnikom dajo vse pristojbine; nekateri so jih namreč dobili, drugi pa ne. Vojni minister še ni odgovoril. Zamenjava denarja. Finančno mini-sh-stvo ie končalo priprave za zameno bankovcev po eno in dve kroni. Zame-niava se prične koncem meseca Januarja. ~ V LJubHano ie že prišla večja količina drobiža po 10 para (40 vinarjev). Prihod-nie dni dosne tudi drobiž do 25 para (1 k'-ono). Zadnii čas. ie. da se rešimo umazanih kronskih cuni. 20-dinarski bankovci bodo z odlokom Narodne banke tekom treh mesecev vzeti iz prometa. Ponarejeni 20-dinarski (80-kronsk|) bankovci. V prometu so se pojavile štiri vrste ponarejenih novčanic po 20 dinarjev. Narodna banka ie sklenila, da se novčanice uo 20 dinarjev vzamejo iz prometa. Opis ponarejenih novčanic se bo dostavil vsem državnim in iavnim blagajnam in obiavil v »Službeniji Novrinah«. Ponarejene tlsočdinarske banknote Zagrebška policija ie prišla na sled novjo ponarejenim tisačdinarskim novčanicam. Ker so iako slabo izdelane in brez vodnega znaka, niso nevsfrne. Ministrstvo za agrarno reformo ie izdalo knjigo »Agrarna reforma«, v kateri so zbrani vsi podatki, naredbe in uredbe, ki so bile izdane v minulem letu. Ponarejalce denarla in sicer 5-dinar-skih in eno- in dvokroiiskih bankovcev so aretirali v Srbobranu v Vojvodini. Med ponareialei ie bil tudi en advokat. Zadružna banka v Ljubljani se Je ustanovila 26. dec. z delniško glavnico 5 miliionov K kot gospodarska organizacija socialno dejmokratične stranke in KDZ. Neomejena prodaja tobaka. Od novega leta naorei ie projdaia tobaka po vset Izrežite in spravite! Kadar ne dobite „Ljudskega glasu“ izpolnite in pošljite tako]! Reklamacija! Upravništvu „Ljudskega glasu" v Ljubljani. Poštni predal 168. Jitsroslaviii neomenena. vskd česar so od-nadle torei vse tobačne izkaznice. Odpuščeni uradniki. Ministrski svet le odnustil okoli 150 uradnikov iz državne shižbe. ker iih ie za sedai nreveč. Rudarski spor v Trbovliah še ni rešen. Državna komisija, ki bi bila morala izenačiti nlače trboveljskih rudarjev s plačami velenjskih rudarjev, ni teva storila kakor bi morala, tako da ni izključeno, da rudarji snet zaštraikaio. Zakal naša pošta tako slabo funkcionira? Zato. ker v LiubHani pošte ne izberejo prej predno io pošlieto z vlakom. Zeodilo se ie n. or. že. da so naši sodruci »Lhidski elas« dobili iz Maribora. Temu neredu mora pošta takoi napraviti konec! Volvoda Mišič umrl. Vrliovni poveljnik rueoslovanske armade voivoda_ Mišič le umrl v Beleradu. Na poslopjih iavnih oblasti so tudi v Ljubljani izobesili črne zastave. Nemoralnost. Predi ljubljanskim deželnim sodiščem ie bil obsoien klerikalni veliak. odvetnik dr. Pavel Valjavec na Šest tednov ječe. ker je sodno zlorabil netinoolletno deklico. Ribnica na Pohorju. Umrl je po dolgi in težki bolezni naš vrli sodrug Franc Kalzer v bolnišnici v Mariboru dne 21. decembra pr. 1. N. v m. p. Gospodarske vesti. iih. kier ni carinarnic, sprejemalo pošiliab ve poštni uradi, kateri zavoje pošljejo poštnemu uradu onega kraja, kjer je carinarnica. Ta poštni urad plača vse carinske zneske. V kraiih.. kier so carinski uradi, se vrši carinienie na stan način. — Novi carinski tarifi. Finančni odbor ministrstev je skleni uvesti nove carinske postavke, tako da se bodo carine za nekatere stvari znižale. — Izvoz in uvo? ovc prepovedan. Ker se v sarajevskem, mostarskem in travniškem okrožju nevarno širijo ovčje ošpice, ie izvoz iz teh in uvoz ovc v ta okrožia v svrho ciiieiitvs te bolezni prepovedan. — Cene mesa na Hrvaškem po kg žive teže: voli 12—16 K. krave 12—14 K. teleta 16—19 K. svinie 30—36 K. — Cena ameriški mokj znaša v Trstu za št. 0 samo 12 K 80 vin. Nov obrtni zakon. Trgovinsko ministrstvo želi, da bi se srbski zakon o izvrševanju obrti (o radnjama) razširil na vso državo in se je zato obrnilo na trgovsko-obrtniške zbornice s pozivom, da izrazijo svoje mnenje. Te so odgovorile, da nimajo nič proti temu, naglašajo pa nujno potrebo, da Se stari srbski zakon revidira, ker mno-! go točk ne odgovarja našim pokrajinam in tudi ne dosedanjim običajem. Med drugimi prednostmi, ki jih ima srbski zakon, je tudi ta, da se morajo uvesti obrtne zbornice, ki zastopajo interese obrtnikov. Poleg trg. zbornic bodo torej j obstojale obrtne zbornice. Pravo sliko ie moooče dobiti samo na licu mesta. Ni treba iti v naibedneiše kraje, nego cel srednji in obrtni stan živi bedno. Nastavlienci s stalno plačo nimajo kredita niti za košček krulia. Iščeio postranske zaslužke s težkim telesnim delom. Učitelji delaio po pouku šest ur v indu-striti saški oastorii hodšio v premogovnike. stari profesorji iščeio službe kot vratarji v tovarnah, visokošolci so ponoči zaposleni kot tovarniški delavci. Vsi dobrodelni zavodi so nrenaoolmeni. 30 odstotkov vseh nemških domov za dojence ie zaprtih, ker ni sredstev za vzdržava-nie. Tuberkuloza se širi v oreie naikras-neiša in naizdraveiša stanovania. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega Elza fluida in odstranjene so bolečine! 6 dvojnatifc ali dve veliki steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentoF ni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj praviti Fellerjevih Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatlic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura velika steklenica 20 K. — Omot 1 poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Felleiv Stubica Donja, Elsatrg 358, Hrvatska. C. Miši-podgane stenice-ščurki Sajenje tobaka. Uprava državnih monopolov ie izdala naredbo, ki določa, koliko se prihodnje leto lahko producira tobaka v posameznih okrožjih. Rok za prijavo tobačnih nasadov je do 31. jan. 1921. Ko ta rok poteče, se prijave ne bodo več vpoštevale. Prijave se pošijlajo upravi državnih monopolov. — Cene sladkorja Po vsem svetu zelo padajo. Pri nas pa seveda ne. Finančni odbor ministrstev Je sicer vdredil, da bodi uvoz sladkorja v našo državo prost vsake carine, zato pa je na drugi strani vsako kilo sladkorja s 16 kronami monopolske takse in trošarine, tako da je pocenitev sladkorja nemogoča. — S tem se Je pričelo »deloc naše nove liberalno - radikalne vlade... Splošno padanje cen se opazuje na vsem svetu. Tako poročajo iz Angleške, Francoske, Amerike in Italije, in sicer padajo ne samo cene tovarniškim Izdelkom, temveč tudi živilom In lesu. Želeti bi pač bilo, da bi mogli tudi pri nas opaziti pocenitev obleke in industrijskih izdelkov. Zacarlnienie oošinih oošIHatev v Inozemstvo. Dosedanji način zacarinienda noštnih zavojev namenjenih v Inozemstvo, ie bil močno nepraktičen, ker se ie zahtevalo. da mora biti vsak zavoi naloreie za-"arlnien pri naibližiem carinskem uradu in da ga šele notem sme pošta eksnedirati. Onim. ki ne stamideio v mestu carinskih uradov ,ie bilo oošilianie skoro onemogočeno, ker so morali zavod najpreje zacari-niti v tuiem kiraiu in ga šele potem oddati domači pošti. Mmistrstvo ie sedal te neprilike odpravilo in predpisalo, da v kra- — Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 143 do 145 K. avstrijska krona 22 do 23 vin., ruski carski rubeli 60 do 75 vin., francoski frank 8 K 70 vin. do 9 K. nemška marka 2 K 5 vin., romunski lei 1 K 96 vin., italiianska lira 5 K 10 vin. do 5 K 15 vin. Cene bombažu in usnju na svetovnem trgu še neprenehoma padalo. KHub temu na niso pri nas cenejši ne čevlii. ne obleka. na niti samo usnie. — Naša železna industrija. V Kamni eorci in Kropi ie naša železna industrija skoro popolnoma ustavljena. Že meseca iuniia preteklega leta ie bila železo-obrt-na zadruga prisiljena odpustiti neka! delavcev in skoro vse delavke ter skrčiti delo na 6.ur dnevno. 1. t. m. na se ie oo-j lavil poln zastoi. Dela le še 20 delavcev. ! — To ie uspeh krščanskih socijalnih or-j ganizacii!! — Cena železu oada. Na Angleškem, v Belgivi in na Nemškem, oa tudi v Ameriki so cene železu zelo nadle. Začela sc ie namreč konkurenca, dočim se te med voino vse železo rabilo za oobiianie Hudi. Rane. ki tih ie narodom zadala kruta volna kapitalistov, se zelo počasi celilo. Razne vesti. — Beda v Nemčiii. Nemško časopisje opisuie težo gospodarskega in socijalnoga žrvlienta. katero živi nemški narod. — Reklamacija. „Ljudskega glasu" štev... z tfpe .............. 1921. nisem prejel. Naročnino imam plačano do ............ (za člane KDZ) članarino „ „ „ V ................... dne...............I..1921. in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12.—, za podgane in miši K 12.—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20.—; posebno močna tinktura za stenice K 12.—; uničevalec moljev K 10.—; prašek za uši v obleki in perilu K 10^— in 20.—; proti mravljam K 10.—; proti ušem pri perutnini K KR prašek proti mrčesom K 10.— in 20.—, prod ušem pri ljudeb K 6_in 12.—; mazilo za uši prt živini K 5.— in 12.—; tinktura proti mrčesa n* sadju In zelenjadl (uničevalec rastlin) K 10.—? mazilo proti garjam K 14.—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jilnker, Zagreb 45., Petrinjska ul. 3. COSULICH-LINE = TRST—AMERIKA = New - lork — Buenos — Ayres -~ Rio di Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. UČITELJSKA TISKARNA UBIM Mlinska ulita itn. ^ S—ngistronii »drogi i snujmo zima. Tiskovine za šole, županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila • za shode In veselice. - LETNE ZAKLJUČKA Ime: kraj: pošta:. Pišite razložno. STEREOTIPIJA LITOGRAFIJ^* Založba in last konzorcija »Ljudski Glas*. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- šnr itd. itd. - "•* Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani Oblastem je edgovoren !«»•