spodarske ? ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo 4 gold., sa pol 2 gold četrtleta 1 gold.; požil jan po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četflř 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo aprila 1873. Obseg: Kako stoji s turâko govejo kugo? Iz cesarske postave zoper Turško govejo kugo od 29. junija leta 1868 Kaj storiti, če se živina po porodu ne iztrebi? kakor bi moralo biti Kaj storiti, da omet na zidovji dobro drži Kako bivši minister dr. Schâffie pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartovega Avstriji. Mnogovrstne novice. Naši dopisi Novi car Začetek nove dôbe (ère) v Gospodarske stvari Kako stoji s Turško govejo kugo^ Da „Novice" več časa stavijo na čelo svojemu listu poročila o goveji kugi in da jih bodo stavile tako dolgo, dokler ta pošast ne zgine popolnoma, bode opravičil vsak do , kdor vé, da gré zdaj na tavžente in tavžente škode odvrniti deželam. Naj tedaj nadaljujemo svoja poročila. Iz Kranjskega. Do danes, hvala Bogu ni znano da bi se bila še kje kuga pričela. Kar je bilo bolne živine ali sumljive, vsa je ubita v PraŠah se viuc cm 0U1-UJJ1 TV/, r o a j v» uuita , v jl i acsau oc je je pobilo dvěma gospodarjema 30 glav, crknilo jima jih je troje goved darju 14, crknilo mu jih je dvoje v Kranj i se je pobilo enemu gospo- f Kranja se jih je pobilo dvěma gospodarjema pobilo na Klancu poleg v Smeledniku se je glav, v RateČah na Gorenskem je enemu gospodarju poginil en vol se mu je glav glav poginilo pa pobilo y J^V^IUU VU »VI, fJV VUV tedaj pobilo v vsem skupaj 56 ? r 6 r Gotovo je zdaj, da zadnjič imenovane Hrvaške buše pripeljane po železnici iz Zagreba s spričalom zdravstvene komisije, da so iz zdravega kraja in popolnoma zdrave, pa tudi v Ljubljani ogledane in zdrave spoznane , so kugo zanesle na Kranjsko in odtod na Ko-roško, ki pa se je prikazala več dni poznej e kakor o 10 dnevih, kakor v postavi od 29. junija 1868. leta stoji y dni bolezni. po kteri živina za zdravo veljá, če ne kaže 10 Iz sejma v Kranj se je onih živine 11 ondi kuplj peljalo deloma do Kranjske gore, deloma do Trbiža tod pa na več krajev Kranjskega in Koroškeg buš z več druge sušca po železnici Gorenski , od Na postaji v Ratečah je neki gospodar svojega v Kranj kupljenega vola iz voza vzel, v hlev 24. sušca pa je zbolel ta vol za kug poginil, tedaj čez 14 dni po nalezbi bolezni dial svojim volom 28 Iz KoroSkega. Mesar iz Rajble je kupil buše ki so se z drugo živino peljale in jo okužile, je po ? zatrosil kugo na Koroškem jih «»vxvuii u« xxuivoavui, xvj^i. se je vnela, kolikor je dozdaj znano, na 4 kraje: v Rov te poleg Trbiža, v Rajble, v Radle in v Oberhutendorf poleg Pii-berka v Belaškem okraji. Tudi ondi so brž vse pobili, kar je bilo bolnega in zdravega. Koroška dežela se je zaprla od Kranjske, pa tudi Kranjska od Koroške. Na Stajarskem je še vse zdravo. In tudi na Přímořském. šast y . Na Hrvaskem pa, od kodar so nam poslali poimaj o še zmirom dosti kuge, kajti po poročilu c. kr. deželne komande od 31. sušca razsaja v Sluin- skem polku vojaške Granice. Dokler pa na Hrvaškem Slavoniji in Bosni ne zatarejo kuge, imamo na Slovenskem zmirom ogenj pri sosedu. y Otočanskem, Ogulinskem in Likanskem ■MHHMHMHBIHHIHM v y y y Zato je zaprtija me je sila potrebna in če kar se je nadjati, dobi deželna vlada Kranjska vojakov kolikor jih je zahtevala, zaprla se bode Hrvaško-Kranjska meja tudi v Krškem okraji z vojaki. Kar pa imamo kugo v deželi, zaprla je okužene e brž in vse kraje 3 milje okoli njih po postavi djaía v kužni m ej ni okraj. te kužne mejne kraje spadajo : v kantonu Kranjskem: vsi kraji Kranjskega kan- tona, samo občine rica in Železniki ne Poljane, Trata, Javorje Oslice So- V11U y JL 1 C* la y uav UlJU y VOUt-U y uu pa tudi od občine Selske spada Dolenja vas in Zabrekovo v kužni okraj ; v kantonu KamniŠkem se začne meja kužnega okraja pri Zapogah ter sega poleg meje Ljubljanskega okraja do Trzina, odtod čez Mengiš v Smarico, Kamnik, Pod-gorje, Križ, Mlako in Zalog do meje Kranjskega okraja do Cerklja in tedaj obsega občine Vodice, Vranšice, V Loko gorje y Trzin y Mengiš, Homec, Smarico y Kamnik y Pod- y Lahovič, Za- , Križ, Mlako, Kapljo vas, Nazovič log, Moste in Suhadole, v kantonu RadoliŠkem: občino Mošnje, Ovšiše, Kam-nogorico, Kropo, Lancovo, Predtrg, Radolieo s sledečimi vasmi : Gorico y Brezj e MoŠnje y Noše Vrbnje Crnivec, Dobropolje , Globoko, y , Dvorsko vas, Otok gornji in spodnji, Ljubno, Posavec, Praproče, Leše, Palovče. Pira cico, Dobravo gornjo, doljno in srednjo Brezovice, Č y Lipnico y zrenje esnico, Ovšiše, Polšico, Rovte y Pre- Mi- šače, Otoče, Podnart, Zaloše, Kamnogorico, Kropo, Brda Lipnico gornjo in spodnjo , Lancovo, Mošnje, VoŠče pa vaši Predtrg in Radolieo, od občine Begnje in Lesce Žapuže, Begunje, Zgoše in Novo vas. Iz cantona Ljubljanskega spada v kužni mejni okraj okolica od meje Kranjskega kantona ob meji Lo-škega davkovskega okraja do sv. Katarine, potem čez Koseze in Ljubljano, odtod do Tomačevega, potem čez Dobravo do meje Kamniškega kantona in nazaj do meje Ljubljanskega kantona. Vsi ti okraji so zapopadeni v kužni mejni okraj. Kaj pa te okraje potem zadene, to ukazuje p o- 27. y kterega smo stava od 2H. junija 1868. leta v v zadnjem lutu „Novic" naznanili. mora v vsakem kraji popis narediti vse goveje ži- Po tem ukazu se 114 vine, ovac in kóz, da se zmirom vé, koliko živine je ondi, in ta popis mora gospodar v 48 urak izročiti županu (v tem popisu se popise goveja živina po starosti, spolu, barvi) ; ko je živina popisana bila, se mora potem vsaka prememba tega popisa, če je kakošna krava teletila ali je gospodar kakošno živino kupil ali prodal, koj v 24 urah spet naznaniti županu, — če mu kako govedo, ovca ali koza zboli , mora to brž naznaniti županu, župan pa okrajnemu glavarstvu; — vse cerknjeno govedo naj se pusti tam, kjer je poginilo, in vsaka do-tika s to živino zabrani, dokler ne pride od gosposke komisija jo ogledat; — živinski sejmi so v teh krajih prepovedani, prepovedana je tuďi kupčija z živino, klajo in steljo; le na posebno in dobro podprto prošnjo more gosposka kaj o tem dovoliti ; pse in mačke je treba zapreti. Kdor prestopi kakošen ukaz, se oštro kaznuje, kakor ukazuje §. 35. te postave. Ker smo pa nesrečno kugo dobili tudi na Kranjsko in ker se širi pošast še zmirom na Hrvaškem (kakor ravnokar zvemo, razen vojaške Granice) razsaja Še v doljnem Piketu Grobničkega okraja v županiji Reški, pa se zatrosila tudi v Dugoselo in Sisek, potem tudi v J e 1 š e poleg Karlovca, v Skaričevo okraja Krapinskega v Varaždinski županiji in v Bribir okraja V i no dol skega v Reški županiji (ko-mitatu), zato je, ubraniti še večo nesrečo, c. k. deželna vlada Kranjska oklicala dařilo tistemu, kdor zatoži koga, ki je prestopil tako postavo za kugo. Ta darila so — kakor §. 35 v današnjih „Novicah" kaže — v 3 vrste razdeljene: ena darila segajo do 50 gold., druga do 20 gold, in še druga do 10 gold. Naj tedaj drug na druzega gleda, da ne prestopi postave, in če jo prestopi, naj ga gré brž kantonski gosposki zatožit, da se odvrne nesreča po prestopku postave. Kdor je v tacih zadevah tožnik, je velik do-brotnik deželi ali še več deželam. Zato dobi darilo. od 29. junija leta 1868. (Konec.) Posebne dolžnosti tistih, ki imajo opraviti z ž i v i n o. §. 17. Vsak ča3 naj se pazi. na te le providnosti : Mesarji ne smejo svoje klavne živine rkup z živino, ki jo redé za svojo potrebo, v enem hlevu imeti, niti na občinski pašnik goniti. Cedniki ali govedarji ne smejo brez županovega dovoljenja novokupljene živine sprejemati v občinsko čedo ter imajo dolžnost, kedarkoli v čedi kten živinče zboli, to brez oaloga naznaniti gospodarju in pa županu. Krčmarji (ostirji) morajo v njih hleve prignano rogato živino, klajo pokládáno jej in steljo (mstelj) in pa gnoj, ki je ostal po njej, odstranjati oa svo;e živine in skrbeti, da se teh reči ne dotakne. Kedar se je kuge bati, v takem času sme deželno poglavarstvo mesarjem in živinskim trgovcem tidi pre-povedati, da ne smejo stopiti v tuj hlev. Kaj se naredi pred vsem drugim. §. 19. Gosposka ali županstvo tistega kraja ima dolžnost, brž kakor izvé, da je živinčs za bolez-nijo, ki gre sum, da je goveja kuga, kje zbolelo ali poginilo ali da se je kje očitno goveja kuga prikazala, začasno in predno pride komisija, ki jo politična gosposka zastran kuge pošlje: 1. ta prigodek po tistem kraji razglasiti ter opom- niti stanovalce, kako zeló nalezljiva je goveja kuga ia kako velike nevarnosti da lahko iz tega nastopijo; 2. napraviti, da se dotični hlev ali staje zapró; 3. prepovedati in ubraniti, da nobeno govedo, no- bena ovca ia koza iz kraja drugam ne pride; 4. ustaviti gonjenje živine na pašo. Nadgledniki in strežniki. §. 31. Da se izpelje , kar je narejeno zastran za- prtije in zavarovanja dežele pred kugo, naj se skrbi za dovoljno število nadglednikov in če je treba za vojaško pripomoć (asistencijo). Povračilo za policijsko ubite živali. §. 32. Ako se po predpisih vsled uradnega ukaza komisije za kugo postavljene kako govedo , kaka ovca ali koza ubije, dobi lastnik za pobito žival polno od-škodbo ali povračilo po cenilu; toda znesek tega po-vračila se mora takrat, kedar je dopuščeno, žival v denar spraviti, zni žati za celo čisto skupilo iz mesa in kože, ki ostane odbivši stroške za razkužbo, za prevožnjo in kar je drugega plaćati bilo. Ceui se živina, po ceniteljih, namreč po dveh za to posebej v prisego vzetih zaupnih možéh in po možu, ki ga politična okraj na gosposka odbere; cenijo jo pa po vrednosti, ktero bi bila ne gledé na kugo imela ktera žival, če bi se ne bila pokončala, z ozirom na ceno, kakoršuo imeva v tistem kraji z ozirom na to, čemu jo ima lastnik, koliko je stara, kako rej ena itd. Kedar trije cenilci povedó vsak drugačen znesek, naj veljá vsrednji znesek za cenilo. Ce je gospodar ubite živine kako kriv, da se je goveja kuga zatrosila, ali če, kakor je bil dolžan, ninaznanil, da mu je živinče obolelo, izgubil je pravico do povračila. Kdo plačuje stroške. §. 33. Povračilo, ki ljudém gré za pobito živino (§. 32) , potem stroški, ki se naberó in zaprtije mej med temi deželami in sosednjimi državami iz deželami Oger-ske krone s pomočjo vojaštva (armade), iz naprave in vzdržbe živinskih kontumacij in kvarantin na meji cesarstva in iz zatiranja kuge sploh, opravljajo se iz državnega zaklada. Stroške za čuvanje mej med eno in drugo teh dežel, kakor tudi stroške za zapiranje krajev z vojaki po notranjem ktere teh dežel, plačuje dotična kro-novina. Stroške za varovalne naredbe o posamnih krajih in za odvažanje in zagrebanje mrcin piacujejo občine, ozi-roma imetniki posamnih kmetij. Gospodar plačuje stroške za razkružbo ali očišče-vanje pristav in hlevov. Kazni za prestopke te postave. §. 34. Kedar je zažugano naprestopek te postave, da zapade (da se odvzame) živina ali pa surova ži vais ka roba, naj zapade živina in roba tudi takrat, če se s prestopkom ravná po občni kazenski postavi. Razen tega primerljeja naj se prestopkite postave ali ukazov žanje izvršitev izdanih, če taki pre-greški ne spadajo pod občno kázeňsko postavo, polcoré z zaporom do 4 mesecev ali pa z globo (kaznijo v denarji) prestopnikovem imenji primerno do 500 gla., in to ne gledé na kazen, v ktero bi se prestopnik še obsodjl zavoljo prestopka zoper državne dohodke. Ce se je komu po ti postavi blago odvzelo, naj se pri odmerjanji kazni na to ozir ima, kar je prav. Globi do 500 gold, je zlasti podvržen župan ali kdor koli kakor županov namestnik, zamudi bolezni, ki se hlo in počasi 1 o čiti, ne pa jih s silo trgati da odati dolžno naznanilo o sumljivi kje prikazala, ali če v izkaznicah o zdravji ali o iz- se ne poškoduje maternica. Ko zdravnik v maternici z eno roko ravná, vleče z drugo roko za popkovino, da se tako spravi iz starke. Pri kobili je treba povitico ločiti od maternice; pri kravi in ovci povitične gobe od gob materničnih. J* - - viru blaga bodi-si tudi le iz malomarnosti kako neres- nico izpričuje. globo vred naj se o sodbi nalaga tudi povra- krog čilo škode, ako preiskovanje dovolj pomočkov za to se pa ločij na roko daje. Kazni na imenji ali globe in pa čista bivši prodajne stroške, iz zapadlih stvari žavni zaklad. skupila, od- Je to opravlj > naj maternično klištiro brizglj tekó v dr- uradniki, ki zanemari jo dolžnosti, naložene jim s predpisi o goveji kugi, naj se po celi ostrosti disciplinarnih postav ravná. Nagrade ali placila za ovadbe prestopkov. Deželno poglavarstvo sme postaviti n a- nekoliko mlaćne vode v maternico, da se poplabne vse iz nje, kar je krvi ali morebiti tudi gnjile sodrg nj ej zaostalo v Je iztreba ven, se bo maternica kmalu spet v svoj zdravi stan skrčila, živina se bo okrepčala stala in rada po piči se Svariti pa moramo tu prav na ves ? vesela po 35. grade (placila) za naznanilo, da se je v kterem kraji, kjer je doslej še ni bilo, zares vnela goveja do petdeset goldinarjev, za naznanilo, daje silovito in surovo trganj gob da tisto ? mojstrih-skazih, je večidel » y \XCk IIOIU kakor je navadno pri potreb in ne varno, ker se potem živina za vselej poškoduj Taki nrQiríin • í i v î n q i û a* a K tt w^^l lei kuga, kdo předpise o goveji kugi prestopivši govejo živino po prepovedanem , z zapadom blaga kaznjenem načinu J.O.IVX neumnezi pravijo. „»i*íu«»jo guuu^ da gobe so bolezen, zato se morajo potrgati ž gob y mislé Al to } res > gob moraj biti kamprignal, do desetih goldinarjev za vsako za ovce, ker ravno te gob na povitici ke k ni in so 7 po kterih se tele ali adlo (odvzeto) živinče, zadnjič za naznanilo da je do kako drugači te předpise v resnici prestopil, Vsaka k do dvajsetih goldinarjev. Te nagrade se plačujejo iz državnega zaklada. jagnje v maternem telesu maternice drži; če bi teh gob ne bilo, bi starka mladiča v sebi obdržati ne mogla. ali ovca mora tedaj gobova biti, natora samo to je včasih napčno, J° tako vs tvari la 7 m da se povitnične in maternične gobe premoćno sp mejo in se tedaj ločiti morajo. Nikdar pa se ne smejo Haj storiti, če se živina po porodu ne iztrebi, kakor bi moralo biti. Iz Dolenskega je „Novicam" došlo vprašanje: kaj gobe mat trgati 7 da se ž njimi sprimejo povit ali ovca breja postane akaj te mora maternica imeti gobe, kedar krava Če pa prehud krč zapira mat da iztreba ne more ven, ali če so zavoli slabost f početi, če se krava po teletu ne iztrebi v pravém času? popadki jenjali, je po mnozih skušnjah najbolje potrj Stvar je res važna zato, ker sila veliko napák se peteršilj d 7 ki se tako-le napravi mas godi po nevednosti gospodarjev, še več pa po neum- licih naj se dá kuhati za dobro pest peteršiljevih nosti moj stro vskazov. Naj tedaj to razložimo in raz- kořeni z lišče m vred jasnimo kuha naj se peteršilj pa Najraji se pri kra vah primeri, da se ne iztrebijo tako dolgo, da so korenine tako mehke, da se zmečkati o pravém času, in če se je to enkrat přiměřilo daj zmečkane korenine z vodo vred y se s maslici tople j e č m vode mešajo potem in to se dá primeri rado večkrat. Pa pri kra vah je ta zadržek kravi na trikrat popiti. Dopold tudi ne zadrží popoldne napravljaj najmanj nevařen, da se iztreba le čez 10—14 dni živini tako pijačo tako dolgo, dokler iztreba od živine do ob mléko 7 če pa izostane 5 ali 6 tednov ali celó mesece, pa začne potem živina očitno , jJVUVlU CJ&WIJ hira ti, pride jesti se jej ne poljubi strese in vroČina skuha. Pri vsaki drugi živini ne gre, kar se pa večidel v ali dnéh godi To naj se vselej poskusi, ker je tolikrát dobro potrjeno 7 7 mrzlica jo včasih bilo in celó brez vse nevarnosti ker Je za- drž an je iztrebe veliko poprej nevarno, iztrebe spridi kri, v ktero so srkalne žilice gnjilad pri- noma oslabela gnj ljenje Ce bi se popadki pa celó ne dali iz novega obuditi, da bi pahnili iztrebo ven, ker je živina popol- M4JUIA-wv/ OJ-H.4V4«. ivu, v Biviv o\j oi »»mv/ £ lij li c* u. pu- XXV/ixi cv uoiaucia, naj DG JCJ U.ĆI V UČIO i II Vina, UH Zganji peljale ; začne se potem brž gnjilobna vročinaka bolezen, z vodo pomešanega piti. V tacih okoliščinah sme zdrav ' ; j v> /ii v i jej dá včasih vina ali ganJ živina hira in medii; večkrat jo začne po zdraženih nik 7 pa zdravnik, tudi štupo h čutnicah tudi hud krč lomiti, ki pahne maternico ven (Mutterkorn), poskusiti, kterih se pol in trut napravi t ži č k o v z vrelo Kako neki se o dp ravi zaostala iztreba? Odpravlja se po razliČnosti vzrokov, ki žujejo. Vzroki zadržanja pa utegnejo biti: ali J° zadr- čeje poviticaz maternico preveč zaraščena, kar se posebno pri gobah kravje povitice zgodi, ktere se rade premoćno sprimejo z gobami telečnika; čeje krč zaprl maternično ustje, da iztreba, čeravno ločena, ne more ven; vodo popari, in ta poparina dvakrat na dan kravi ali kobili vžiti dá, dokler se ne obudijo popadki. Z rže-nimi rožički je pa treba varno ravnati zato strupeni. 7 ker so Iiaj storiti, da omet na zidovji dobro drži. Priobčile ste drage „Novice" v 13. listu t vpra- šanje častitega pnika iz Rakitne kaj bi mu ilo trebo če so zavolj slabosti živine popolnoma pre- storiti, da bo omet na stolpu ondotne cerkve držal njemu v pripo nehali tišti porodni popadki, ki spravljajo iz- Razglasite mojo dobro potrjeno skušnj moček in vsem, kteri so v enaki zadreg . Rabiti je treba za to delo apno st ven. Kako tedaj pomagati? je zdravnik za gotovo prepričal, da druzeg Ce vzroka ni, kakor ta 7 da so gobe pri kravi in ovci preveč povitica pri kobili ali da časa vgašeno starému apnu 7 ze dalj treba č primešati drobneg z bami mat loč y 7 kar je preveč skup zraščenega se pomaga tako, da se z roko pes ka, ki ni čisto nič drobneji, kakor jdo zrno 7 ta namen seže pomoČnik s pooljeno roko in porezanimi nohtovi v ma * ternico , in skuša priraščene p o v i t i č delà (gobe) cega » Zapomnite si gospodarji to, in iz hleva zapodite vsaki hoče gobe trgati. 3. ravno pred ometavanjem pa vmivati stolp tako dolgo, in čediti ga naj manj šega drobea prahu tako dolgo, da voda do dna stolpa tako èista přiteče, kakor je ona bila popoinoma čista, predno se je začela rabiti za vmivanje. Ta vmivanje hasne na dve straní; prabu ne bo, in on je poglavitni vzrok, da mavta ne drži, in tudi kamenene ploše bodo dobro namočene, in tudi to je treba, kajti mavta se dobro ne prime subega kamna. — Cementa po mojih skušnjah treba ni; slab cement je slaběji od navadnega apna; dober cement je dober v vodi ali na vlažném kraji, ne pa na soIdcu; 4. prvo leto naj se samo na debelo omeče stolp in potem pusti, da se osuši popolnoina; drugo leto ga še le olikati ali „spucati", ali pa tudi samo pobeliti. Politične »tvari. Kako bivši minister dr. Schaffie pojasnuje politiko ministerstva Hoheuwartovega. ; .., ' . (Konec.) Naj temu popisu — piše bivši minister Schaffie — dodam še nektere opazke o razmerah političnih stran k, ki se nahajajo v Avstriji in kterih prav poznati zunaj Avstrije ni lahko mogoče. Ko mur pa to ni jasno, ne more pravično soditi o težavah, s kterimi boriti se je moralo ministerstvo Hohenwartovo, pa tudi sprevideti ne more pravih vzrokov, ki so to ministerstvo spodkopali. Velika pomota bila bi to, ako bi na Nemškem mislili , da nemška centralistična stranka zastopa ne m s ko-avstrijski narod. Dandanes se v Cistajtaniji suČe bojevanje strank okoli verskih, stanovskih in političnih nasprotnikov. Mnogo mnogo Nemško avstrijskega naroda odločno nasprotuje centralistični ustavni stranki, drugi vsaj ne marajo za njo. (Dr. Schaffie popisuje potem bolj na drobno te stranke v nekterili deželah in potem nadaljuje svoj spis tako-le:) Vsa moć ustavoverske stranke se naslanja na ustavno čudo volilne sisteme, ktera je manjšini pripomogla v to, dav državnem zboru sedaj gospoduje. Prav po razmeri davkov in številu ljudstva narejena volilna sistema bi tako je pri posvetovanji o direktnih volitvah nedavno rekel nek veljaven mož ustavne stranke — bi vničila gospodstvo te stranke; če bi pa volilna pravica razdelila se samo po številu ljudstva, kakoršna je v Nemškem cesarstvu, bi pa večina ustavne stranke se razbila na kose in to večidel tudi v Nemških deželah Avstrije. To vé ta stranka in zato pod imenom „direktnih volitev" ta stranka skuša še bolj nazaj potis-niti večino Nemško-avstrijskega kmetiškega ljudstva in prednost dati denarnemu meščanstvu; zato se tej stranki kurji pot delà po koži, ako le sliši govoriti o volilni sistemi današnj ega Nemškega cesarstva. Kar se zdaj po časnikih „volilna reforma" imenuje, to pri luči ogledano nič druzega ni kakor še veča skaza dosedanje stanovske volilne sisteme po sku-pinah (grupah), tako, da naravnost in še več m estni h denarnih mož pride v državni zbor brez deželnih zborov. Že današnji leta 1861. pod Schmer-lingom osnovani zástop interesov (fidejkomisov, grajščakov, plačevalcev velikih davkov, mest in trgov, kupčijskih zbornic in kmetiških občin) nima para na celem svetu. Slovanski davkovski goldinar ima v nekterih deželah čuda manjšo volilno pravico kakor Nemški goldinar; veliko posestvo grajščin vživa veliko več pravic pri volitvah kakor kmetiško, iu kmetiško ljudstvo je v primeri svojega števila in svojih davkov še za mestno obrtnijsko ljudstvo postavljeno. In taki „zástop interesov" ima tudi sedaj ne le ostati, marveé še le prav razširjen biti. Kaj ta ali uni od take pre-naredbe pricakuje, to razkladati ni namen tega spisa; le to še rečem, da bi Avstriji utegailo največ koristiti in morebiti prepir med različnimi strankami končati, ako bi se vpeljala v Nemškem cesarstvu sedaj obstojeČa volilna sistema. Po vsem tem sedij vprašam: ali nisem prav imel, da se za neotesani vris in dirndaj zoper mojo osebo in moje delovauje nisem brigal, z go do vi ni přepustivši sodbo o meni. Sedaj lahko prašarn: ali bi bil služil resnici, ko bi bil denarno plemstvo imel za ljudstvo, njega mišljenje za vzor prave svobodě, njegovo gospodstvo za „direktni zástop ljudstva?" — ko od prve temeljne državne postave (od oktoberske diploma) daleó odstranjeno decembersko ustavo bi bil slepoveren molil za nezmotljivo ustavno svetnico in za izraz Av-strijske državne ideje? Dalje pa moram še vprašati: ali se smem kesati, da ravnopravnost in enaka veljava vseh narodov in stanov bila je politika mojega živega prepričanja, brez ktere enakapravnosti Avstrija takraj in unkraj Li tave ne pride do miru. Vprašati smem, ali je bila dolžnost moja kot ministra Njegovega Veličanstva cesarja Avstrijskega, pripomoči, da bi parlamentarna manj šina pešČice Nemške gospo-dovala množini druzih Nemcev iu skor vseh neneroških narodov? Oskrunil bi bil s tem Nemško imé, še bolj pa Nemške interese in proglasil bi bil s tem veÓno pravilo pravice, naj ljudstva mirno skupaj živijo, za nestrpno z národními interesi Nemcije. In p >stal bi bil tako iz-davec svoje službene prisege in vladarja svojega. Politiška drhal v svilnih klobucih — včeraj po-hlevni kosmopolit, danes prevzetni grabež , zmirom pa nezmotljiva, zmirom nepotrpežljiva, zmirom razuzdana — razsoja stvari nepremišljeno in na križ bije druge. In tako je ta drhal tudi mene po svojih „pisaćih za groše" psovala brez znanja, kako reci stojé , brez prevdarka oséb. Ali S3 je môglo po vsem tem pričakovati, da bi se bil jaz kterikrat s kolovodji te „Ijubeznjive stranke" v pričkanje na ulicah spustil? Tako je pisal mož resnice in pravice, in tako do živega je sej;al oiim kolovodjeui in ,,pisačem za groše", da se cjIó nic niso spusti e v ovržbo tega, kar jim je rekel, ampak da so le iznova ga ometali z gaj usnim blatom. Váak prijatelj Avstrije pa tem bolj čuti resnico, da ona ne pride do pomirjenja narodov svojih, dokler krmilo vlade ne pride v roke takim možém, kakor je pi-8atelj tukaj razložene knjižice. Začetek nove dôbe (ôre) v Avstriji. Volilna reforma, kakor bralci naši beró na drugi strani, je potrjena, to je, deželni zbori ne bodo več posiljali poslancev v državni zbor, ampak volili se bodo kar naravnost, to je, po direktnih volitvah. S tem se pričnenova, najnovejša, éra v cesarstvu našem. Njegovo Veličanstvo je potrdilo volilno predrugačenje zato, ker zbornica poslancev in zbornica go-spôska Dunajskega državnega zbora ste po večini spre-jeli to postavo. Dajo sprej me centralistična stranka v zbornici poslancev, o tem ni bilo dvomiti, kajti ona je prav I i 1 — za prav roditeljica te reforme. Al ko bi jej ne bila pri-trdila zbornica gosposka, ne bi bila postala postava. Zgodovinsko imeniten je tedaj za Avstrijo 27. dan marcija, ko je zbornica gosposka odobrila sklep zbornice poslaniške. Zato naj zapišemo tudi mi v naš list imena gospodov v visi zbornici; v njihovih rokah je oil oni dan náčrt osodepolne volilne reforme, kajti šd velikrat bode vprihodnje na dnevnem redu ta reforma. Za volilno reformo so glasovali: Grof Althann, baron Apfaltrern, vitez Arneth, Ferd. grof Attem3, Adolf knez Auersperg, Jožef grof Auersperg, Anton grof Auersperg, Vine. Kristijan knez Auersperg, grof Belrupt, baron Burg, Otto grof Chotek, knez Clary, knez Oolloredo, grof Consolati, grof Coudenhove, grof Dubsky, grof Enzenberg, Conte Fanfogna, dr. Felder, grof Fiinfkirchen, mejni grof Fiirstenberg, baron pl. Gablenz, grof Gleispach, grof Goess, Louis baron Haber, nadškof Hackmaun, baron Hârdtl , podmaršal baron Handel , grof Hardegg, grof Harrach, podmaršal grof Hartung, vitez Hasner, podmaršal vitez Hauslab , baron Hein, Ferdinand Heisler , prof. Hofler, baron Holzgethan , grof Hoyos, baron Hye, Moric pl. Kaiserfeld, knez Khevenhiiller, knez Kinsky, Oktavian grof Kinsky, baron Krauss, Karol grof Kuefstein, grof Khuenburg, grof Ledebur-Wicheln , baron Lichtenfels, Karol knez Liechtenstein, Friderik knez Liechtenstein, Kaspar grof Lodron-Laterano , Konstantin grôf Lodron - Laterano , Franc Mayr, baron Melnbof, grof Meran, grof Mercandin, podmaršal baron Mertens, vitez Miklosich, baron Mladota pl. S dopisk, grof Morzin, prof. Neumann, vitez Pipitz, baron Pratobevera, opat Avguštin Reslhuber, bar. Resti-Ferrari, baron Ritter Záhony, baron Rizy, Kamilo knez Rohan, profesor Rokitansky, baron Romaszkan, grof Salm, Viijem Karol princ Schaumburg - Lippe, vitez Schmerling, vitez Scholler, knez Schonburg-Hartenstein, vitez Scrinzi, grško - katoliški nadškof Jožef Sembrato-wicz, Anton pl. Starek, knez Starhemberg, Gvido grof Thun-Hohenstein, Jožef Oswald grof Thun, grof Thurn, Hugo grof Traun, Oton grof Traun, knez Trauttmans-dorff, vitez Tschabuschnigg, minister Unger, grof Vrints, Ernst grof Waldstein-Wartenberg, Jožef grof Waldstein-Wartenberg, grof Wickenburg, vitez Winterstein, Rudolf Evgen grof Wrbna mlajši in RidolfEvgen grof Wrbna stařeji. Zoper to postavo so glasovali: Grof Chorinsky, grof Clam-Gallas, knez Czartorysky, grof Giorgi, grof H^rberstein, knez Jablonowski, grof Lankoronski, grof Mensdorff-Pouilly, knez Metternich, knez Paar, grof Rechberg, Janez Adolf knez Schwar-zenberg, grof Sternberg in grof Trauttmansdorff. Glasovat niso prišli: Njih c. kr. visokosti svitli gospodje nadvojvodje: Karol Ludovik, Ludovik Viktor, Karol iz Toskane, Lu-dovik iz Toskane, Janez iz Toskane, Albrecht, Karol Ferdinand, Wilhelm, Jožef, Leopold, Ernst, Sigismund, Rainer, Heinrich. Potem: vitez Arndts, Alfred voj vod Beaufort-Spontin, vitez Benedek, Ferdinand grof Beust, Gustav grof Bloome, Anton grof Brandis, Georg grof Buquoy, Avgust grof Degenfeld, Jožef Dietl, Franc grot Falkenhayn, knezoškof Henrik Forster, Emil Egon knez Fiirstenberg, Janez Egon mejni grof Fiirstenberg, knezoškof Vincencij Gasser, nadškof Andrej Golmajer, Agenor grof Goluhowski, Franc grof Haller pí. Hallerkeo, Edmund grofHartig, Karol grof Haugwitz, bar. Hennet, Konstantin knez Hohenlohe-Schillingsfiirst, baron John, vitez Karajan, Albrecht grof Kaunitz, Franc grof Ko-lowrat-Krakowsky, Kazimir grof Krasicki, Janez grof Larisch, Franc knez Liechtenstein, Janez knez Liech- tenstein, Karol knez Lobkovic, nadškof Peter Maupas, baron Mecsery, Vladimir grof Mittrowsky, Franc groí Nadasdy, Jožef grof Nostic-Rienek, Franc Palacký, Alfons Serafin knez Porcia, Alfred Jožef grof Potocki, Anton grof Prokesch-Osten, kardinal-kuezonadškof Jožef Otmar Rauscher, baron Reyjr, knezoškof Benedikt Rie-cabona, Henrik knez Rosenberg, baron Rothschild, Avgust princ Sachsen-Coburg-Gotha, Hugo knez Salm, Leo knez Sapieha, Jožef grof Schaaffgotsche, Erwin grof Schonborn, kardinal-nadškof knez Friderik Schwarzen-berg, Viljem Stanislaus grof Sieminski-Lewicki, Kazimir grof Starzenski, knezoškof Jakob Stepischnigg, nadškof Gregor Szymanovicz, Edvard grof TaafFe, knezo-nadškof Maksimilijan Jožef Tarnoczy, Leo grof Thun, Leopold grof Thun, Hugo knez Thurn in Taxis, baron Wassilko, Friderik grof Westphalen, knezoškof Jernej Widmer, knezoškof Valentin Wiery, nadškof vitez Wierzchlevski, Janez grof Wilczek, Alfred knez Windischgrátz , baron Wiillerstorf, knezoškof Janez Bapt. Zwerger. Mnogovrstne novice. * Kako stojí ozímina na polji, trta in sadno drevje• Poročila so različna. Na Angleškem prav nió niso zadovoljni zozimino, pa tudi spomladansko setev je dež zeló begal. — Tudi na Francoskem tožijo, daje preveč dežja bilo. — V severní Němci ji so z ozimino sploh zadovoljni, vzlasti veljá to od tÍ3tih krajev Pru-skega, ki so v zahodu od Óire, ne pa od izhodnjih krajev, kjer še sneg krije polje. V Avstriji in na Ogerskem stojí ozimina izvrstno lepo, čeravno sèm ter tjè tožijo, da so misi škodo delale. Še posebno lep pridelek pa obeča gorôica in ni res, da bi jej bil ponoÔni mraz sušca meseca tako škodoval, kakor so gnali hrup po časnikih. Sadno drevje lepo žene, al bati se je, Če vreme ostane suho, da bode, kakor lani, gosenic na milijone. Tudi trta obeta dobro letino; mocno je v les pognala in dobro poganja. Setvi pomladanski dobro služi lepo vreme. — Po vsem tem se kaže dobra le-tina, — al od spomladi do žetve je še dolga dolga pot * V Peštanski „Reform" je nekdo preračunil, da vsaka beseda, ki jo govorijo poslanci v Ogerskem državnem zboru, 35 krajc. „koštá" (veljá se ne more tukaj reči). Nek drug Peštansk časnik dostavlja temu to le opazko: „To preračuniti, bilo je lepo delo; vendar bi „Reformi" dežela hvaležna bila, koliko koristi je vsaka v Ogerskem zboru govorjena beseda deželi donesla. Menda bi besede potem še draže bile. * Na Štajarskem se ima 10 živinskih zdravnikov na deželne stroške z letno plaćo 500 gold, postaviti. Za slovensko stran dežele pridejo 3zdravniki: V Celje za Celjski, Vranski, Laški, Šmarski, Breški, Sevniški in Kozijanski okraj; v Konjice za Konjiški, Slovensko-Bistriški, Slov.-Graški, Marbeški, Šoštanjski in Mari-borskiokraj; v Ljuto mer za Ljutomerski, Radgonski, Ormuški, Ptujski, Šentlenartski in Rogaški okraj. * Med razstavo Dunajsko bode tudi na Dunaji Rusko gledališče; neki grof Markov, pravijo, bode podvzetnik. Naši dopisi. V Gorici 6. aprila. — Kdor dandanes nekterih reôi ne izvé, živi lahko v sladki blaženosti, kajti po neznanih rečéh nikdo ne hrepeni ; to, česar ne vé, ne mora ga niti žaliti, niti ježiti. Jez se sicer veliko ne brigaoi9 da bi prav najnovejše in najpikantniše novice po mestu lovil, ali nekaterih reči in vtisov se ne morem ogaiti, naj se jih še tako ogibljem. Kakor se zraku nihče u makni ti ne more, tako tudi marsičemu druzemu ne. Taka 118 sem sel nedavno doli po Travniku; pred Paternolli-evo ki obžalujejo res žalostno stanje ondašnjih prebivalcev, bukvarnico se ustavim in pogledam, ali je kaj novega kar se tiče narodnega zavestja. Pravijo namreč, da pri-razstavljenega. In kako se začudim, ko vidim po čas- prosti ljudje malo ali pa nič ne beró, nemčurski kričači nikih raztrobljeno Soča-kadriljo. Jez, uboga reva, pa požirajo debele cmoke iz Dunajské „Presse" ali pa sem došlé mislil, da je gosp. Blaške svoj najnovejši iz Ljubljanskega kljukca „Tagblata", da po njih svoje m n Ir 1 r\ a /i 11 o f f? fl Si a a n í n v> a 1a /i n i tw ann x ("ain r\ n aÍ ti^n a rw r^ o§ w\ v\ « «v^ «t v\ r% ^rl-r m ^ x ^^ Jez uboga reva pa požirajo debele cmoke- iz Dunajské „Presse ali pa opus krstil po društvu i> Soča 7 a ne 7 da imenu poštene sotržane z nesramnimi psovkami titulirajo ter Soča ušesec manjka, pridejana je tudi avtentična pre- s tem javno spričujejo svoj „Freiheitssinn" pa svojo stava besede Soča, in ta se glasi — Isonzo. Očitno „Bildung". Narodni možje v Mokronoški okolici toraj je tedaj, da Blaške vi glasi so glasi od Soče (reke) in živo čutijo, kako sila potrebno je, pričeti resno za da svoje kompozicije po društ „Soča" imenovati, ni mu domačo stvar delati. Treba je ljudstvo zdramiti, mu po- nikdar na misel prišlo. Iznenadovanje je osoda čio- kazati pot do omike in navdušiti ga za narodnost. Treba veška ! — Rad bi Vam kaj sporočil o lepih produkcijah naših » močij v Čitalnici, pa se bojim t da bi „Novicam" Je res ; kdo bo začel? Prečestita duhovsčina, ki „razdor", potem očitali njih izjave v številki 13. t. 1. Zato raji rečem je že od nekdaj vneta za blagor ljudstva in narodno kakor so jim ga zarad znane omiko, gotovo sprevidi to potrebo ; zato 7 da „njimi" m 7) nami" nas vlada med vkup biljard, beremo vkup časnike lepa sloga, pri ona stori prvi in važni korak 7 in se nadjamo, da iz malega zrastlo bo kaj duhovnij : Trebelno od „N. fr. Presse" in leiborgana nekterih „naših", Ljubljansk. „Tagblatta" noter do „Noce délia Verità", organa rimskega, in Čez „zagrnjeni" oder nosi narodni vorili med sabo igramo veliko". Pristopilo bode tudi mnogo neduhovnih narodnjakov v njih delalni krog. Krog Mokronoga je do- 7 Sv. Trojica, Sentjanž, st. Ru- znanega „jezuitovskega" pert in Mirna; Če bi se ti gospodje kedaj sešli in pogo- kmalu kako narodno društvo 7 lahko čuvaj pivo, — zraven biljarda edino, s čemer se postna zagledalo beli dan, — za ktero bi bil najpripravniši kraj resnoba moti. slišim Novemu društvu „Gorica" je jih že doberšno udov pristopilo, kolikor se M o kro nog. Mo kro no g je skor v sredi imenovanih duhovnij, je trg, kjer ljudje iz druzih krajev mnogo ob- 77 vé Kajti nek ultra-katolišk (?!) list se je spotikal nad be- okoli in okoli širil. Narodnega društva je silno potreba nekatoliŠka" „v ers ka" podlaga ne straši, čujejo, in od tod kakor iz središča bi se narodni življej sedo „verski" namesti „katoliški", kakor da bi na Goriškem med Slovenci deset ver imeli. Sicer versko" znabiti le nasprotje „brezverskega a Meni pa je in kmalu, kmalu ; če bi postava o direktnih volitvah če tudi mislimo, da ne vendar potrjena bila, bi M o- se „ y oivu iu uaopv/tjv „Mivtt.vio^« . xtav^j. ov, * v u v & iuiv v pravilih novega društva najbolj dopade to, da hoče bi bil gotovo /v v\ 1/\ n y\ ani a tmi mi n rvi r\ o r» • a x ^ a i yv\ i C C Wi n I a tfa iIaai kro nog imel z Radečami voliti enega poslanca, ki nemčur. Iz Mokronoga bi k volitvi šio samo ne s postavnimi— ampak s „pošten i m i" malo volilcev, a še ti bi bili večidel nemškutarji. sredstvi svoje namene dosezati. Poštenja v politiki nam res najbolj manjka. Zlorabljenje ubozih ljudi za sebične precej , nov občinski zastop, in gledati bi bilo treba Mokronogu pa bode tudi treba voliti, če tudi ne se namene mora enkrat nehati. Je stvo na pr 7 da se kdo to pošteno sred- da se izvolijo boljši in d o m a č i, narodni možje. 7 loči 7 ki še ne vé 7 leha< i kaj je ki še pšenice od krompirja ne Društvo toraj bi imelo dovelj delà. Zatoraj prečastita 77 brazda" 7 ali „razor << ali izvoli za predsednika gospodarskega društva? To je ostuden humbug, to je poraba kmetijskih zadev za krivo-politiČne namene, to je zapeljevanje ljudi. duhovsčina in vsi ondotni narodnjaki! združite se pod geslom : ..Vse za vero cara d o m ^ Novomesto 6. aprila. ročati 7 da „Tagblattu" Za gotovo Vam morem po- in „Laibacherici" prinese 77 te le- že o kmetijskih rečéh govorim, naj povem, da smo gram poročilo, kako neznansko veselje se je obhajalo v Ker letos skor za dobre 3 tedne sè spomladjo pred drugimi tukajšnji ka zini zarad volilne reforme. To leti. Trte, na priliko, ki začnó navadno zeleneti prve dni maja ali konec aprila, mečejo že zdaj perje; ravno tako Je resnica , a tudi ni bilo druzega pričakovati pod vodstvom noč in dan za nemško „omiko" nevtrudljivega ešnje itd. že odcvetajo. Solnce je přetekli c. k. sodniškega svétnika Leitmajerja. Al — Novomeška teden pripekalo, kakor maja ali junija; danes je od- kazina ni Novomesto, kakor Ljubljanska kazina ni murve. južno dežju. vreme in se napravlja že rotrebnemu Ljubljana, to pač vé vsak. Ce bode 77 Tagblattu se dalje poročalo, da pri popisanem vrisku so bili zasto- an Ilir. Bistrice 6. apr. (Spomin na volilno reformo.) Fischer je o vadi 1 kmetiškega fanta Jožefa Žup Po tep an a iz sp. Zemna c. kr. okrajnemu glavarju Globočniku, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. 26. svečana je bil v Postojno poklican v HHP? ■ HiW P pani „vsi stanovi", je tudi to res ; vsaj „ že naredijo zbor". tnje Da bi praví Pa se latinski pregovor tudi v našem mesticu od „vsacega stanů" ne vjel vsaj eden, ki trobi v rog kazinski in ki potem „celi stan" zastopa, kdo more to tajiti. In tako se namala na po- zaslišanje, potem pa spet v Bistrico 26. sušca. 30. sušca trpežijivi papir kar brž veliki slon, v resniçi pa je Í*e dobil razsodbo na 15 gold, globe ali 3 dni zapora. i^ant ni hotel pritožbe vložiti in je zadovoljen s to kaz-nijo, ker mu je ljubo, da nekoliko trpi za narod. Drugi mi pa si mislimo, da so dandanes vendar čudni časi, ko stare postave (postavo o prošnjah) zakrivajo novi ukazi ! Vipave. (Vabilo.) Čitalnica in Sokol napravila I 1. 2. Deklamacija. 3. „Nezvesti", 5. „Na mala miška ! čite oni „commers Tako, prosimo, da si v Ljubljani tolma- " kazinski. Mi ne kalimo nikomur njegovega veselja; al to zahtevamo, da većine nas druzih kazinci ne stavijo ! zgornje Siskc. zopet zadela nesreća huaega ognja med svojce Našo Šiško je 4. dan t. m. 7 ki se Je začel pri veliko „besedo" 14. aprila s sledeČim programom : ..Zvezna", moški zbor. nekih pericah. Pogorelo je 8 gospodarjem okoli 21 po- slopij. Zavarovani so, razen dveh, menda vsi drugi. Ljubljane. Volilna reforma je potrjena. samospev 4. hory u moški zbor. Vdova in vdovec", vesela igra »Bog Vas sprimi!" vesela igra Vstop^ina 20 kr., sedež 20 kr. Začetek ob pol zveČerl K tej besedi vljudno vabi ude in neude uri odbor. Volitve poslancev v državni zbor Dunajski se bodo tedaj vprihodnje kar naravnost brez deželnih zborov kakor dozdaj — vršile. Direktne volitve so po takem postava in za postavo nam morajo veljati zdaj vsem, ki smo pred potrjenjem cesarjevim voliini reformi na- Mokronoške doline aprila. ------ sprotovali , tuui nam 111 jju v ua ju i kj jlíc*la to v c* ivu v - Pričeli so se raz- političnem življenji, kakor je presvitli cesar sam po v ce tudi nam ni po volji. To zahteva red v legati glasi posameznih narodnjakov iz Šent Ruperta, iz pravilu konstitucijskem ravnal, da je potrdil to, kar ste Mirne in iz Mokronoga po raznih slovenskih časnikih, ste sklenili dve postavni zbornici, čeravno mu ui ne- - 119 znano bilo, da večina Ij udate v zunaj državnega zbora nima srca do te reforme. Kaj pa zdaj? — to je sila važno vprašanje. Ko bode po véliki noci skienjen pričujoči državni zbor, ne bode tako kmalu novega državnega zbora, ker maja meseca se začne véiika razstava in med to ne bode časa za zborovanje. Al ko bode potem sklican zbor, volilo se bo prvikrat po novem načinu. Zato bode nastalo prvo in glavno vprašanje: ali se bode naša, dr-žavopravna ali federalistična stranka ude leži la direktnih volitev ali ne in z nevolitvijo demonstrovala proti njim? — Kolikor je nam znano, se bode federalistična stranka povsod udeležila volitev in ne kujala, da ne bi potem bili voljeni ljudje taki, za ktere ne mara večina ljudstva in ki po takem tudi ne morejo in ne smejo biti njegovi zastopniki. Ker nas je tedaj trdna volja voliti, bomo morali na volišče tako zedinjeni, krepki stopiti, da je zmaga naša, kajti od tega bode odvisno, ali dobi dvalistični centralizem stanovitno gospodstvo, ali pa da se stvar obrne na bolje. Sisteme se predrugaćijo večkrat v vseh državah; kar je lani ve-Ijalo, ne velja danes vec, in kar danes ni, utegne jutri biti, se ve, da vse na postavni poti. Pri nas v Avstriji smo imeli Goluhovskovo sistemo, ki se je kmalu umaknila Schmerlingovi, ta pa Čez 6 let decem- berski. Zato bodo prihođnje volitve neizmerno važne za Avstrijo vso Î Zato pa se jih bomo morali udeležiti z vso močjó, da bodo centralisti, ki danes razuzdano ukajo direktnim volitvam, videli, da ni pametno bilo, dneva hvaliti pred večerom. Presvitli cesar sam, kakor je časnik „Vaterl." pisal, je nedavno neki kato-liški deputaciji, ki mu je tužno srce odkrila zarad direktnih volitvah, priporoČal živo udeležbo pri volitvah. Zato kličemo našim prijatlom, ki stojijo z nami pod isto starodavno zastavo „za vero, dom, cesarja", začnite kar brž jutri delati in pripravljati naš nar ou že zdaj za prihođnje volitve. Tudi naši nasprotniki že delajo na vse kripije. Podučite ljudstvo naše, da zdaj gré za volilni boj tak, kakoršnega še ni bilo. Napenjali bodo naši protivniki vse sile, da opra-vičijo zaupanje, ki so ga Dunaj ski ustavoverski centralisti že takrat va-nje stavili, ko so začeli kovati volilno reformo; vse poti bodo poskušali, da bi se jim vsedli naši ljudje na limanice in bi ne volili tako, kakor so dozdaj že tolikrát volili. Razložite jim neizmerni vpliv novega zbora na vse posta vodaj stvo o verskih, narodnih, administrativnih in druzih obzirih. Delà, žrto-vanja, discipline je tedaj treba, da se že zdaj zago-tovimo srečen izid volitev. Kjer je sila najveća, ondi je pomoc najbliža! Pogled na sijajne volitve v deželni zbor preteklihlet na Kranjskem nas navdajajo s polnim zaupanjem, da tudi vprihodnje bodo take/ x\íir-nega srca tedaj „Novice" svojim prijatlom izrocijo že zdaj skrb za osodepolni volilni boj. Bog daj , da bi v nobenem okraji slovenskih dežel volilci ne prišli na volišče brez zavesti, da gre zdaj ne samo za zmago nemškega centralizma, marveč za popolno vničenje federali-stične opozicije. Centralisti proglašajo direktne volitve za „novo solnce" decemberske ustave, — kažimo jim po volitvah, da decembersko solnce — ne sije veČno! — (Iz seje deželnega odbora 4. aprila.) Dolgo trajne obravnave zarad naprave deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu v Vipavi so dospele zdaj do tega, da je deželni odbor dotično pogodbo podpisal in c. k. deželni sodniji v potrjenje in vknjiženje izročil, kar je tem bolj nujno, ker bi po pismu g03p. ministra za poljedelstvo državna podpora 3000 gola. za napravo te šole za leto 1873. zapadla, ako bi do konca aprila t. 1. omenjena pogodba ne bila vsestransko dognana. — Žu-panstvu na Vrhniki in v Škofji Loki se je dovo- lilo pobiranje občinskih taks po predloženi tarifi. — Po naznanilu deželnega predsedstva je presvitli cesar potrdil sklepe Kranjskega deželnega zbora, da Ljubljansko mesto napravi loterijsko posojilo za l1/^ milijona gol-dinarjev na posodo, in da se za deželni zaklad in za stroške zemljiške odveze za leto 1873. pobira po 20 odstotkov přiklade na direktne davke in po 10 odstotkov přiklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — V zadevi naprave posebnih obrtnijskih in kmetijskih nadaljevalnih šol na Kranjskem je deželni odbor pritrdil nazorom deželnega šolskega sveta, da se naprava takih šol gledé na se-danje razmere naše dežele odloži na pozneji čas. — Nekterim odličnejim igralcem in igralkam dramatič-nega društva se je prepustilo deželno gledališče za benefične predstave 4., 8., 11. in 18. dné maja. — {Iz odborové seje družbe kmetijske 6. dne t. m.) Dr. Bleiweis poroča o delovanji družbinega odbora zarazstavo Dunajsko in gledé na potrebo, da zdaj, ko je vse pripravljeno, kar ima na Dunaj iti, naj se izsred odbora voli en odbornik, ki odposlanje in raz-stavljanje kmetijskih stvari na Dunaji v svoje roke vzame ter nasvetuje zato gosp. Šolmajerja; — odbor enoglasno pritrdi temu predlogu. — Potem gosp. Peter Kozler, ki je ravnokar iz Dunaja přišel, poroča o nekterih razstavnih razmerah. — Gosp. vitez Gut-mansthal poroča o vinski šoli v Mariboru, ki jo je unidan ogledal ; — odbor je poročilo na znanje vzel. — Gospod dr. Costa poroča o svojih pozvedbah na Dunaji zastran oblike častnega diploma za izvrstne sadje- in murborejce in druge pridne gospodarje; sklep o tej zadevi se je odložil za eno prihodnjih sej. — Pismo gosp. grofa Barbo-ta, da ga je volja na svojem posestvu tobak za poskušnjo saditi, se s priporočilom pošlje c. k. vodstvu tobačnih fabrik na Dunaj. — Gosp. Zelenov kolečko iz SenožeČ se je izročil deželni raz-stavni komisiji. — Od c. k. ministerstva kmetijstva zaželeni zaznamek v eh kraje v na Kranjskem na poseb-nem zemljovidu, kjer so bili in kjer so zdaj subvenci] ski biki razpostavljeni, se izroči gosp. Brusu. -— Gosp. Anton Pengal na Pšati dobi premijo 60 gold. za gnojišce, ako ga po ogledu potrdi odbornik gosp. Zevnik. — Za družbi poslano drevje se odbor zahvaljuje c. kr. deželni vladi Tržaški. — Gosp. odborniku P. Las niku se zahvala izreče za trud, ki ga je imel z razpošiljanjem gozdnega semena. — Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Ambrožič Tomaž, oskrbnik Kozlerjevega posestva v Ljubljani, gosp. M. Dragan, c. k. poštar in posestnik v Weisen-fels-u , in pa gospodarji: Go dec Jurij v Vnajnarjih, Hudovernik Jožef v Saspu, Preželj Matevž v Polji, Ra vnik Miha v Boh. Bistrici, S o klič Grega pri Savici, Stergar France v Gorjušah in Vrtovec Jožef v Po dragi. — Naš rojak gosp. Jože f ž ve gel, sin kmetiških starišev v Gorjah na Gorenskem, avanzira hitro. V Carigrad je přišel za Avstrijskega general-konsula, povzdignjen je bil v viteški stan, zdaj na Dunaji je c. kr. dvorni in ministerski svetovalec v ministerstva kupčijstva. Po njem se spolnujejo besede našega Ko-seskega iz prekrasne pesmi njegove „Kdo je mar?" — — Rodovine je slovenski oratar!" — (Banka „Slovenija") je — kakor „Slov. Gospodar" psroča — ob koncu letošnjega prvega četrtletja izdala že 4289 polic ali zagotovil proti ognju. Přejela je v gotovini in menjicah 162.544 gld., od kterih se je za pozavarovanje pri drugih društvih in za storno pre-pisalo 41.514 gold., tako da ostane vlastni račun banki nad 120.000 gold. Oddanih je dělnic 3527, od kterih le samo 169 še čisto vplačanin ni. V seji gospodarskoga 12© «▼eta dne 30. marcija t se je obrok za dopl postavo za direkt lit Obe zbornici ste s ěanje postavil na Četrt leta, to je, dokonča junija 1.1. živahno radostjo sprejele poročilo ministrovo. In na vse Zavarovanje proti toč se Je odložilo dosmrtnega zavarovanja in kar še ? v oddelku strani je telegraf kar brž nesel to novico. Dunajski tudi že lepo število ogl nJ pada 7 Je centralistični časniki in za niimi časniki te baže druzih skeg Gospoda dr. Kul vodjo višega bogoslov dežel pa so koj začeli ladati svoje skrivne misii semenišča na Dunaji, je te dni neka Ljubljanska nare- ovorica za prihodnjega knezoškofa Kranj skeg ila. Dozdaj imenovanje prečastitega gospoda še nikakor reforma je zdaj „Deutsche Zeitg." pravi, „da volilna reforma je korak, druzeg kliče prvi pride še več". Dunajski „Tagblatt" pa svojim privržencem: „Po zmagi na boj!" Volilna ni gotovo; radi bi pa vendar zvěděli, kje ti či tista Ljub Ijanska fabrika, ki nam je dozdaj že 4 škofe vstvarila še na papirji a Brencelj —— y^jur/e/iwvj/iu, j radnji, iu jc, u. iu 1. 1101* on.ui' na vsaki strani kaže, da mu „ Žabjek" nikakor ni pod vezal humoristične žile njegove. Da je Kostanjeviškega t° Je boja bo treba, da Tagespresse" svojim U8tavovercem kaže, da bi neumno bilo misliti, da z vo- bode zaželeni sad njen naš! 99 list skoro lilno reformo je jalov vsak topil Čas počitka vrisk 7 gosp. Podboja podoba izvrstno naslikana ako ne stopimo na delo po svoje 7 to je Ua Je ln tako jo gode Kaj vse pa nameravajo Dunajski obarj rž vu* opozná, iv jv i«u«juVW „^^^u^^j^v/.M, , kakor je pikantno še marsikaj druzega v tem listu, kar sicer ni s ^podobami ilustrirano, a prav po natori posneto. stopiti v ožjo zvezo. Dunajski prijatelji naši povdarjajo (Šest in dvajseta predstava dram, društva) v potrebo, da si je treba že zdaj ob Donavi in Spree-i ďa ga župan, ki ga nikoli ni videl to je pikantna iznajdba „Brencelj sluga centralisti vprihodnje, to odkrivajo Pruski časniki se iz Berolina piše kar tislavski „Normal-Zeitung Vra Ne davno je odločno nemško misleča stranka iz Dunaja željo razodela levici državnega zbora v Berolin, ž njo deželnem gledališči bode vélikonočni t. m in sicer se bode igrala znana dobra igra 14 v dne 2 de razjasniti stališče, ako se utegne v Avstriji d njih „Pesk v Či4í po francoskem poslovenil V. Man linu jut za kaj primeriti. Al to ponudbo so v Bero elc in ponavljala se bo priljubljena opereta „Izbuj daj še odbili No znamovani u pvlid'ijtwa ov uv |/injuui|v».ia v/j^vj vi« jjjlu w uj vui /jua iij v v aiii ,, u j v> m Ker je ves čisti dohodek te predstave namenjen naj ski in Grašk die Magnetberg a to so dosti jasno za- in „Bleisohlen D blagotvornemu namenu, namreč za na grob minka umrlih slovenskih pisateljev Valentina Mandel Delegaciji ste v sredo začele svoje zboro Šimona Jenkot vanj e Poli so prišli Podoba je, da obravnave bodo se je ta večer prav dobro obiskano, ter da bode omenjenemu namenu došel izdaten denarni donesek. adejati, da bode gledališče letos gladko tekle; minister vojaštva ne zahteva izvan- (Poslano.) „N so zadnjem listu pravično retresle list „Laib. Schulzeitung a dve reci naP » d ? prezrle so . ' rednih stroškov, in ustavoverci, ki so mu lani nagajali da so ga morali federalisti rešiti, bodo letos miro vali, srečni o volilni reformi. r Drž b kronanem" spisku Simatovem kro < 7) podlistek ga je nek judovsk Dunajsk Časnik, kteremu za in se po praznikih konča 21. dne t. m ima počitnice čez praznike 7 21 dne t. m. bo slovesná poroka svitle nadvoj a Je Sima článek o „Mádchenerziehung" vodinje Gizele, prve hčeri cesarjeve, s princem L za nekoliko grošičev u spisal) zametuj on popolnoma češ pokorne tercijalke", a ne koristni udj da v takih dekliških Šolah se ke p o 1 do m Bavarskim eJaJ° čio Česko. Iz Prag Dr. Bi el sky ? olj za žu veštva!" Áko si upa člověk, ki je nedavno dober koa kruha v naši deželi dobil, tako gnjusno čenčati o nun- pana ni potrj zato ker ministerstvo noče dekl strij ta. Kaj pa je dr Bielsky, z dušo in telesom Av leta 1866. nasproti Prusom storil za Česko in kih fc IS. I II S O 1 tl 11 J ai OV WV I Vlll»ViV»UJU W^VWUUUW ^IVUIJU J »V JV » «"WW • v « f W«.JJW»W ugv^v . —' velika dobrota naši deželi, je to paČ znamenje, kamo pisano, presvitli cesar sam ga je poslavil za lojalno ve- lah Z£j\jII UUUii^ lanu ^ujuouv v vu v dix v/ u u u a ti ij au ^ iwia jl vuu • uao^/i ou x iuovuj oiv/iia ki so po velikoletnih skušnjah spoznana Avstrijo, to je v zlate bukve Avstrijske zgodov za- bomo v se zabředli z našimi šolami dagogov obveljajo Drug ? ako tacih pe reč v onem listu pa, ktero denj v nevarnem času naj tudi svet izvé, je ta^da v zboru privržen ce v „Schul- " od Dr. Gregr je proti poroštvu 5000 gold za zeitung-e" 18. sušca je Kneschaurek (Bog vedi kod je ta mojster) trdil, ? časno iz zapora izpuščen, hudo zbolelo, dva že umrla ker jegovih otrók mu je da bi na kmetih otroci že s letom morali v šolo hodit Srbij B e 1 i g r a d Wisiak mu je pritrdil bi tacega učitelja posadili in v Uebungslehrer" sterstva predsednika generala B dne so pokopali mini y ki je za Ali bi ne bilo bolj > v se na klop ucencev da ne snetom v grlu umri. Neizmerne so zasluge njegove za pa na stol učiteljski, ki še do tega spoznanja ni přišel j da mora teló otročj se pred sem nekoliko utrditi, da Srbij greb kako ljubljen in spoštovan je bil, kazal je po Beligrad ni še videl tacega sprevoda. 9 o tacih nemških „Vereinsabendih" duh brez škode za zdravje postane sposoben za spre jemanje naukov. No, \j ittvui UVUJCXVJI1 ,, t viuiuumuvilujli utegne še kedaj to obveljati, da mlade matere na kmetih s svojimi dojenčki hodij fJsfnira vređnistva. Gosp. H. Ž: Ker so ,,Novice" že v listu 12. pod naslovom „cepilna smôla" prinesle isti poduk, zato smo morali odložiti VaŠ článek. V šolo 7 doj abcede , matere pa ob enem gospodinjstva Narrenthurm bi vskliknil Pater Abraham se bo učil heller da bi 97 V 7 Se živel e enkrat !) Kdor želí m od družbe kmetijske 9 JC7 pomlad je tukaj naj se pod kajti zadnj prejk X i t n a cena v Ljubljani 29. marcija 1873. Vag-án (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60 Čas banaake 7 fl. 10. turáice 3 fl. 60. soršice 4 fl. 20. rží 4 fl. 10. ječmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 40 ovsa 1 fl. 80. Krompir 1 fl. 90. Novicar iz domaćih in ptujib dežel Iz Dunaja. 4. dne t. m. je ministerstva pred- sednik knez Auersperg oběma zbornicama državnega zbora naznanil, da je Njegovo Veličanstvo potrdilo Kurs i na Dunaji 8. aprila. 5% metaliki 70 fl. 32 kr. Narodno posojilo 72 fl. 60 kr. Ažijo srebra 107 fl. 65 kr Napoleondori 8 fl. 71 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer» — Založnik: Jožef BlazLiikovi dědiči Ljubljani.