novic Novo mesto LETO IV. - it. 17 V KOČEVJU 18. APRILA 1959 Cena 10 din Med najvažnejše poglavje zgodovine delavskega gibanja v Jugoslaviji spada nedvomno ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije. Formiranje te revolucionarne stranke delavskega razreda je vezano na bogate izkušnje dotedanjih borb proletariata v kapitalističnih evropskih deželah. Kapitalistični sistem Proizvodnje je uvedel novo obliko izkoriščanja človeka po človeku. Na videz svoboden delavec, brez sredstev za proizvodnjo, postaja popolnoma odvisen od kapitalista, ki poseduje proizvodna sredstva. Neposredni proizvajalec je postal suženj stroja, kajti stroj sili delavca k intenzivnemu delu in nenehnemu izčrpavanju. Ta način proizvodnje omogoča silno bogatenje kapitalistov in vedno večje obubožanje delavcev. To izkoriščanje postaja čedalje bolj grobo in očito. Proletariat je iskal načina, kako bi se osvobodil neznosnih kapitalist.čnih. spon in izkoriščanja. Začel se je spontano boriti za dvig mezd, za skrajšanje delavnika, za, ukinitev otroškega dela v tovarnah itd. Ker proletariat v teh začetnih uparili in stavkah ni nastopil kot razred, ki bi se zavedal svoje družbene vloge, so vsi ti upori propadli, vendar pa niso ostali popolnoma brez uspeha, izkušnje so pokazale, da je treba za tako borbo dobro vodstvo. Pojavili so se prvi teoretiki, ki so opisovali kakšna naj bo pravičnejša družba. Pojavili so se utopični socialisti, ki so Smatrali, da se položaj delavstva lohko zboljša na ta način, da se iz-nekakšna pravila in pravni ?redpisi za odnose med kapitalisti ln delavci. ,Sele z osnovanjem »Zveze komu. 'Ustov« 1847. leta ie proletariat dobil pravo stranko in voditellico. Ustanovitelja in idejna voditelja te zveze ista bila Marx in Engels. Leto za tem je bil izdan program Zveze komunistov pod naslovom »Manifest Komunistične partije«. Idejne osnove tega programa so temeljile na zgodovinskem materializmu, t. j. znanstvenem proučevanju raz- talnih, ilegalnih pozicij, bila je povoja človeške družbe in dialektičnem stavljena izven zakona in krvavo materializmu. Proletariat je s tem preganjana, dala je neštevilne dobil svoje idejno vodstvo in se iz dotedanjega ozkega prakticizma lotil široke zasnove načrtnega revolucionarnega delovanja za osvoboditev. Vrsta revolucij v 19. stoletju, posebno pa leta 1848, so prvi sadovi delovanja delavskih organizacij; to je bil tudi znak, da se je prole- dragocene žrtve na ulicah in v policijskih kleteh, v odkritem boju in med zidovi ječ. Monarhofašistični režim stare Jugoslavije je spreminjal obliko in metodo svojega terorja, ter iskal načinov, s katerimi bi zlomil sile delavskega razreda in uničil njegovo avantgardo ter vzel tariat ovedel svoje moči in je začel delavskemu razredu njegovo vod-nast opati kot nova družbena sila, stvo. Teror je postajal čedalje srdi -začel je nastopati organizarano kot tejši, ker je vzlic vsemu vse bolj in razred. bolj naraščala moč proletariata. Izkustva mednarodnega delavske- Partijski kadri so naraščali in ]e-g banja so uporabljale delavske klenili v neprestan h borbah, ki so stranke jugoslovanskih narodov. Najbolj zvesta proletarskemu inter-nacionalizmu je bila srbska socialdemokratska delavska stranka, ki je poleg Boljševiške partije edina glasovala proti vojnim kreditom za 1. svetovno vojno. Vendar je bil goloroko pred do zob oboroženimi fašističnimi hordami. Čeprav je KPJ vedno opozarjala, da Jugoslaviji preti fašistični vdor, se nihče ni resno bavil z obrambo domovine. V nekaj dneh je vojska razpadla in ogromno število vojakov je pad’o v ujetništvo. KPJ te pozvala ljudstvo, naj hrani orožje za borbo proti okupatorju. Takoj po Hitlerjevem napadu na SZ je Partija izdala proglas za oboroženo vstajo proti okupatorju. Začela se je štiriletna herojska borba za osvoboditev. Brez zaledja, brez industrijskega vojnega potenciala so se Partizanske enote neustrašeno borile proti znatno močnejšemu sovražniku. Proti ok- llv,„__ __ lepnikom so se komunisti in sko- mu dajala revolucionarno jevci zoperstavljali z golimi prsi z Nešteto štrajkov se je iz bombami v rokah. Proti mrazu, lakoti in utrujenosti pa je bilo edino sredstvo neomajna volja in vztrajriost ter vera v končno zmago. Silne so bile žrtve, ki jih je da-(Se konča na 3. strani) zahtevale nešteto žrtev. Partija je vodila sindikalno gibanje in ostrino. ________ _________ začetnih zahtev po zvišanju tarif nih postavk spremenilo v prave po litične manifestacije. Partija 'se je Part.ja je prek Osvobodilne fronte zbrala vse napredne množice v boj za svobodo in boljše življenje. Na sliki: zborovanje med vojno v Fari Zveza borcev pripravlja proslave v sodrašfci občini . . fp Vil Ul IVAH ____ pro.etariat Jugoslavije vse do kon- bor.la proti profašistični politiki ca /. svetovne vojne razcepljen na bivše jugoslovanske vlade. Opozar-več socialdemokratskih strank in jala je na nevarnost, ki preti člove-sindikalnih združenj. Med temi štvu od fašizma, razkrinkavala os-strankami in novimi komunistični- vajalne namene fašistične Italije do mi skupinami so bila ostra ideolo- Abesinije, Albanije in Grčije, potežka nasprotja, ki so ovirala enoten govala se je za obrambo republikan- artr\\a bila v Sn/iraSM __„ .... _ , „ nastop in sploh preprečevala zdru- ske Španije, kamor je poslala nad činska konferenca Zvez^bornw O hn i-mai -? , ^ proslavah v 40. obletm- žitev teh strank v eno partijo. Sele tfsoč svojih članov, zavzemala se oraan zadi ZB fn na^fh v , 2 Z pr^a ceuKPJx in SKOJ. Prvega maja bo ko je prišlo do jasne ločitve med je za obrambo Češkoslovaške, Av- bodrile poročal Dr^dsJdmk nhč rl 7R o £ -Za r°k poh°d članov ZB na Travno 9oro' 5SSKMLŽ r“: 2&2£— JtS 2&"StS"SSSi.k» s l"st„ »VLžLSiL*wrs '"£2« FErlEnZ™ 2" £ st t&srtrsž EomšrE terth usoda je v nevarnosti. pokojnino za prebit čas v NOV ali kandidat za vpis. V šolo se bodo la- stu pa je v načrtu odkritje spome- Najslavnejše strani svoje zgodo- v in,ternaciji. Opozoril je, da je še hko vpisali le tisti kandidati, ki nika v Dragi Vse t^pa je zdTže- NOB V mlboli ustnih dneh to DfeCej prirnerov- ko. Posamezniki imajo potrebno šolsko izobrazbo - no s finančnimi sredstvi, katera bo ,,7 n 1041 i .-lh dneh' <*P- vlagajo prošnje za priznanje delov, osemletno šolo ali bivšo nižjo g im- treba zagotoviti, da bodo v Loškem tke ‘trrtnkp b“rzoazne ne • obe iz NOV ali ob priliki upo- nazijo. Ker pa je še ved tovarišev, potoku 'in Dragi lahko izpolnili ob- 1S °uP° "■ ,ko-,,tve pn',apado Pomanjkljive do- ki nimajo te izobrazbe, bi bilo prav, ljubo. V vrsti prireditev v počast i-1 's orai kumente, zato se njihovim zahte- da začneta v jeseni z delom večer, tev 40. obletnice moramo omeniti volucionarno proletarsko partijo. Ta kongres, ki je trajal od 20. do 23. avrila 1919 v Beogradu, je dobil ime Kongres združitve; iz prisotnih strank pa se je formirala SocjuHstična delavska part ja Jugoslavije (komunistov). Partija se je na tem kongresu izjavila za proletarsko revolucijo in diktaturo pro-letar ata in je takoj pristopila k mednarodni delavski organizaciji Komunistični internacionali. Na II. kongresu, ki je bil v Vukovaru ju- »Ob žici okupirane Ljubljane« ni osemletni šoli v Sodražici in Lo- še razstave o delu Partije, ki bodo čkem potoku, seveda, če bo dovolj odprte v Sodražici, Loškem potoku kandidatov. in Dragi. Pri Občinskem odboru ZB bo usta- Ker lani delna anketa članstva o novljen odbor sekcije internirancev, zdravstvenem stanju C.anov ni uspe- T/»niAiini z-vrl Kor .* 7R n g 1 nrvVli + rv r> In Inl.n 1_J. • t*l_ ... 'Vi • ■ * Tarifni pravilniki Kako potekajo v Kočevju pri-Vrave in delo pri sestavljanju no. l!lh tarifnih pravilnikov? Najbolj-®e na Rudniku in Kmetijskem gozdarskem posdstvu. Tu so novi ta-;■** Pravilniki že v razpravi v ko-ektwih Tarifni pravilnik pri »Tr-9°Prometu« je že skoro v končni l“z,» tudi v »Tekstilen.« imajo že skoro izdelanega. Pri sestavljanju tarifnega pravilnika v podjetju »Avto« imajo problem, ker so dosedanje tarifne postavke na splošno zelo nizke. Zato j h bo treba povišati, toliko da se bodo vskladile z ostalimi sorodnimi podjetji v Sloveniji. Zefo pozitivno pri novem načinu nagrajevanja je, da delavci ne gledajo več tarifni pravilnik kot mero 1osebnih prejemkov, temveč je to merilo enota proizvoda, us-dela, ponekod doseženi pro-met, drugje spet doseženi dohod- uilčmTre Stzaa1oS t0rifnimi vo\fn,,L-n “ to' da se tarifne bile tarifnem e5a^°' Zato nai bi vanje po učinku. nag raje - Poseben problem nagrajevani po učinku bo po izjavah goml. skih delavcev v gostinstvu, ker so ta podjetja visoko pavšalizirana Zato sklad za osebne dohodke kol maj pokrije sedanje nepovišane tarifne postavke. Na splošno je precejšnje zanimanje pri proizvajalcih za nagrajevanje po učinku dela, kar je pra-vilrio. Težnje za povišanje tarifnih Pust avk v novih tarifnih pravil-lkih so se pojavile le ponekod, vri sestavljanju novih tarifnih Pmvilnikov je zelo pomembno sopi0vanje_ sindikalnih podružnic. r.\ določitvah nagrajevanja po km,, mora vdelovati celotni u°,t,v in tmav zato imajo sindikalne podružnice tu zelo važno t o šn U b| 'i l" d o hod SabTrt le' S1'm Za praznik mesta Ljubljane.......___________ lija 1920, pa se ie partija preime- Ljubljane« To bo izredniri akdan Prireditve, 10. maja, bo- Krajevni odbori ZB naj pobite s la tako, kot je bila mišljena, bodo nz2& ***** -**>»- žš&n« °??! **• ”ketir,ni vsi K,Tn,«ilna mrtila lu„Mle £,.e ,n teto "d, Vrnite ^ “° “ dovodno mšta- ska služba — konjastvo — in umet- no izstrelile nov umetni satelit. Nov stavlja večje število jugoslovanskih Sanje kvalitete in povečaneaa sor Iatersfv0’ elektroservis m mogoče n0 osemenjevalna služba); dalje od- satelit nosi ime »Explorer 2«, se- podjetij. Med dragim so razstavlje-povecanega sor- se nekatere druge usluznostne obr- lok. katere zgradbe se štejejo kot stavljen pa je iz dveh delov, ki sta ni lahki motorji, aparati za gospo ti, predvsem tistih obrtnih strok, ki zgradbe za počitek in oddih lastni, težka nekaj več kot 200 kg. dinjstvo. kabli,' usnjega galanterija, so v privatnem sektorju premalo ali ka in odlok o uvedbi občinske do- Vatikan je objavil dekret, ki ka. proizvodi domače obrti, kmetijski pa sploh niso zastopane, so pa zelo klade na dohodke^ od samostojnih toličanom prepoveduje sleherno po- in prehrambeni predmeti ter grad- n u . -i v P°klicev in premoženj za leto 1959 sredno ali neposredno sodelovanje s beni in drugi stroji, ki jih izdeluje Oba zbora sta sprejela vec vaznih na območju občine Ribnica. komunisti na političnem ali uprav- jugoslovanska industrija. Na tej osnovi bo dosežen tudi porast osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu. Investicije v gospodarstvu bodo letos usmerjene pred- nostnoV ^et‘ilStV,°' t-uqOVm°; Uj1UZT "“'“*7* — ‘uce- nu oasKoanln nostno obrt m družbeni standard. n0. Zbor proizvajalcev je med dru- zgradbe, dele timana izdelkov povečal proti lanskemu letu za J6,6%. LIP Ribnica bo začelo s proizvodnjo vezanih vrat, v kolikor bo dobilo zaprošeni kredit za nabavo po. Stran 2 »NOVICE« 18. aprila 1959 Št. 17 Zunanjepolitični komentar = MEDVEDJE USLUGE MIRU Medtem ko večina sveta z zaupanjem upira oči v bližajoči se 11. maj, dan sestanka štirih zunanjih ministrov, pa se še vedno kažejo nekatere pooblačitve na mednarodnemu nebu. Zračni izgredi na poti med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, omejitev gibanja tujih diplomatov v SZ so samo nekateri temnejši oblaki, ki spet kalijo ozek trak vedrine in upanja v zbližanja med obema stranema. Še najbolj resen med njimi pa je odločitev italijanske vlade, da bo instalirala na svojem ozemlju ameriška raketna oporišča. Pravzaprav je do sklepa o tem prišlo že lani, zdaj pa je rimska vlada tudi podpisala sporazum z ZDA. Že sama odločitev je obsodbe vredna, še bolj negativen pa je trenutek, ki ,so ga v Rimu izbrali zanjo. Prav zdaj, ko se. ves svet pripravlja na prvo srečanje med obema nasprotnima taboroma v povojnem času, na srečanje, ki dejansko obeta otipijivejše rezultate, Italija s takimi ukrepi zaostruje mednarodni položaj in moti pomirljivo vzdušje pred sestankom. Malone vse ostale članice Atlantske zveze z evropske celine so odbile graditev oporišč za izstreljevanje atomskih raketnih izstrelkov na svojem ozemlju. Vse se namreč predobro zavedajo, da od tam ne bodo samo poleteli raketni izstrelki proti nasprotniku, ampak, da bo njihovo ozemlje tudi prva tarča za nasprotnikov povračilni napad. Prav tako pa zdrava politika miroljubnih prizadevanj brani tem deželam, da bi se zatekle, k takim skrajnim sredstvom, preden niso izčrpali nena-s.lnih sredstev za iskanje sprave in sporazuma. Le Italija kljubuje tem očitnim resnicam. Jalovi so njeni izgovori, češ da gre zgolj za »obrambna isredstva«. Generalni sekretar KP Italije Togliatti je te trditve zavrnil kot smešne. »To so lahko,« je pristavil, »samo sredstva za napad«. Socialistični časopis »Avan-ti« pa je zapisal, da je sklenitev tega sporazuma zapletla Italijo v velike neprijetnosti in da je težko predvideti, kako se bo iz njih izvlekla. Italija je s tem prevzela nase vse tveganje — piše list — da bodo v primeru vojne proti njej avtomatično storili povračilne ukrepe. S tem korakom — končuje »Avanti« — se je Italija uvrstila med vse tiste sile, ki so proti popuščanju napetosti v svetu. Jugoslavija je bila vedno proti vzpostavljanju takšnih raketnih oporišč kjerkoli v svetu, zato ker kvarno vplivajo na pomirjevanje v svetu. Toda ko jih zdaj postavljajo v njeni neposredni bližini, v sosednji Italiji, je lahko tem manj ravnodušna. Zato je naš veleposlanik že pred letom dni protestirali pri italijanski vladi spričo njenega sklepa, na minuli tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za zunanje zadeve pa je naš predstavnik spet obsodil sedanji sporazum o gradnji izstre-lišč za raketne |projektile v neposredni bližini naših meja. Če sodi ta ukrep v vrsto tistih, ki smo jih našteli na začetku in ki naj bi »utrdili« 'postojanke Vsake strani pred pogajanji, potem lahko samo rečemo, da v resnici zelo malo koristijo zboljševanju ozračja pred tako važnim sestankom, saj vnašajo vanj kopico sumničenj, dvomov in ponovne napetosti. Zato so vsi ti ukrepi medvedja usluga miru na Isvetu. Martin Tomažič Žalujka v spomin Jožeta Šeška Vsaj enega kmetijskega tehnika! pa naj bo simbol naše svobodne ra. sti, naših naporov in trdoživosti!« Sonce se je bilo že precej visoko V nedeljo zjutraj, 12. aprila, je ne tovariši niso klonili. Odgnali so bilo pred osnovno šolo Mirka Bra- jih dalje v Ljubljano. Enajstega Čiča v Kočevju vse živo. Učenci in maja 1942 so v Gramozni jami od-učenke vseh razredov so se z uči- jeknili streli. Fašistične krogle so tel ji in profesorji zbrali za pohod prerešetale prsi prvoboritelja Ko-v Konca vas. Kmalu je šla skozi čevske, Jožeta Šeška. mesto pisana kolona, ki sta jo V naših revolucionarnih vrstah tru, pionirji pa so mirno stali in spremljala Marija Knapičeva in Loj- je nastala občutna vrzel. Jožeta ni počastili spomin padlega heroja in ze Komerički, stara komunista, da bilo več. Živel pa je v nas spomin, vseh preminulih borcev za novo živ-nam na kraju, kjer je okupator živela je njegova revolucionarna ljenje. zgrabil heroja Jožeta Šeška, pripo- misel, ki je rasla in se širila — ' Pred hLŠ0_ v kateri biva Na območju Kmetijske zadruge V razgovoru s predstavniki ObLO Videm je bilo do 10. aprila sklenje- in na upravi KZ Videm smo zvenih skupno 121 pogodb o zadruž- deli, da bi zadruga nujno potrebo-nem sodelovanju: 67 pogodb je bi- vala enega ali dva kmetijska stro-lo sklenjenih za skupno pridelova- kovnjaka, sedaj nimajo niti enega, dvignilo, zemlja je željno vsrkava- ni® koruze na površini 13 ha, 40 Potrebujejo tudi kmetijske stroje la pomladno toploto. Drobne vejice P°9<>db za krompir na površini 10 — sedaj ima zadruga en traktor, nd vrbi so se rahlo pozibavale v ve- vedujeta o njegovem življenju in njegovo delo in njegov trud nista družma Kordiš* je° Marija" Knapih- ko^ delu. V dobri bila zaman. V vsej nadaljnji borbi teko7£1 uri in pol smo že bili nas je vodil svetli lik neustrašene- lovai v skritem kraju’ Jože Šeško, godbenega sodelovanja so pred hišo, ki nosi spominsko plo- ga borca za našo srečnejšo bodoč- Potem so se pionirji zvrstili in si zem v zdenskl vasi' Kompoljah sco. Pionirji so vsadili vrbo žaluj- nost, lik trdnega komunista in re- ogiedali v kleti bunker, spomin na EEEBSS SESATE se pridružila še člana starešinskega tvoje bolj srečno! Na vas mladih sveta, tovarišica Henigmanova in leži prihodnost naše države, vi ste Lep bo spomin pionirjev na ta tovariš Vodušek. Ta je v kratkih neposredni nasledniki revolucionar- dan, lep tudi za nas, ki smo bili z besedah povedal, da smo prišli sem, nih idej naše Partije! Prepričan sem, njimi. L. M. je. da posadimo v počastitev 40. ob- da se jim ne boste izneverili ni-letnice ustanovitve Komunistične kdar, kakor se jim niso tisti, kj so partije Jugoslavije mlado drevesce prelili zanje svojo kri! To drevesce ha, pri koruzi in krompirju sode- kar je premalo. Na posodo so dobili lujejo kmetje v višji obliki koope- en traktor, da bodo lahko zadostili racije, zadruga s svojim traktorjem najnujnejšim potrebam pri obdela-orje in gnoji zemljo kooperantom; vi zemlje kmetov — kooperantov, za travništvo pa je bilo podpisanih Za uspešno nadaljevanje pogod. 1/1 pogodb za 14 hektarov travni- benega sodelovanja v kooperaciji v bodoče bo treba misliti na kolobar-v sklepanju po. jenje in arondacijo (združevanje) bili dose- zemlje. Pri razdrobljeni zemlji je ženi v Zdenski vasi, Kompoljah, strojna obdelava otežkočena in ždru-Podgori in Zagorici, najslabše pa so žena z višjimi stroški, se odrezali v Mali vasi, Podgorici, V Dobrepoljski dolini so dobri Podpeči in Vidmu. Vendar je treba pogoji za pogodbeno obdelavo zem-kljub vsemu reči, da so bili rezul- Ije, ker je tu ravninski svet, ven-tati kooperacije dobri, posebno, ker dar je treba začeti z načrtnim ko-sodelujejo kmetovalci pri koruzi in lobarjenjem zemlje, tako da bo na krompirju v višji obliki koopera. enem kompleksu krompir, na dru-cije, ki se precej razlikuje od niž- gem koruza, tretjem pšenica itd. Dve predavanji Nadaljnji razvoj bo potrdil, da bo treba iti po tej poti. Vzporedno s tem pa bo treba večati strojni park kmetijskih strojev in nastaviti kmetijske strokovnjake. VREME: Okrog 21. aprila bo dež, ter ohladitev. Od 22. do 25. aprila v splošnem lepo vreme, možne so le krajevne nevihte. Družbeni plan Ribnice Med pionirji osnovne šole Mirka Bračiča sta bila tudi dolgoletna člana KPJ Alojz Komerički in Marija Knapičeva na kraju, kjer je delal njen dolgoletni član in prvoborec Jože Šeško. Lojze Komerički je nato v živih besedah pripovedoval zbranim pionirjem o njegovem življenju in borbi za pravico: »Dragi mladi tovariši! Danes, ko zasajamo na tem mestu spominsko drevesce, proslavljamo 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki spomnimo vseh, ki so žrtvovali svoja življenja v skupni borbi za srečnejšo bodočnost in mirno življenje vsega delovnega ljudstva in potrebne so bile neštete žrtve, da smo dočakali svobodo in srečnejše življenje v novi Jugoslaviji.« Orisal je življenjsko pot Jožeta Šeška, najvidnejšega revolucionarja Kočevske. Pred nami je zaživeja njegova podoba v mladih letih v Stari cerkvi, kjer je bil rojen 4. decembra 1908, njegovo šolanje v Kc_ čevju in Ljubljani, kratka profesura v Mariboru, ki je ni smel nadaljevati zaradi svoje naprednosti, aretacije in zapori, posebno zloglasna Bileča, njegovo revolucionarno delo na Kočevskem, ko je moral tudi v ilegalo, če je hotel nadaljevati boj za boljše dni svojega ljudstva. »Italijani so mislili, da bodo na Kočevskem zadržali boj za svobodo, če dobe v torja. Zelo so ga iskali, toda Jože se jim je spretno izmikal, kajti pomagali so mu ljudje, ki so se zavedali pomena tesne povezave v borbi proti okupatorju. Našel pa se je izdajalec, ki se je izneveril svojemu ljudstvu. V noči od 27. na 28. 1. aprila je imel dr. Milo Koliš- Ribničani so s tem lepo proslavili nik iz Ljubljane v Ribnici zanimi- »Svetovni dan zdravja«. Tudi v bo-vo predavanje »Ali ti preti kap?« doče si želijo taka predavanja. Pri-Predavanje je bilo spremljano z oz- rediteljem pa se za njihov trud k im filmom. Dvorana občinskega najlepše zahvaljujejo, odbora je bila polna do zadnjega M. M. kotička. To nam dokazuje, da se Ribničani zanimajo za tovrstna predavanja. V počastitev »Svetovnega dneva zdravja« je bila 7. aprila svečana (Nadaljevanje s 1. strani) sklada v znesku 1,775.000 din. akademija s pestrim sporedom. Gojitvena dela bodo obsegala po. Razpoložljiva sredstva investicij-Uvodni govor je imel dr. Andol j- gozditev 16 ha gozdnih površin, po- skega sklada občine bodo letos zna-šek, ki je lepo prikazal pomen »Sve- sajeno pa bo 89.800 sadik iglavcev Sa,a 8,953.000 din, porabljena pa bo-tovnega dneva zdravja«. Sledile so in listavcev. Za izvršitev teh del bo do takole: 6,715.000 din za posojilo recitacije potem pa predavanje »O potrebno 670.000 din. Na 127 ha občinskemu proračunu za finansi-duševni higieni«. Predaval je zdrav- gozdnih površin bodo izvršili čišče- r'an.ie negospodarskih investicij, nik — psihiater iz Ljubljane. Pre- nje in žetev plevela. V ta namen osta'° Pa za posojila gospodarskim davanje je bilo poučno in podano bo porabljeno 1,030.000 din. organizaci jam. Negospodarske inve- po lastnih izkušnjah predavatelja. Nadaljevalo se bo z gradnjo gozd- s*-'c’.ie 80 takole razdeljene: Zdrav. Kljub slabemu 'vremenu je bila ne ceste Zadolje—Frevagilo. V ta stveni dom Ribnica 2 milijona din, udeležba dobra in poslušalci zado- namen bo investiranih 10 milijonov družbeni standard 3 milijone, za din iz sredstev okrajnega gozdnega ostale investicije pa 1,715.000 din. sklada. Za vzdrževanje gozdnih po- Proračun občine Ribnica bo imel ti in vlak je predvidenih 1,824.000 'eta 1959 skupno 74,510.000 din do- vol.jni. SPOMINSKI DNEVI 20. aprila 1919. se je v Beogradu začel Kongres združitve, na katerem je bila ustanovljena Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). 22., 23. in 24. aprila 1918. so v Ljubljani demonstrirale ženske in terjale mir in kruh. Zato je bila uvedena policijska ura, zbiranje po cestah pa je bilo prepovedano. 21. aprila 1923, je izšel v Ljubljani tednik »Glas svobode«, legalno glasilo KPJ za Slovenijo. Tednik je izhajal do junija 1924. 24. aprila 1920. so na Zaloški cesti v Ljubljani orožniki streljali na stavkujoče delavce. Ubitih je bilo 13 ljudi. 25. aprila 1929. je policija ubila Djura Djakovi-ča, organizacijskega sekretarja CK KPJ. din. hodkov in prav toliko izdatkov. 67,800.000 din bo šlo za kritje potreb administrativnega proračuna, ostali znesek pa kot že omenjeno za negospodarske investicije. Oba zbora sta potrdila tudi odlok o zaključnem računu za leto 1958. Iz vsega, kar smo navedli, je raz. Gradbena dela se bodo letos povečala v občini za okoli 13%. V Ribnici se predvideva dograditev petih stanovanjskih blokov in en trgovski lokal. Nadalje je predvidena gradnja prizidka pri zdravstvenem domu, v Dolenji vasi bodo zaklju- ... „ , , , , ,. čena gradbena dela pri osnovni šo„ vldno'.da se„ A^podarska moc občili. V Ribnici je v načrtu gradnja ne :,aca'.s 'ie tudl vsestransko hotela s kinodvorano in klubskimi zan,man',e °bL° za naPrf!k ob?" prostori ne in gospodarstva na splosno. Promet v trgovini se bo predvi-__________________________________________ doma povečal za 7,4%, v gostinstvu 'pa za 7^. 17. MAJ — ZAČETEK »n aster« V letu 1959 se pričakuje tudi po. V stavbi pri železniški postaji večanje obrtne proizvodnje in sto- Dobrepolje hite z deli pri urejeva-ritev in sicer za 34%, od tega v nju prostorov. Tu bo nov pletilski družbenem sektorju za 35%, v za- obrat »Rašica«. Do 17. maja, ko sebnem pa za 3 %. Pri zvišanju bo. bodo slavili občinski praznik, modo predvsem vplivale investicije v ra biti vse pripravljeno. Tega dne obrtnem podjetju »Partizan« Rib- nameravajo odpreti preurejene pronica. Lastnim investicijam podjet- store za nov obrat. Takoj potem ja se bodo pridružile tudi invest!- bodo začeli z montiranjem strojev cije iz občinskega investicijskega in nato s prvo proizvodnjo. Na Šeškovi šoli so ustanovili šolsko zadrugo V petek, 10. aprila 90 se po peti Zadruga ima svojo štampiljko. jih članov in jih seznanjati s so- in zaključni račun. Skrbi za celot- uri zbrali v dvorani množičnih or- Zadruga je proizvajalna in sa- dobnimi sadjarskimi in vrtnarskimi no delo in življenje zadruge; izpol- ganizacij učenci osnovne šole »Jože moupravna organizacija učencev agrotehničnimi pripomočki. njuje zadružna pravila in ureja od- Šeško«, člani šolskega odbora, sta- osnovne šole Jože Šeško. Aktivno sodelovati z vsemi kme- nose v zadrugi in izven nje, če za- za svodouo, rešinskega sveta, učiteljskega zbo. Člani zadruge morejo biti vsi tijskimi in gospodarskimi organiza- devajo zadrugo. Odloča tudi o na-9iavnega organiza- ra ^ dnjgi predstavniiki. učenci od 4. do 8. razreda naše šo. cijami. _ grajevanju in kaznovanju članov in Prisrčno je bilo, ko je načelnica le. _ Aktivno sodelovati s šolskim od- sestavlja letno poročilo o delu za- pionirskega odreda, Metka Knafelc, Člani zadruge so lahko tudi uči- borom in starešinskim svetom ma- druge. Najmanj dvakrat letno je otvorila občni zbor in pozdravila telji, predmetni učitelji in profe- tične šole. dolžan sklicati zbor vseh članov, vse pionirje ter goste. Da bi zbor sorji, ki poučujejo na naši šoli. Aktivno sodelovati z drugimi za. Na rednem letnem občnem zboru nemoteno potekal, so izvolili de- Člani zadruge so lahko tudi hiš- drugami učencev. se vob tudi 3 članski nadzorni od- lovno predsedstvo, zapisnikarja in nik šole, snažilci in kuharice mleč- Sodelovati s starši mladih zadruž- bor. Dolžan je bdeti nad poslova- aprii" 1942~so~ pridrveli ItalHani~ ob- overovatelja zapisnika. ne kuhinje. mkov in tudi njih pritegniti k ak- njem upravnega odbora, kolili Konca vas in nri Knaničevi Po sPre.iemu pravil je v dvorani Vstop v zadrugo je prostovoljen, tivnemu sodelovanju. Upravni odbor vodi naslednje družini oolea druaih ilenalcev za- živahno završalo. Izvoliti je bilo Vsak član, ki vstopa v zadrugo, Zadruga je razdeljena na odseke, uradne knjige: blagajniško in in-ieli huii šeška nrirmali sn iih v treba upravni in nadzorni odbor, podpiše pristopno izjavo. Vsak odsek ima svojega voditelja ventarno knjigo, blagovno knjigo, čevie in zaprli v ura iške zapore Volitve so bile javne. Izvolili so 13 Za učence, ki so dovršili obvez- in strokovnega mentorja. Strokovni knjigo zadružnikov in stiyjenih del TVeHnsko so iih muči nrT. eianski upravni in 3 članski nad- no šolanje, pa še želijo aktivno de. mentorji so lahko elani učiteljske- in knjigo zapisnikov. ... d, u: sr,ravjij jz pig, imena zorni odbor. Za predsednika u-prav. lati v šolski zadrugi, se organizira ga zbora, kmetijski strokovnjaki ali Če upravni odbor ali nadzorni rim nih sodelavcev Toda no Šeško ne9a odbora je bil izvoljen Igor Ko- poseben odsek. Dolžni so se vedno dobri gospodarji — starši učencev, odbor ne opravlja svojih dolžnosti, .............1...... ter za tajnika Irena Bončina. delati po pravilih, ki jih sprejeme- Odseki se organizirajo po potrebi. imajo zadružniki pravico, da ga od- Po zaključku občnega zbora 80 .1° vsi zadružniki. Zadrugo vodi upravni odbor. Iz- pokličejo in izvolijo novega. dhrinclsa Unr-if&r&nra 7R vsi zadružniki in gostje odšli k Za dobro delov zadrugi je lahko volijo ga zadružniki vsako leto na Med' letnimi počitnicami se delo KJUGlt MU/ JICI ClIGCJ Z-.LJ uiviv/ cvz./icv šolskemu poslopju. Tam so v spo- vsak zadružnik pohvaljen ali na- svojem letnem zboru. Šteje 9 do 15 opravlja po vrstnem redu dežur. zadružne imovine, je član lahko na tem zboru, kaznovan z opominom, ukorom, za- časno ali stalno izključitvijo iz za- ix , min na 40-letnico KPJ in SKOJ P°- prajen. (Nadaljevanje s 1. strani) sti borci, ki imajo manjšo plačo kot sadm naše narodno drev0 _ iipo. Za malomaren odnos do dela ali Pti Obč. odboru ZB delujejo tudi pa bi prejemali pokojnino, če bi bili GojU bo pionirski odred komisije. Zelo lepe uspehe je imela upokojeni. Vsi borci, ki niso zdravi, ' ' ^'■L^rrcsien«, “StS’Xi. *r2r aT d:bro SSK 'ssrsM: t&sssL'L'TSJs: “ slavnostno. V najkrajšem času ali službenih let v času sodelovanja v m.oramo P sveto^atl ,n , vsak zadružnik ima pravico in p. vsaj do 1. julija n,j bi bil, pre- NOV Potrdijo « „ „»im, ki la- SUSrSX kopani padli borci po gozdovih m hko dokažejo, da so sodelovali ali no lz?a^no p pričakujejo stormio fizično in umsko spo- prenešeni n. pokopal«. omagal, NOV. drugim „ odkloni- ^druan.k, »d km«.„,kd, Mrug m k Direktor Okrajnega zavoda za so- jo. V nadaljevanju govora je dal podjetij. Upajo, aa jim bodo nj zadruae cialno zavarovanje Ljubljana Slav. več tehtnih napotkov za uspešno hovi dobri strokovni vodniki m . - ko Kovačič, je pozdravil zbrane de- dei0 organizacij ZB. praktični vzgojitelji. Že ljo, da jih Zadruga prevzame v upravljanje: legate na konferenci v imenu Okraj- Po razrešitvi starega odbora so v šoli zlasti pa pri delu obiščejo sadovnjak šolskega vrta, zelenjavni nega odbora ZB. V krajšem govoru izvolili novi 13 članski Občinski od- večkrat, je najprej obrazložil pokojninsko bor in 3 članski nadzorni odbor. članov. Sestavljajo ga: predsednik, stva, ki ga sestavi upravni odbor, tajnik, blagajnik, gospodar in vod- Pravila stppijo v veljavo, ko jih je odsekov. odobn šolski odbor osnovne šole Jo- Upravni odbor zadruge sestavlja že Šeško, program dela, predračun zadruge L. G. PRAVILA šolske zadruge pri osnovni šoli zavarovanje za bivše borce. Povedal Na kraju so sprejeli dve protestni je, da je bilo v ljubljanskem okra- resoluciji v zvezi s sojenjem bene-ju vloženo 300 prošenj po 73. čle- ških partizanov v Firenci ter kri- nu Zakona za izredno upokojitev, vičnim zakonom, ki jih je sprejel Večino prošenj so zavrnili, ker niso pred kratkim avstrijski parlament šolskega odbora in bile v skladu s pogoji zakona. Glav- za raznarodovanje slovenskega živ. renče učiteljskega nj odbor Zveze borcev Jugoslavije 1 ja na Koroškem. Resoluciji so po-namerava ustanoviti pri republiških slali Glavnemu odboru Zveze bor-odborih ZB posebne sklade, iz ka- cev v Ljubljano, terih bi prejemali denarno razliko ___________________ med plačo in višino pokojnine, ki jo določa zakon za stare borce, ti- DOPISUJTE V »NOVICE« »Jože Šeško« v Kočevju Na podlagi sklepov 6. redne seje 7. redne konfe-zbora se novi zadruga osnovne šole vrt, orodjarno in čebelnjak. Vsa sredstva zadruge so skupna last zadružnikov. . O uporabi dohodkov sklepa zbor zadružnikov. Naloge zadruge so: S skupnim delom obdelovati ze-usta. lenjavni vrt in gojiti sadovnjak. »Jože Seznanjati zadružnike s principi in dajati Šeško«. Prvi občni zbor zadružni- družbenega upravljanja kov sprejema pravila o notranji or- osnovne napotke, ganizaciji in delu zadruge. Privzgojiti članom pravilen odnos Zadruga ima naziv: Zadruga učen. do ljudske imovine in skupnih sred. cev osnovne šole Jože Šeško. Skrbeti za izobrazbeni dvig svo- Delovno predsedstvo ustanovnega zbora šolske zadruge Stran 3 Komunistična partija je vodila naše ljudstvo v boj za boljše in srečnejše življenje! Dušan Brauniiar: Delu Partije na Belensnem letnice KPJ, tovariša Dušana Bravničarja, da za Usta odgovori na nekaj vprašan). Za ljubezniv odziv se tovarišu Bravničarju najlepše zahval ju jemo! Ured. Zaorosili smo sekretarja rembliške komisije za proslavo 40- šport, zabava) — vsa prepletena z odpadlo, nekaj se jih — bralce našega našim revolucionarnim, prosvetnim kočevski delavci po rodu pa so se in političnim delom. Priznani vodja zaradi socialnega in političnega mo- simpatizer mladine je bil nad vse delavni, in- men ta zlili s slovenskim delavstvom. sledi]e s0 teligentni proletarec — revolucio- KP na Kočevskem je do zadnje-nar v pravem smislu — Albin Vi- ga v svojem lastnem območju iz-denič, ki je bil do svoje aretacije dajala tudi letake in pozive v nem-1941 dolgoletni sekretar sreskega ščini, namenjene Kočevarjem. Hi-komiteja SKOJ in član sreskega ko- tlerjevska propaganda pa je Koče-Leta 1939, 1940/41 varje tako prevzela, da so bili iz- Znano nam je, da ste bili v ti takratni buržoaziji v spopade in času stare Jugoslavije član KPJ in bitke, v katerih je dosegala zmage; organizator NOB v Kočevju. Ali če pa ni zmagala, pa se je kalila v nam lahko poveste, kdaj in kako revolucionarni borbi. Kdo na Koso nastale prve celice KPJ na Ko- čevskem se ne spomni velikih re-čevskem? voluoionarnih akcij rudarjev po in ko miteja Partije. je bilo na Kočevskem gotovo nad gubljeni. Zaradi te neposredne hi- vem letu'okupacije. V Laščafi so pripravili tla za vstajo Komunisti v predaprilski Jugo. v Zagrebu. Bil je član KP, zaradi slaviji so delali v težkih pogojih, tega so ga obsodili na 2 leti zapora, Vse delo je moralo potekati v stro- ki ga je presedel v Lepoglavi. Po ... gi konspiraciji, vendar je kljub te- izpustitvi iz zapora je prišel v La-•le mu prišlo večkrat tedanjim oblast- šče. To je bilo nekako leta 1935 ali nikom na ušesa, kdo je član ali 36. Orožniki so imeli nad njim stal-Komumistične partije, no kontrolo, vendar nam je bil preiskave, zasliševanja kljub tem v veliko pomoč in smo zapori... se od njega marsikaj naučili. Bil je Jože Gačnik iz Velikih Lašč je bil zelo razgledan komunist in dober med prvimi komunisti v laški ob- tovariš. čini, zato smo ga naprosili, da nam Na področju Turjaka je bil prvi kaj pove o delu Partije v obdobju simpatizer, od maja 1941 pa član pred drugo svetovno vojno in pr- KP, Edi Podlogar. V Partijo smo ga od ka- tlerjevske neVarnosti na Kočevskem Zgleda da me imate za starejše- vojni in ko je hotela Trboveljska st0 organiziranih skojevcev ga 'kot šem v resnici in kakor je premogokopna družba v času eko- terjh 'je bilo okrog 25 sprejetih v je KP na Kočevskem zelo hitro us. razvidno iž prvih treh vprašanj. Pr- nomske krize zapreti rudnik, in ak- tistih letih tudi v Partijo. Videnič pelo in sorazmerno lahko, sodelo- dobil s Partijo leta cije odborov za pomoč brezposel- ,n jaz sva bila leta 1940 aretirana vanje z vsemi demokratičnimi si- vi stik sem 1934 na kočevski gimnaziji, ko sem nim, bil v šestnajstem letu. Naslednje leto sem bil sprejet v Partijo. Na gimnaziji smo imeli svojo lastno partijsko celico. V kočevski partijski organizaciji sem delal potem do konca marca leta 1941, ko so me v Stari cerkvi aretirali žandarji. ko je bila ustavljena Kajfeže- ;n "zaradi našega delovanja med va žaga, in uspešnega tekstilnega miadino obtožena pred Okrožnim štrajka 1935 in protidraginjskih ak- s(Xjiščem po zakonu o zaščiti drža-cij proti dejavnosti hitlerjevske pe- v6i vendar pa zaradi pomanjkanja te kolone, ki se je s pomočjo ta- dokazov izpuščena iz zapora. Od 50 kratnih oblasti dobila pod svoj vpliv zaslišanih in strahovanih^ skojevcev z milo ali silo večino kočevskega jn mladincev ni nihče ničesar izdal, prebivalstva ?! Pa dejavnost »Svo. De;0 kočevske partijske orga- lami med Slovenci, tako z levim krilom Sokola in s krščanskimi so- sprejeli v gozdu v bližini Roba. V »Pa komunistično idejo sem začel prvi polovici leta 1941 sta bila spre-delati že leta 1936. Delal sem s jeta v KP Lado Grbec iz Maribora Francem Strletom iz Loža. Potem in Ivan Molk, doma nekje s Štajer-me je Strle seznanil z Antonom ske. Oba sta bila v Laščah kot be-Štebijem iz Ljubljane, ta pa z Jo- g unča. Z obema nas je povezal Še-žetom Šeškom iz Kočevja. Hodil ško. cialisti. Tako so bili položeni čvrsti sem vsak mesec na sestanke v Ko- Naše delo je bilo v strogi ilegali, temelji za kasnejšo OF. Dušan Bravničar Pravzaprav sem od jeseni 1937, ko sem se vpisal na ljubljansko *W° naučila K J bili kos m izkušeni, da nam zan- bode« in »Vzajemnosti«, pobiranje prispevkov za rdečo pomoč, za španske borce! Pri vseh volitvah je velika večina delavstva volila naše kandidate, če je te lahko postavila, ali kandidate opozicije, če je Partija šla v volilni sporazum z drugimi demokratičnimi silami. Na Kočevskem je Partija organizirala prodajo zelo velikega števila svojega legalnega in pollegalnega tiska. Od časa do časa so bile raztrosne akcije s pozivi Partije in napisne akcije z revolucionarnimi gesli. Kočevski žandarji in sresko načelstvo so polne roke dela. Prvič so me prišli aretirat žandarji, ko sem bil v šestem razredu gimnazije, in to sredi pouka v razred. Peljali so me k sreskemu načelniku, ki je mislil, da bo od neizkušenega mladinca dobil priznanje, da je na predvečer 1. maja pomagal kuriti kresove in razobešati rdeče zastave, ali da bo povedal, kdo je to napravil. Vendar nas je Partija, čeprav še mladince, že teme-in za svoja leta smo nih doživljajev, podvigov ali drugega pri partijskem delu? Teh je pa toliko, da bi napisal celo knjigo, če bi imel dovolj časa. ________ a za eno naslednjih številk vašega lista opisal enega izmed takih doživljajev. Izvoljeni ste za sekretarja republiške komisije >za proslavo 40-letnice KPJ. Ali nam lahko kaj ppveste o večjih proslavah v Sloveniji ? V vsej Sloveniji je zelo široko in dostojno proslavljanje 40-letnice, , , kot se to spodobi za jubilej take Velikih Laščah sem po sklepu sre- organizaclje. Od večjih proslav bi ,KI zanaar]1 skega komiteja, katerega elan sem omenil slavnostno akademijo in ma- imeli vedno bil' or9aniziral leta 1939' _^se °??®' sovno zborovanje v Ljubljani 20. nizacije — nižje in višje so ime- aprila_ jj aprila odkritje spomin- le svoje javke, preko katerih smo sk@ p)0§fe ustanovnega zbora slo- dobili zvezo s celico ali venskih komunistov v Ljubljani, nizacije je posegalo tudi na ribniško in velikolaško območje. Kako ste vzdrževali te stike in kakšna je bila pomoč tem novonastalim partijskim celicam ? Mladinsko gibanje se je širilo preko Dolenje vasi, Ribnice, Sodražice do Velikih Lašč ter preko Moz-1 ja in Livolda ter številnih drugih krajev do Kolpe. Prav tako se je širila partijska organizacija. Prvo partijsko organizacijo v Ribnici in sklepu sre- čevje ali Konca vas. Večkrat je pri- vendar smo kljub temu imeli več- ~r£.- sary sar arstast, ssr Leta 1939. sem bil sprejet v Partijo ljali in brskali za prepovedano lite— v Konca vasi. Leto dni kasneje je raturo. Seveda niso ničesar našli, bil sprejet v Partijo Anton Pirman Najvažnejše je bilo propagandno r,.,. m , , iz Dobrepolja. Na območju občine delo. Raznašali smo partijsko lite- ^^m„!len"-n,aSl!d' Lašče sem bil prvi član KPJ. raturo, ki smo jo dobili po skrivnih V letu 1939 sem se seznanil z Ja. kanalih, tolmačili naše cilje, se se-nezom Hribarjem iz Loža. Poznan- stajah in pripravljali tla za nadalj-stvo in delo s preizkušenimi komu- vključevanje v članstvo KP. nisti je kmalu rodilo sadove tudi v Med dragim smo nabira , tud, pod. našem kraju. Naš krog se je širil. D'sf 23 Drustvo Prijateljev Sovjet-Za našo stvar smo pridobili Janeza ske zveze' Tomšiča iz Stop, Jožeta Škulja iz Prišla je italijanska okupacija. Karlovice, Alojza Cento iz Male Sle- Naše gibanje je doživelo nesluten vice (padel v NOV) in še nekatere razvoj. Lahko trdim, da je bilo v druge. Prihajali so v Lašče na se- letu 1941 nad 90% ljudi na naši Stanke, katere je vodil tovariš Še- strani. Kmalu po okupaciji smo or-ško. Vsi so bili simpatizirje in kan. ganizirali vrste sestankov v vseh didati za sprejem v Partijo. predelih občine. Meseca avgusta Prva celica KP je bila ustanov- 1941 smo izvolili v Laščah rajonski ljena v Laščah 22. junija 1941. Ta- odbor OF. Prvi predsednik je bil univerzo, delil partijsko dejavnost med Kočevsko in Ljubljano, kjer sem trenutno živel. V kolikor sem Prihajal v Hrastnik, sem pomagal thdi ondotni partijski organizaciji. 1 oliko vam moram uvodoma po. vedati. Svoje osebne spomine na delovanja Partije na Kočevskem lahko dam samo za to dobo. V kolikor dajem podatke pred tem časom, jih pač dajem na osnovi zgodovinskih virov. Tudi nisem bil neposredni organizator NOB v Kočevju, v kolikor se ne smatra, da je niso darji niti sam sreski načelnik, mogli do živega. . , , , Partijska dejavnost in vzporedno bevski partijski organizaciji v Bm — Ufi— bil sekretar celice na sestanek s Cia- mariborsko proslavo 26. aprila, zdru- krat 80 bili sprejeti v Partijo: Ja- Karol Bizjak iz Lašč. V avgustu in nom sreskega komiteja. Ob nujnih ženQ s spomint>m na smrt ’ Djura nez Hočevar iz Lašč, Alojz Centa iz septembru tega leta so bili izvolje- primerih, zlasti za prinašanje lite- Djakoviča, ki so ga žandarji ubili Ma,e Slevice in Jože Oven z Roba. ni terenski odbori OF v Turjaku, rature in letakov, smo imeli stalne y- b[jžjnj Maribora, zlet Svobod v v septembru istega leta pa smo po- na Robu, v Kakavi, Karlovici, Dvor- kurirje. Zaradi pomoči so člani ko- Zagorju ob priliki obletnice prvega Yečali vrste komunistov z novimi ski vasi, Ortneku in Laščah. V tisto miteja često hodili na sestanke ce- delavskega kulturnega društva »Ve- ®*ani: Jožetom Zevnikom iz Dobre- obdobje spada tudi pomembno zbo. lic. sna«, spominski zlet Svobod v Ce- P°'-ia' Anico Hočevarjevo iz Lašč in rovanje aktivistov OF pri starem Kdo so bili glavni nosilci par- jju 'obletnico velikih štrajkov že- Francem Pikolnikom iz Strmca. gradu nad Ortnekom. Tu so bili na-tijskega dela in morda se sporni- lezničarjev, stavbincev in tekstilcev. Leta 1940 je prišel domov iz Ko. vzoči tudi Miha Marinko, Jože Rus. njate tudi imen takratnih članov z[et Počitniške zveze Slovenije na čevja, kjer je delal na rudniku, dakelj iz Grosuplja in drugi. Zbo-in kandidatov KP iz območja biv- Rogu, veliko zvezno proslavo 40- Alojz Centa z Velikega Osolnika, rovanje je imelo velik pomen za našega okraja Kočevje? letnice SKOJ pod Stolom na Go- Centa je bil v Rusiji do leta 1939, daljnji politični in vojaški položaj. Glavna in najvidnejša oseba v ko- renjskem, združeno z zletom pla. ko so ga Rusi deportirali domov. t0 ie vključevanje borcev v NOV iz de- nincev iz vse Jugoslavije, 22. naših predelov. IUULCV ’ “v -»{jw-.m-i---- ,i-u — •» * « -----------• revolucionarna dejavnost med de- setih letih pred vojno je bil Jože otvoritev razstave »40 let KPJ« z ki je naši stvari veliko koristil. S Terenski odbori OF pod vodstvom mladino sta se zlasti Šeško, ki je bil tudi dolgoletni se- istočasnim preimenovanjem in pre- Centom me je seznanil tov. Šeško. KP so že leta 1941 delali s polno julija Bil je start in preizkušeni komunist, naši mol « -•= izkoriščanju žena in mladine (va- bilo vse partijsko delo zadnja leta .pncV^ hrwha „ HmaVra,iin sv„ pred vojno tisti temelj, na katerem lavstvom in mladino sta se -------- . .. . . _ , ------ . - , _ .. .................. zopet razgibali po letu 1935 in sta kretar sreskega komiteja, potem ze oblikovanjem dosedanjega Muzeja Omeniti moram se enega starega močjo. Clam in simpatizerji OF so nenehno naraščali do same vojne. omenjeni sekretar SKOJ, Albin Vi- narodne, osvoboditve v Muzej Revo- komunista, čevljarja Toneta Jelen- zbirali hrano, orožje in drugo. KP G'avne naloge so bile: borba pro- deoič, delavci Polde Knapič, Ludvik jucfje. ca iz Lašč, Jelenc je dalj časa živel je bila že takrat gospodar položaja.« ti ncljudskemu režimu, proti mo- Tomšič, Tone Marinč, vsi dolgoletni narhiji, proti izkoriščanju delovnih člani sreskega komiteja. Poleg teh ljudi — od delavstva, malega kme- še Podlogar in Lunder iz Koprivni-ta do brezposelnega intelektualca ka. V letih, ko sem bil sprejet v — še s posebnim poudarkom proti Partijo, je bila v sreskem komiteju tudi Meta Koren. Malo kasneje so jenske), borba za demokracijo, svo. hill sprejeti v Partijo in bili v njej Partija in SKOJ v Dobrepolju po letu 1941 Zaradi specifičnih pogojev, tu je treba omeniti tudi veliko moč kle- bodo tiska, zborovanj, organizacij, zel° aktivni Marija Knapič, Marija dujoče^a^vnih/6 ^nremožneišitT^n za priznanje SZ, za mednarodno Tomšič, Pavla Bradač, Tone Bradač, milnih P premožnejših 13. junija 1941 so Italijani izvršili prve aretacije: aretirana in zaprta sta bila Jože Miklič in Anton Pirman z Vidma. Aretirana sta bi-sta bila nacionalno in Sem bil tudi poslan v partizane. V pol!tikU'ugoslo7anškihr°rtiimdoavalSki Gazvoda, Jtiže Rankel, Vinko "mu- ™ k* sK^Sno zTvtdni,’ni" Partizanih pa zopet nikoli nisem £0 Juq0slavijo prodajali tujemu’ka- hič, Nace Jereb in mnogi drugi, ka-11 °alj časa na Kočevskem, ......... *— _______________________| razen 33 Prehodnih pohodih. Kolikor mi je znano iz zgodovinskih virov, je revolucionarni val ob koncu prve svetovne vojne zajel tudi Kočevsko, ki je imela sorazmerno mnogo delavstva (rudarji, tekstilci in lesni ter gozdni delavci), tako da je kočevsko meščanstvo, slovensko kot nemško, zaprosilo od Pokrajinske vlade za vojaško edi-nico, Prvi sestanki, na katerih so razpravljali o vlogi in nalogah KP v tistem času, so bili pri Kavčiču in gi Komunistične partije v Dobrepolju v prvem obdobju ljudskega upora proti okupatorju. Delo prvih ko_ munistov in simpatizerjev KP ter mladih članov SKOJ je tudi v tem kraju rodilo bogate sadove. Ker so bili tu pogoji dela za prve brazde pri oranju ledine, v katero so v sejali seme komunistične miselnosti, zelo težki, zaslužijo zato vsi imenovani ali neimenovani tovariši, ki so doprinesli za zmago napredne . - - . ., . . so pa delali po nalogu Partije. Iz pitalu in kasneje fašističnim silam, terin imen se trenutno ne sporni- nacionatne zavesti so se borili proti Adamiču na Vidmu. Sestankov so proti draginji in špekulantom, za njam. Od starih partijcev ne smem protj takratnemu velesrbskemu re- se udeleževali komunisti in sode- Ijudsko oblast. pozabiti se Lojzeta Hočevarja, Lev- zjrnu. Njihove koncepcije o novem lavci OF iz Dobrepolja in Lašč. Tu__________________________ ,,QK1CUU. Knknr doma iz Hrast- i „ £^ttaria' lp Komeric- režimu so bile meglene in niti sami so se rekrutirali tudi prvi aktivisti ideje največ truda, vse priznanje. „1?.!,; kega; Edea na-istarejs,h komunistov nis0 vedeli, kaj hočejo. Tako sta- in organizatorji osvobodilnega gi-------------------------------------------------- na Kočevskem, ki se danes živi ne- nje je vladalo vse do prihoda oku- banja v teh krajih. Kot prvega or-kje na Hrvatskem,. je bil neki Er- patorja leta 1941. ganizatorja OF v Dobrepoljski doli- ker, katerega so tako preganjali, da pQ razpadu jugoslovanske vojske ni moramo uvrstiti Hinka Kavčiča mu ni bilo mogoče več živeti na s0 nekateri aktivni in rezervni ofi- iz Predstrug. Kočevskem. O njem mi je pravil cirji organizirali, da se je začelo z Sadovi zborovanja nad Ortnekom Šeško, Po rodu je moral biti Ko- zbiranjem orožja, kakor tudi, da bi jn sestankov v Dobrepolju so bili nika, gimnazijo pa ste obiskovali v Kočevju. Ali nam lahko kaj več poveste o delu SKOJ v Kočevju in niorda na sami gimnaziji? Tudi v osnovno šolo sem hodil v Kočevju, tako da sem veljal pred 40 let KPJ (Nadaljevanje š 1 strani v narodnoosvobodilni vojni. la ">co, ki naj bi strahovala kočevsko vojno v Kočevju kot domačin, zato čevar' ker so a» 'klicah za »Cold fa™ 2liT- r ln sestankov v Dobrepolju so bil delavstvo. Od vsega začetka je ime. sem tudi v partizanih dobil ime gmTd ' lja 1 ne -Pddaia’ fozia lltahJan- brvi odbori OF. Prvi odbor je bi) ustanovljena KPJ med kočev- Veljko Kočevar. Kot mladincu in Zadnia leta Dred voino mno skl.mf VOj1®®k,m °b!astem_ .. ustanovljen na Vidmu-Predstrugah sk,m delavstvom in v začetku celo mlademu partijcu mi je bil glavni go pomagala pri partijskem delu j0 IgL MikUČ te C«te Z mark- ^eh.^6'16 V StrU98h “ 9 na Kočevskem tudi Ada Krivic, ka- sjZmom se je seznanil v Kočevju, p0 vseh večjih vaseh so delali tore glavno torišče dela je bilo v kjer je bil v službi. Tega leta je zaupniki Osvobodilne fronte že le-Lj ubija m, a je prihajala k svojim p0stala član KP Jože Zevnik, še ta 1941. Njihova naloga je bila zbi_ 9t®rsem v Mozelj, kamor so bili kot prej pa je postal član KP Anton ranje orožja, hrane in drugih po- doljubnjh množic v svetu. Spričo to-uciteiji prestavljeni. Pirman, oba iz Dobrepolja. trebnih stvari za partizane. Zelo likih uspehov V Ribnici so bili prvi komunisti: Za nadaljnje uspešno delo KP in razgibano delo Partije med Kočevarji (Nemci), seveda med sektor dela prav mladina, predvsem delavci in malimi obrtniki, precej delavska in vajenska, in tudi gim- pristašev. Komunistična usmerjenost nazijska ni zaostajala. Takrat je med delavstvom je pravzaprav ved- izdajal PK SKOJ svoje legalno gla- no prevladovala. In tudi vse kasnej- silo »Mlada pota«. Sam sem bil edi se socialdemokratske organizacije, ni zastopnik srednješolcev v kon— bodisi sindikalne bodisi kulturne, zorciju lista in se ' tudi udeleževal JanP7 f.ovVirT w7' niso bile na Kočevskem tudi s svo- sestankov v Ljubljani. Na gimnazi- Lovšin, Janez la KPJ Komunisti so s svojim osebnim zgledom v junaštvu pritegovali za seboj ostale množice, ki so uvidele, da je od vseh političnih strank edinole KPJ ostala zvesta ljudstvu in se na čelu ljudskih množic bon za izgon okupatorja. Narodnoosvobo -dilna borba jugoslovanskih narodov je postala simbol borbe vseh svobo- jimi ”.ds“ ’Sžtra Li,SSfv Sm'ss Kmet, Tekavec in Vinko oF je bilo zelo pomembno posve- 1 ju je bilo v obdobju od jeseni 1941 Vinko tovanje aktivistov OF pri starem de, italijanske ofenzive v poletju delavski enotnosti in so več ali izven nje pa okoli 50. Razdelili pa k? ' X 7® ,h Laščah pa Jelenc, pradu nad Ortnekom, na katerem 1942. V tem času so bili po vseh c krtrministi. s mo aa sp vpiiVn won urn k,-i« .. ra^a uacniika, Janez Hočevar en sodelovali tudi m manj vedno sodelovale s komunisti, smo ga še veliko več. Ko so bila »Mlada pota« prepovedana, jim je sledila »Mladina«, ki je našla še več bralcev med kočevsko mladino. Člani partijsko celice na gimnaziji smo bili naročeni na vrsto komunističnih revij, listov in ilustracij, ki so izhajale v tujih jezikih v Franciji, Švici in ČSR. Delali smo načrtno v vseh mla- Tako da do kakšne stroge delitve me socialdemokratsko in komuni-Priš^o Usmerjenim delavstvom ni Po objavi Obznane je Partija Pw lleqalno dsl° Preko do-**lennt Organizacij in društev. Kako ie bilo to na Kočevskem? Ko je bila partijska organizacija prisiljena delati v ilegalnih pogojih dinskih organizacijah: omladinskem je potrebovala tudi na Kočevskem odseku Sokola, Ferijalnem savezu, nekaj časa, da se je znašla, pre- pri skavtih, ustanovili smo društvo življala je tudi krize; prvič zaradi jamarjev itd. V Sokolu sem n. pr. brutalnega preganjanja in zaradi imel predavanje o borbi za mir in notranjih slabosti, ki so na splošno proti fašizmu in n. pr. »O moder-razjedale Partijo v celoti. V glavnem je delovala v sindikalnih organizacijah, v delavskih, kulturnih in športnih društvih ter tudi v uradu študent. Na Kočevskem \so večini živeli kočevski so morda tudi med člani KP, ozir. simpatizerji lovskega gibanja? so sodelovali tudi predstavniki iz vaseh izvoljeni terenski odbori, Dobrepolja: bilo je 26. .julija 1941. imenovani so bili zaupniki OF, ustali pretežni Šele po tem zborovanju je prišlo novljena je bila vaška zaščita itd. Nemci, ali do pravega izraza delo Partije v Vsa ta razgibanost je vplivala na to, njimi bili tem kraju. Dobrepoljsko in laško da se je več fantov in mož odločilo de- področje .je bilo politično priklju- za aktivno sodelovanje s puško v čeno grosupeljskemu okrožju. Se- roki proti okupatorju. V maju in Sprva je bilo tudi nekaj Kočevar- kretar okrožja je bil Adolf Jakelj juniju 1942 je bil večji jev članov KP. Z naraščajočo hi- (padel je v borbi z Italijani pri Tur- brepoljčanov v NOV. tlerjevsko propagando jih je nekaj jaku 6. I. 1942). so morali zapadni za-v Dobrepo- vezniki priznati NOV Jugoslavije kot edino oboroženo silo, ki se resnično bori na strani zaveznikov proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Se več: priznati so morali tudi AVNOJ kot edino zakonodajno telo in NKOJ kot začasno vlado jugoslovanskih narodov. Zmagoviti konec NOV je prinesel jugoslovanskim narjodom ne samo nacionalno temveč tudi razredno odhod Do- svobodo. KPJ je skozi NOB izvedla tudi proletarsko revolucijo, davm Prvi oboroženi partizani so se po- sen zatiranih in izkoriščanih delov. socialnega zavarovanja flalnega tiska. in preko le- Kakšne so bile glavne naloge Partije med obema vojnama? n. pr. m češki literaturi«, ki .je bila izrazito komunistično im revolucionarno orientirana. Seveda so me kmalu iz Sokola izključili. Kakšna močna revolucionarna zavest je vladala takrat med nami, pove dejstvo, da sta šla dva moja sosolca, ki sta nekaj let starejša od mene, in sicer član naše celice Du- v Španijo in internacionalnih f, ' „ ' —'-i v-imi nase ueuce uu- leprav zgodovina delavskega gi- san Ravtar in skoievec Franc Men-nania na Kočevskem še zdaleč ni daš, kot prostovoljca raziskana, lahko ugotovimo, da je bilo na Kočevskem tudi v času naj. hujših preganjanj, notranjih slabosti, vsaj ena celica, pa čeprav še tako maloštevilna, ki se je sčasoma ..._______________ | _______... zopet okrepila, delala masovno med (dramska in godbena sekcija, knjiž- Člani SKOJ so imeli sestanke na izletih. Na sliki vidimo člane SKOJ iz se tam borila brigadah. Zelo velike uspehe smo imeli med delavsko in vajensko mladino. Glavno zbirališče je bila »Vzajemnost« Kona c n, V ni i o javili v Dobrepoljski dolini na Kamen vrhu na pobočju Male gore 15. decembra 1941. Partizanska edinica se je imenovala »Štajerska četa«. Tretjega januarja 1942 je prišla na Vodice Grosupeljska četa, ki jo je vodil Jakel.i iz Grosuplja. Tu se je četa zadrževala tri dni. Za prevoz hrane in orožja partizanski četi je nih množic. To je največja zasluga KPJ v njenem štiridesetletnem delovanju. Svoj jubilej praznuje ZKJ v času silnega vzpona pri izgradnji socializma. Nenehno naraščanje gospodarske moči, vedno večja politična vloga, ki jo ima Jugoslavija v svetu vse to dokazuje, da je smer, bil zadolžen skojevec Dušan Kavčč ki jo daje ZKJ pravilna, saj odpira iz Predstrug, ki je svojo nalogo do- ljudem najširše perspektive. Slavna bro opravil. in veličastna pot, ki jo je Komuni- Med prvimi skojevci, ki so delali stična partija prehodila v štiride-po nalogu Partije že leta 1941 so setih letih svojega obstoja, je epo- delavstvom in vodila delavstvo pro- niča, prodaja našega tiska, izieti, Kočevja in Ribnice leta 1940 bili Dušan Kavčič, Milan Adamič in Albert Pincer. Njihova naloga je bila zbirati orožje, hrano in oddajati partizanskim edinicam. Skojev, ci so raznašali partijsko literaturo, opravljali obveščevalno službo in sploh opravljali odgovorno delo in veliko koristili osvobodilnemu gibanju. To so skopi podatki o delu in vlo- peja delavske stranke, ki je znala prilagoditi način borbe proletariata novim pogojem, v kakršnih se je znašel delavski razred v 20. stoletju. Njeni dosedarčji uspehi naj nam bodo največje jamstvo, da smo ubrali pravilno pot, pot, ki so jo delavskemu razredu nakazali veliki geniji proletariata Marx, Engels in Lenin. N. Karničnik Spomini članov KPJ o predvojnem in medvojnem delu Partije na Kočevskem pri zbiranju podpisov prijateljev SZ. ral Šeško Jože takoj skrivati, ker na zaslišanje. Zasliševali so nas, kdo Franc Vidič in Jerebov Nace. Z Vi- Zbirale smo sredstva za »Rdečo po_ so ga začeli iskati. Stanoval je pri to vodi in kaj na teh izletih dela- dičem sva delala v organizaciji sku- mo,2« za internirance in zapornike, nas, prišel je k nam večkrat tudi mo. Mene so vprašali, kaj smo peli, pa j. Seveda je bila tedaj stroga kon- ki so bili zaprti v stari Jugoslaviji. Avbelj in ostali iz Ljubljane. Za Dejal sem, da »na planincah« in spiracija. Potem sta bila še v orga- Dobivale smo tudi literaturo in jo hrano je bilo zelo težko. Mož je ho- druge take domače pesmi, katerih nizaciji SKOJ Gazvodov Stanko in študirale. dil po hrano s kolesom v Dolenjske smo bili tedaj vajeni. Videlo se je Zakovšek Edo. Žene smo imele sestanke tu pri toplice, ker je imel tam sestrično, tedaj, da je mladina zelo trdna in Mladinski sestanki in sestanki Kiklmalnu v Kočevju, nasproti Žan. ki je imela mlin, da je dobil nekaj dobro organizirana, ker nihče ni iz. SKOJ so bili tako: Zbrali smo dobre darmerijske postaje. (Za sedanjo hrane. Šeško je bil v letu 1941 ve- dal nikogar, kakor tudi ne tega, mladince, ki so se odločili, da gre- sedlarsko delavnico.) Tam je bila likokrat pri nas. Ko so se selili Ko- kdo vodi te naše izlete. Iz te mla- do proti Livoldu, drugič proti Kon- tudi knjižnica in čitalnica. Sestaja- čevarji je odšel na ribniški konec dine se je zbiralo najboljše, preda- ca vasi do Tomšiča, kjer so bili štu- le smo se tudi pri Knapič Mariji v zaradi varnosti, ker je bila nanj že ne in zanesljive mladince, ki so po. dijski sestanki. Tja so prihajali tu- Konca vasi in pri Marinču. Priprav- razpisana nagrada, Italijani so pa stali člaini SKOJ. Veliko je bilo tu- di tovariši iz Ljubljane. Z nami je ljali smo se tudi že na vojno in kontrolo vedno bolj zaostrejevali. di takih, ki so jih upoštevali kot imela največjo povezavo Ida Kovač, zbirali orožje, ker je bilo že vna- Pri nas je tedaj stanoval tudi Bi- člane SKOJ, ker so naloge vedno ki je stanovala na Dolenjski cesti v prej predvideno, da bo prišlo do žal in smo bili precej kompromiti- izpolnjevali, niso pa za to vedeli Ljubljani. Mož je bil krojač. Tam Vse naše delo je bilo strogo ile- Jože in Videnič Albin, ki sta nas okupacije. V našem delu smo se mo- rani. Šeško se je potem še večkrat niti sami, da so člani SKOJ. Drugi smo največkrat dobili tudi litera- qalno Poznal in ’ vedel si samo za sprejela v Partijo. rali paziti Kočevarjev, ki so vodili oglasil pri nas in tudi prenočil, ka- so dobivali spet druge naloge kot turo. tiste osebe in člane s katerimi si V Spodnjem logu smo na prvem propagando za Hitlerja. Moj mož je dar ie bil v Kočevju. na primer, da so pri izplačilih na V dobi okupacije so prihajali to- delal d m o ih članov nisi noznal sestanku komunistov, na katerem bil zaradi dela v KPJ že precej kom- Italijani so se zaradi literature Rudniku zbirali denar za »Rdečo variši iz Ljubljane za povezavo in Naša'celica kandidatov v Črnem no- smo bili Crnkovič, Muren, Košir in promitiran, tako da so ga Kočevar, enkrat pošteno zmotili. V Dolgi va. pomoč« ki smo jo dajali za ljudi, organiziranje NOB. V Kočevju je toku Dri Kočeviu ie bila Drva celica jaz, ustanovili celico. Tako šo bili ji zelo sovražili. Dejali so, da ga si sta bila dva Bradača. Ker niso ki so bili zaprti v stari Jugoslaviji, bival tudi Albert Ključevšek, mor- izven Kočevja v tedanjem času Ce- v tej celici 3 tovariši. Murna so v bodo obesili pri Hardetu, kjer so vedeli, kateri je pravi, so napravili Potem smo zbirali podpise prijate- nar. V Kočevju je bil le malo časa; lica kandidatov v Črnem potoku se letu 1942 ubili Italijani, Crnkovič je imeli pripravljene vislice za Sloven- preiskavo pri drugem Bradaču in ne ljev SZ in razpečevali literaturo, ki zaradi izdaje so ga odgnali v inter, ie nrnemMrnlfl nomladi leta 1938 psdel v brigadi. Košir’ pa ie umrl ce ob kapitulaciji stare Jugoslavije, pri nas. To je bila za nas sreča. Če je prihajala za propagando. Tako ie nacijo. Potem je bil tu Tone Trtnik ko cmo delali aeznam Hudi kot ori' pred nekaj 'leti Za nas Slovence je bilo boljše v Ko. bi bili tedaj prišli k nam, bi bili bilo delo do okupacije v letu 1941. in Tone Čerben iz Ljubljane, jatelji Sovjetske Zveze! Zato smo Naše prve akcije so bile zbiranje čevju, da je prišel italijanski oku- marsikaj dobili. Okupacija je dobila mladino že Član KPJ zbirali tudi podpise. Bili smo kot prijateljev SZ. Vodih smo potem pator kot če bi bil prišel nemški, celica kandidatov ves čas do sep- propagando proti fašizmu, kakor tu di proti vladajočim krogom v Jugo Pred kratkim je komisija za tisk pri občinskem odboru za proslavo 40-letnice KPJ Kočevje sklicala sestanek predvojnih članov KP, ki sedaj živijo na območju občine. Na magnetofonski trak so posneli spomine posameznih članov o delu Partije in te v izvlečkih objavljamo. Ker so zelo redki dokumenti o delu KP na Kočevskem, spomini posameznikov pa so po tolikih letih tudi že zbledeli, prosimo vse, ki karkoli vedo o delu KPJ, SKOJ in drug h naprednih organizacij, da to napišejo ali ustmeno povedo članom komisije za tisk pri Občinskem komiteju ZKS Kočevje. Uredništvo PETER ČERO: Naša celica je segala daleč ki sta ALOJZ KOMERIČKI: Partija od njenega začetka Okupacija je dobila mladino ze Član KPJ pred vojno je bil še Ko je bil pri nas Šeško, so ho- trdno povezano in dobro organizi- Drago Gorjan iz Stare cerkve. Bil V Dolgi vasi je bil zagrizen Hi- dili k nam iz Kočevja Kajfežev Vil- rano. Od leta 1937 do leta 1940 sem je električar, zaposlen na Rudniku, tlerjanec Kurt in Bartolme, ki je bil ko in še mnogi, da jih je bila včasih delal kot član SKOJ. V letu 1940 Kot član Partije je delal ves čas slaviji ob volitvah v letu 1938, ko PO rodu Slovenec imel je pa za ženo polna kuhinja. Poslušali so radijska sem bil sprejet v KPJ. Vem, da sta od leta 1936, ko je prihajal v Ko- smo bili še kandidati KP Jugosla- Nemko. Začel je propagirati hitle- poročila iz Londona in Moskve. Po- bila v letu 1942 sprejeta v SKOJ čevje. vije Z našim delom smo šli rižem v Dolgi vasi. Potem so bili leg tega so pri nas bili razni se- potem še naprej v Kočevsko Re- še zagrizeni Hitlerjanci Laknerjevi stanki KPJ, OF, SKOJ itd. Prihajajo in Gotenico, ki sta spadali v ob- otroci, Rihard in njegova sestra, ki lo je vedno več ljudi, ki niso pove. močje dela naše celice, ki je obse- sta delala po mladinski liniji za Hi- dali, kdo in kaj so. Imeli smo stro- galo Mozelj, Črni potok, Kočevsko J-lerje. V Kočevju je bil Harde in go konspiracijo. Dokumentacije iz arhiva iz pred- sti, ki so podprli vojno v letu 1914. Reko in Gotenico. Na naše sestanke Sober. Potem se dr. Rom, ki se je Omerza in Mikulic iz Dolge vasi vojne dobe do leta 1941 ni ostalo. Ko so se vojaki vrnili z bojišč, so je prihajal največkrat tovariš Vi- pozneje obesil, Arko Hans in dr. Zi- sta začela izvajati sabotaže. Po vo_ -pa arhjv sta hranila Šeško Jože in vse tiste socialdemokratske svetni- denič. Zadnji sestanek naše celice gmund. Vodilni so bili pa Harde, dih sta trgala žice. Na Rudniku je videnič. Z Videničem sva o tem go- ke pometali iz organizacij. Tedaj je smo imeli pri meni v Črnem potoku Sober in Kurt. Harde je skočil ob bila po prihodu Italijanov organizi- vorjia ge v ]e£U 1944. Pripovedoval vladalo med slovenskimi in nemški, meseca junija leta 1941. priliki selitve Kočevarjev v letu rana sabotažna grupa in likvidacij- mj da je ta arhiv shranil v plo- mi delavci tesno sodelovanje. To Poleti' leta 1941 sem dail nekemu 1941 P°d vlak. Rom se je pa obesil ska grupa. V Dolgi vasi smo imeli ' , ' delavcu »Slovenskega poročevalca«, Prej, predno so Kočevarji odšli. zveze s Kočevjem, Črnim potokom kapitulaciji Jugoslavije smo in ostalimi kraji tja do Banje loke in Novih sel, kamor smo pošiljali literaturo do tov. Jožeta Klariča iz Novih sel. Prevažal jo je nek poštar. Peter Čero ta ga je dal vozniku iz Rakitnice in pri njem so ga našli Italijani. Ko so Italijani zvedeli, da sem ga jim dal jaz, so me zaprli. Da so me aretirali, je zvedel Rudi Podlogar in je s pijačo podkupil ključarja zaporov, da je še njega zaprl v mojo celico. Podlogarju sem povedal, da imam precej partijske literature in drugih dokumentov na domu v Črnem potoku in če to dobijo Italijani, bi zaprli še najmanj 20 članov in sim- Ob kapitulaciji Jugoslavije smo zbirale orožje in municijo. V Dolgi vasi so to zbirali Omerza, Miku-lič Jože in ostali. Ko so prišli Italijani, se je mo- MARIJA KNAPIČ: Skladišče v Konca vasi Delala povedala sem tako in isto, kot je Konca vasi je bila ustanovljena le-Pavla Bradačeva. Vklju- ta 1940. Moj mož Polde je bil vklju-tembra leta 1939. V tej celici kan- patizerjev Partije. Podlogarju je us- čena sem bila v celico Konca vas čen kot član KPJ v celico na Rud-didatov smo bili mati Franceta pelo takoj priti iz zapora in po Ož_ pri Stari cerkvi. V celici smo bili niku, kjer je bil tudi zaposlen. De-Lavriča iz Črnega potoka, moja že. boltu je sporočil v Črni potok, da Tomšičeva, sedaj Žagarjeva iz Željn, lala sem isto kot Pavla Bradačeva, na in jaz, in kot člana SKOJ Franc naj se pripravijo na hišno preiska- Plut Franc, neki konjač, jaz in Imela sem poleg tega doma še na-Ožbolt in moj sin Aleksander. Bil je vo. Kmalu zatem so Italijani tudi Tomše z Mlake, ki se pa sestankov še skladišče v Konca vasi, da sem v tej celici še Lavrič, ki pa je kma- orišli in do dobra preiskali mojo ni več udeleževal, ker se mu je sprejemala in oddajala partijski ma-lu odšel iz Črnega potoka v Grča- hišo. Dobili pa niso ničesar. zdelo to preveč nevarno. Celica v terial. rice za gozdarja. Povezavo smo Mene in še dva delavca so zaradi imeli z Jožetom Šeškom in Albinom tega obsodili. Njima so prisodili po Videničem, ki sta prihajala na na- dve leti zapora, meni pa tri. Ko bi še sestanke, drugih nismo poznali, skoro moral zapustiti zapor v Pie-Ustanovili smo potem celico v Knez- montu v Italiji, so me znova poji lipi oz. v Spodnjem logu. To je stavili pred sodišče in me obsodili blilo leta 1940/41. Š to celico smo na 24 let zapora. Ker nisem razu-imeli direktno zvezo iz Črnega po- mel italijansko, koliko let sem dotoka. V celici so bili vključeni kot bil, so mi povedali, da glede na to, sekretar Košir Alojz, Muren Franc da sem bil star 50 let, da nikoli več iz Spodnjega loga, Crnkovič in uči- ne bom videl belega dne. Vedeli in telj Zupanc, katerega smo pa iz- verjeli smo, da bomo zmagali, zato ključHi. mi ni bilo težko zaradi tega, ker V septembru leta 1939 smo bili sem bil obsojen na toliko let. kot kandidati sprejeti v KPJ. Na Enkrat sem bil v bivši Jugoslavi-ta naš sestanek sta prišla Šeško ji s Podlogarjem aret. in obsojen. PAVLA BRADAČ: Žene smo imele posebne naloge Bila sem vključena v celico Ko- cerkvi. Nagovarjali sva moške, da čevje, v kateri je bil Šeško Jože, volijo združeno Mačkovo listo ozi-Videnič Albin, moj mož in jaz. Ni- roma našega kandidata, ki je bil na sem organizirala novih celic, te na- tej listi. Maček je bil samo predloge nisem imela. Knapič Marija in stavni k združene opozicije, na ka-jaz sva imeli nalogo, da sva delali teri je bil v Kočevju naš kandidat po ženski liniji. Do nas je prihaja- Tomšič iz Velikih Lašč. la še v času stare Jugoslavije De- Dekval Ada, ki je prihajala na kvalova, sedaj Krivičeva Ada iz naše ženske sestanke, nam je pri-Ljubljane. Delali sva že pri volitvah našala razne naloge za naše delo. v letu 1938. Moj mož je bil tedaj Zbirale smo material za španske predstavnik naše kandidatne liste v borce, ki so bili v Španiji in pozne-Livoldu, Knapič Polde pa v Stari je zaprti v Franciji. Sodelovale smo RAJKO JENKO: S KO) sta vodila Bravničar in Videnič Alojz Komerički poznam, ker sem že tedaj živel v Kočevju. Najmočnejši so bili delavci v Kočevju leta 1923, ko je bila na Rudniku stavka, ki je biia za. dušena. Izdali pa so io klerikalci. Nastali so masovni odpusti delavcev iz rudnika. Družine, ki so imele po štiri do pet otrok ali še več, so bile v zelo težkem položaju. Kar ie bilo mlajših delavcev, so odšli za delom v druge kraje. Tisti, ki so imeli družine, pa so morali ostati tukaj in so pod pritiskom življenja morali kloniti, njihova revolucionarnost je po tej stavki popustila. Zato je nastalo od leta 1923 do 1928 nekako mrtvilo v delavskem gibanju v Kočevju. Šele pozno jeseni leta 1928 je Erker, ki je bil nepomirljiv revolucionar po rodu Nemec, začel skupaj s starim Šafarjem obnavljati delavsko gibanje. Leto kasneje j® nastala v Kočevju prva celica KPJ. V njej so bili Erkar, Šafar, Šeško in jaz. Po številu je bilo članstvo zelo majhno tudi pozneje, po vsebini dela pa je bilo zelo močno. Partija je bila v ilegali, na kar je Bil sem od leta 1937 do 1940 v v letu 1939, Govorila sta mi, naj Polomu, kjer sem se učil za mi- zberem okrog sebe mladino in va- gevinasto škatlo in ga zakopal v zarja. K meni sta večkrat prišla jence. Tovariša sta delala pod vod- 2eljnah na vrt hiše, kjer je tedaj Dušan Bravničar in Albin Videnič stvom Jožeta Šeška, ki je bil razen stanoval. Vprašanje je, če je ta ar- bilo potrebno skrbno paziti. Imela njiju glavni organizator borbe na h iv danes še ohranjen, minilo je že je vodstvo v delavskih in sindikal-Kočevskem. Dušan Bravničar in Al. ig ]et. Ta arhiv sem že sam iskal njh organizacijah, tako v Svobodi bin Videnič sta bila jedro in duša v željnah, pa ga nisem mogel naj- ;n pozneje Vzajemnosti, kakor tudi dela z mladino. Delati se ni dalo ti. Videnič je bil tedaj, ko mi je to y sindikatih. Na drugi strani je drugače kot na ta način, da smo z pripovedoval, sekretar Rajonskega morala pa spet delati za to, da je mladino organizirali izlete po tere- komiteja KPS v Sodražici, kjer je imela povezavo z ostalimi ljudmi nu pod okriljem društva »Vzajem- potem 'kmalu tudi padel. na vasi. nostl« z Rudnika. Večkrat smo ime. Nemogoče je povedati vse, kar za mladino bi dejal, da je bila H sestanke za Rinžo, potem tja do je bilo v Kočevju. Če hočemo imeti 0d leta 1936—1941 že tako močno Ribnice, ker smo v naše delo vklju- Vsaj približno sliko dela KPJ na organizirana, da je bila zelo trden čili tudi mladino iz Ribnice. Mladi- Kočevskem, bi moral poseči nazaj temelj za delo KPJ in za NOB. De-na je bila zajeta v naše delo zelo v letu 1919. V letih 1919—1921 do lala je v največje zadovoljstvo ko-široko, tako z Rudnika in vseh oko. znane obznane in zakona o zaščiti mite.ia KPJ v Kočevju, liških vasi Kočevja. Bil sem odgo- države je bila KPJ na Kočevskem Stavka v tekstilni tovarni v Ko-voren za mladino z Rudnika in Sta- zelo močna. Ta revolucionarni val čevju leta 1935 je največ pripomore cerkve. je bil pod vplivom naših vojnih g la, da smo pridobili vpliv še pri Bravničar nas je na teh izletih ujetnikov, ki so bili v Rusiji in so ostalem delavstvu v Rudniku in učil revolucionarnih pesmi, katere se vračali na svoje domove, kakor drugod na podeželju. Kočevski obrt-smo večkrat kar javno peli po na- tudi ostalih vojakov, ki so se vra- niki so dobro vedeli, da so njihovi ših vaseh. Na teh izletih smo šli čali z bojišč prve svetovne vojne, zaslužki- odvisni od zaslužkov de-potem malo v gostilno, ter s ple- Vse to je ljudi zrevolucionarilo, ta- lavcev. Zato so to stavko tudi do-som in pesmiio med seboj zabavali, ko da drugo močnejše gibanje v bro podprli, tako v moralnem in da se je mladina razveselila. Kočevju sploh ni moglo obstojati, tudi v materialnem oziru. Lahko re- Nekoč nas je nekdo naznanil. Kočevarji so se tedaj dobro zave- čem, da smo bili tedaj s Kočevarji Rajko Jenko Precej mladincev je bilo poklicanih dali, da so bili socialdemokrati ti- (Konec na 7. strani) Vinko Mihelič: 1 vila že v ilegalnem življenju pra- .. . m ... . .. n.i . . vilno revolucionarno dejavnost, med 20 let partijske organizacije y HlbniCI vojno in revolucijo neverjetne US- ' * pehe in na koncu vojne tudi zmago: V nadaljevanju bomo objavili Sb- mer s socialno in nacionalno neena- prvič enotnost akcije vsejugoslo-stavek o delu Komunistične partije kopravnostjo, je tedaj grozila ne- vanskega partijskega vodstva s to-v R bnici, ki ga je za občinski praz- varnost od fašistično-imperialistič- varišem Titom na čelu, drugič, ne-nik ribniške občine pripravil tova- nih velesil ne samo glede njihovega nrestana povezava z vsemi plastmi riš Vinko Mihelič. razvoja, marveč tudi glede njihove- delovnega ljudstva, zlasti povezava Uredništvo ga obstoja sploh. In med takimi de- z delavskim razredom, tretjič, pra-Letošnji občinski praznik, ki ga želami je tedaj bila bivša predvoj- Vilna orientacija na progresivne, praznujemo s prebivalstvom ribni- na država, katere vodstvo, tako dr. protifašistične sile v svetu, ške občine v jubilejnem letu — v žavno kot vojaško, ni bilo sposobno Akcije proti bivšim protiljudskim čast proslave 40. letnice KPJ in ustvariti ničesar, kar bi zagotovilo režimom predvojne države, akcije SKOJ (Zveze komunistične mladine deželi in ljudstvu pozitivno prihod- ilegalne partije, niso ostale brez Jugoslavije), ima za nas Ribničane n ost, niti ni imelo kakršnegakoli odmeva. Kot v ostalih krajih Ju~ še poseben pomen. Hkrati s 40. let- koncepta za ukrepe v bližnji per- goslavije, je revolucionarna misel-nico ustanovitve KPJ in SKOJ pr a- spektivi, ki je postajala vse bolj n ost, ki je polagoma preraščala v znujemo tudi 20-letnico ustanovit- tragična in jasna. revolucionarno dejavnost, prodrla ve prve partijske organizacije v V takih razmerah se je znašla tudi k nam v Ribnico in v njeno Ribniški dolini, komunistične org a. samo Komunistična partija Jugo. okolico. nizacije, v katero smo vstopili leta slavije, ki je gledala na težnje in v letu 1935 je skupina študen-1939: Janez Kmet, Vinko Knol. pok. želje jugoslovanskega ljudstva sko- tov v tedanjem počitniškem dija. Janez Lovšin, Filip Tekavec-Gašper zi znanstveno dognan zgodovinski škem društvu začela po navodilih in jaz. Nastanek te prve partijske in dialektični materializem. Dog od- partijske in skojevske organizacije organizacije ni slučajen. Povezan je ki, ki so sledili kapitulaciji bivše iz Ljubljane, organizirano delovati s svojim zgodovinskim razvojnim Jugoslavije, so v celoti dokazali med dijaki in študenti, ki so bili procesom in z dogodki, ki so nastali pravilnost smeri in dela naše mar- člani tega društva. Revolucionarno v bivši jugoslovanski državi, kakor xistične-leninistične stranke. Z jas- miselnost v tem društvu so vnašali tudi Izven nje. nim programom, oprta na svoje tedaj napredni mladinci Matija Ma- Mnogi od nas se prav gotovo spo- ljudstvo, je krenila po letu 1937, ko ležič, Knol Vinko in Bojc Franja s minjajo zadnjih predvojnih let. ie tov. Tito stopil na njeno vod- tem, da so razširjali »Ljudsko Pra- Značilnost teh časov je bila pred- stvo, smelo, čeprav po najtežji, vico« in »Mlada pota« ter vnašali v vsem v naraščajočih ekonomskih in vendar po edino pravilni poti v kre- repertoar igr6 napredne vsebine, političnih pretresih v svetu, kar ni oak in odkrit revolucionarni boj in Vse leto 1936 so bile v društvu obetalo človeštvu že v bližnji pri- za tem odločujoče posegla v vojno ogorčene borbe za vpliv med na- hodnosti nič dobrega. Posebno majh- in revolucio hkrati. prednimi študenti in klerofašistič- nim deželam, ki so bile obremenje. Ves čas je imela pred očmi tri nim vodstvom društva. Stvari so se 'e z notranjimi, življenjsko najbolj osnovna načela, ki se jih je tudi stopnjevale do te mere, da je bil ->embnimi problemi, kot na pri- dosledno držala in ki so ji zagoto- sklican izredni občni zbor društva. ki je ob aktivni udeležbi vse teda- smo pričeli z rednim čitanjem katerega predsednik je bil Janez nje ribniške duhovščine z dekanom marxistične literature »Slovenske Lovšin. Odslej je bila naša glavna na čelu izključil iz društva Franjo mladine«, »Srednješolca«, »Dela«, skrb delo v tej organizaciji, ki je Bojc, označeno kot komunistko. Ob raznih proglasov in drugega tiska, štela okrog 50 članov. Kot predsed-odhodu imenovanih naprednih štu- Vse to smo prejemali iz Kočevja, nik nam je Janez omogočil, da smo dentov iz društva je revolucionarni kamor smo dostavljali denar, zdra. se redno udeleževali vseh sestan-vpliv v društvu začasno prenehal, vila in obleke za »Rdečo pomoč« kov in sej. Za diskusije smo se ve. Toda resnejše revolucionarno giba- skozi vse leto 1937 ln tudi pozneje, dno vestno pripravljali, snov pa smo nje se je pri nas pričelo pomladi Na tak način smo navezali in tudi črpali iz partijske literature. Na se-1937, torej tedaj, ko je v Španiji obdržali trajne stike s komunisti iz jah, ki smo jih obiskovali zdaj eden plamtela krvava državljanska vojna. Kočevja, čeprav jih je tedanja ob- zdaj drugi, nismo nikoli pozabili na Takrat so naprednim španskim bor- last od časa do časa prekinjala. Ti program in namene KPJ. O tem se cem proti fašistični diktaturi hiteli stiki so bili velikega pomena za ves je vedno razvila zelo živa diskusija, na pomoč tudi komunisti iz mnogih nadaljnji razvoi partijskega življe- nič manj živahna kot o izboljšanju krajev naše države. Ta akcija je nja v Ribnici. , zaslužka, o ureditvi socialnega za- zbudila med napredno .mislečimi Jeseni istega leta, ko sern neko varovanja, o povišanju mezd, ter o ljudmi tudi v Ribnici in okolici nedeljsko popoldne prišel v Kocev, drugih vprašanjih, ki so bila tre- močne simpatije. Zlasti takratna ie po literaturo, sem zvedel, da nas nutno za delavce najbolj pereča, mladina, ki se je že pred tem, na ie kočevska partijska organizacija Sredi julija je ribniška simpati-ta ali oni način obračala za napred. uvrstila med simpatizerje partije, zerska petorka KPJ podprla klub nimi revolucionarnimi idejami, jo Ponosni nad tem poročilom, smo se ljubljanskih študentov medicine, ki je močno in vztrajno pozdravljala, z večjo voljo prijeli za delo. Krog je yj v levičarskih rokah. Ta je Že sredi istega leta smo tedanji ljudi, ki so podpirali »Rdečo po- skupno z levičarskimi klubi medi-mladinci našli stike s kočevsko par- moč« se je hitro siril in ljudje so c inčev zagrebške in beograjske uni-tijsko organizacijo. Na njeno pobu- začeli, kolikor so dovoljevale ta- verze predlagal zamenjavo študen-do smo ustanovili v Ribnici odbor kratne razmere, prvič prejemali ile- tov s Francijo. Za strokovni in po-»Rdeče pomoči«. galno literaturo. litični študij v Parizu so te uni- Sprva so ta odbor sestavljali po. V zgodnji pomladi 1938. leta smo verzitetne organizacije predlagale znejši prvi člani ribniške partijske začeli po navodilih in zgledu iz Ko- samo levo usmerjene študente. Tja celice, nekako v jeseni istega leta čev.ja delati tudi med delavci na 1® od^el na enomesečni študij tudi pa smo vanj pritegnili še nekatere opekarni in »Rudeževi žagi«, ki so Janez Kmet, od koder je prinesel napredne domačine. Ta prvi zame- bili organizirani v napredni organi- precej mačistične literature, ki smo tek kasnejše komunistične organi- zaci.ji »URS«. V zgodnji pomladi le. io potem študirali posamič pa tudi zacije je začel z resnim delom: z ta 1938 sta bili na »Rudeževi žagi« na skupnih sestankih. On je tudi vso vnemo smo nabirali denar in in na onekarni ustanovljeni organi- vodil študij, saj je v Parizu z ostati ruga materialna sredstva za pomoč zaci.ja URS. Ker je bila opekamiška Umi študenti absolviral dokaj ob-španskim borcem. Vzporedno s tem, številčno prešibka, je bila nekaj' me- širpn teoretični tečaj dialektičnega ko smo razširjali tovrstno aktivnost secev pozneje na skupnem sestan- materializma, ki ga je vodil Boris z osebno agitacijo in propagando, ku izvedena združitev obeh skupin. Kidrič, ki je takrat živel tamkaj V kljub protiakcijam žandarmerije. Izvoljen je bil nov, močnejši odbor, v ilegali. (Se nadaljuje). Članom zveze komunistov Jugoslavije IN VSEM OBČANOM ČESTITAJO K 20. APRILU OBLETNICI NAŠE PARTIJE IN PRAZNIKU DELA Občinski ljudski odbor Ribnica Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Odbor rezervnih oficirjev Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva ZADRUŽNIKOM LOŠKEGA POTOKA IN VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA K 20. APRILU IN 1. MAJU KMETIJSKA ZADRUGA »H R I B« Vsem zadružnim organizacijam, posebno še svojim članom čestita k veliki obletnici Kmetijska zadruga Sodražica KMETIJSKA ZADRUGA Ob obletnici KPJ in delavskemu prazniku čestita vsem zadružnikom Velike Lašče PREBIVALCEM DRAGE IN ZADRUŽNIKOM ČESTITA K 20. APRILU IN 1. MAJU Kmetijska zadruga Draga Kmetijska zadruga GREGOR čestita k obletnici KPJ in prazniku dela VSEM OBISKOVALCEM NAŠEGA KINA ČESTITA K 20. APRILU IN PRAZNIKU DELA Kino »JADRAN" - Kočevje Kolektiv „SMI6IE“ Lesne industrije Loški potok čestita vsem kolektivom delovnim ljudem in poslovnim prijateljem k 40-obletnici KPJ in prazniku dela 1. maju K VELIKI OBLETNICI NAŠE PARTIJE 20. APRILU IN 1. MAJU PRAZNIKU DELA Čestitajo in pozdravljajo VSE KOLEKTIVE TER PREBIVALCE SODRAŠKE OBČINE Občinski ljudski odbor Sodražica Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva Vsem zadružnikom čestita za 40. obletnico KP in 1. maj Kmetijska zadruga Rob Kmetijska zadruga Turjak čestita za 40-obletnico ZK in praznik dela 1. maj Svojim članom čestita k obletnici Partije 20. aprilu in 1. maju Kmetijska zadruga Karlovica K VELIKI OBLETNICI NAŠEGA LJUDSTVA, 40-LETNICI USTANOVITVE KPJ IN 1. MAJU Čestitajo vsem kolektivom in občanom Občinski ljudski odbor X v v L a s c e Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Odbor rezervnih oficirjev Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva Občinski ljudski odbor DOBREPOLJE Stolarna in Apnenica Kmetijska zadruga Videm in Struge ter množične organizacije ČESTITAJO IN POŠILJAJO DELOVNE POZDRAVE VSEM PREBIVALCEM OBČINE DOBREPOLJE OB 40. OBLETNICI ZKJ IN 1. MAJU PRAZNIKU DELA ★ !»■»■ K VELIKI OBLETNICI VSEH NAŠIH NARODOV, 40-LETNICI USTANOVITVE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN 1. MAJU PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA POŠILJAJO DELOVNE pozdrave in Čestitke vsem kolektivom IN PREBIVALCEM OBČINE Občinski ljudski odbor KOČEVJE Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva OB 40-LETNICI KPJ IN 1. MAJU ČESTITA FOTOLIK - Kočevje Ob 40-letnici ZKJ čestita Zdravstveni dom KOČEVJE Potrošnikom mesa in mesnih izdelkov čestita k veliki obletnici in prazniku dela »Mesnina« KOČEVJE .. tieto v do'>ttV •xcx^C ^ota^nda -po deželi smo imeli že tako velik vpliv, Ko se je to vprašanje razčistilo, so ' ....‘ja močan ci- dg ^ kmetje, ko je bila še gospo- se komunisti tega razbremeni: n življenju K" i i 5 H 9 6 u t 9 10 U 41 44 41 L 45 — 46 <1 as 18 43 10 BB U IX, u « 15 X6 IT XI m 19 as 40 SL 41 5N m i$ 16 m il m 19 HO Hi HI m -44 m HH H5 % V m HM 19 m SO m S‘ 54 Si BB Sl Iš Si 59 641 S9 40 08 H o— 63 m «Y m iS h <4 n *9 r France Cankar SPOMINI ČLANOV KPJ O DELU PARTIJE NA KOČEVSKEM ALOJZ KOMERIČKI: Partija od njenega začetka v kulturnem 12. tuje moško ime (franc, kritik ime; 38. tuje žensko ime; 39. olup- prav drarnatska^ sekcija ^ močan Bodin); 13. ime češkega skladatelja ljen hlod, lubje; 42. nepoklicni udej- hiteti Dvoržaka; 14. mesto v Litavski SSR; stvovalec; 43. hudobnost; 45. hud čevja. 15. družbeni sistem, ki temelji na vihar v tropskih krajih (dvojina); Na izkoriščanju; 17. posledica stvarit- 48. druga košnja; 49. del pohištva; da se .. , . ve- 19. ilegalno ime im priimek ge- 51. nalepljenje; 53. bajeslovni leta- kulturnem društvu zivahno_ udej- neralnega ' sekretarja SZDLJ; 21. lec; 55. orodje, srbski izraz; 56. od- stvujejo in da so nudili kocevske- skisana; 22. najvišja znanstvena poren proti boleznim; 57. naš vo- mu * ?po število kva- ustanova, šola; 25. pomanjševalni- ditelj; 59. površinske mere; 61. de- htetmh pn d t v čeprav je bilo ca za gredo; 26. kontinent na za- bela palica; 63. kratica za »Društvo treba za n’ J; z1 Xn uprizoritev hodu; 29. spopad, spor, dogodek z tehnikov«; 65. grška črka. premagati, nešteto težav. Nagradna križanka Objavljamo nagradno križanko, za ništvo »Novic« Kočevje, Ljubljan-katero je razpisanih 10 lepih na- ska c. 14a, pp 39. Na spodnji levi MKUD »Matej Bor« je v dneh 11., grad. Med reševalce, ki nam bodo del pisemskega ovitka napišite: Na- 12. in 14- aprila uprizorilo obsež-poslali pravilne rešitve križanke do gradna križanka. Posebej opozarja, no in zelo zahtevno Linhartovo ko-5. maja t. 1., bomo na podlagi žre- mo, da s prvim aprilom velja nova medijo »Ta veseli dan ali Matiček banja, ki bo istega dne ob 10. uri tarifa za pisma, zato ne pozabite se ženi«. Režirala je Magda Balža- pravljene. V prvem v prostorih uredništva, razdelili na- nalepiti znamke za 20 din, kar pa v lorsky, ki je pred predstavo tudi darska kriza, obveščali nas, naj ne v OF pritegnili ljudi iz ostalih or-. x. . . , . kupujemo zarobljene živine na jav- ganizacij, ker je bila to vsesploš- vsak nacm je treba priznati, fiih dražbah Tega smo se tudi dr_ na ljudska vstaja. dijaki gimnazije v s^diem da nj nihgg kupoval te živine Celice so bile od začetka zelo in je šla ta živina potem spet na- važne, ki so se širile povsod. Na za j h kmetu v hlev. Rudniku je bil sekic-tar ene celice Veliko naših tovarišev je bilo po Lavrič Jože, druge Alojz^ Kočevar, zaporih. Imeli smo namen ustano- ene pa Knapič Polde. Za četrto ce-viti podjetje z lesno trgovino, iz lico, ki je bila pri Dukiču na Rud-katerega bi krili izdatke in financi- niku, se pa ne spominjam, kdo je bi’ ‘ekretar. ostale izdatke KPJ. Zato smo imeli Pred vojno je bila KPJ tako or-dogovor s tovarišem Podlogarjem s ganizirana, da nobena celica n. šte-Hriba pri Koprivniku, pa tega ni- ia več kot tri, največ štiri čiane. smo uspeli napraviti, ker nas je na člani komiteja pa so bili dolžni, da žalost čas prehitel. Za to smo ime- vsaj enkrat obiščejo eno celico v 11 že vse pripravljeno, pa je prišla svojem območju. To je bilo obvez. okupacija, no za vse člane komiteja, ki jih je Okupacija nas ni dobila nepri- bilo več. Pri vsem tem delu pomaga dru- ^rtSmoč Vaprtim tovarišem n kr H štvu ravnateljstvo šole kakor tudi ral1 pomoc zaprtlm tovarlsem ‘n krlh člani profesorskega zbora. času so bili v slednje nagrade: 1. nagrada 1.500 din, 2. nagrada 1.000 din, 3. nagrada 800 din, 4. nagrada 700 din, 5. nagrada 500 din, od 6. do 10. pa so nagrade. RUDI PODLOGAR: V Hrastniku in na Koprivniku Rešitve pošljite na naslov: Ured_ maja. Kočevju oddaste na pošto pa 15 din. spregovovila o A. T. Linhartu, nje-Premalo franki ranih pisem ne bomo govi dobi, delu in pomenu za slo-sprejemali, nerazločno pisanih ali venško slovstvo in dramatiko, nerazumljivo popravljenih križank Linhartova komedija je celo za ne bomo upoštevali. Križanke v za- poiklicne igralce in rutinirane igral- Glede lesne trgovine je bilo ta- telj v letu 1930. S starostom Prim- prtem ovitku lahko oddaste tudi na ce-amaterje preizkusni kamen. Ko- kole: S Šeškom sva se dogovorila, Čičem se nisva razumela, ker sem lepe knjižne upravi našega lista. Izid žrebanja Ukor oseb nastopa v igri, toliko da pom dal svoio firmo in obrt, vedno postavljal stvari v duhu KPJ bomo objavili v številki, ki izide 9. različnih značajev zaživi. Ta zape- kakor tudi denarna sredstva za to in na občnem zboru leta 1935 mi je KOLEDAR Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — Leon Ponedeljek, 20. aprila — Božidar Torek, 21. aprila — Simeon Sreda, 22. aprila — Leonida Četrtek, 23. aprila — Vojko p®tek, 24. aprila — Jurij GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Gorjup Ivan, delavec iz Rožnikovega i, star 30 let in Škulj Helena, kmetovalka iz Lo-garjev 5, stara 27 let. V ljubljanski porodnišnici so rodile: Perhaj Marija, kmetovalka iz pfazrykov 4 — dečka Darka, Podržaj Marija, kmetovalka iz Javorja ~~ dečka Janka, Hočevar Frančiška, gospodinja s Podžage 8 — dečka Janeza, Zalar Nada, trgovski poslovodja z Rašice 2 — dečka Milana, Gruden Marija, gospodinja iz Laporja 11 — dečka Štefana, Zekovič Ana, uslužbenka iz Dvorske vasi 32 — dečka Dušana in Tekavec Marija, trg. pomočnica z Mile Slevice — dečka Rajka. Umrl je Lunder Štefan, kmetovalec iz Dolnjih Pod polj an 2, star 33 let. LOŠKI POTOK Rodila je Bratuž Štefka, gospo- ,•)* s Hriba 35 - deklico Biserko. rla sta: Bartol Jože, upokoje. Ano SJ5riba 24- »tar 79 let in Gore , ' *. Ii jStraus' uživalka družin-76 lef ' drUne iz Retj1 129- stara Kočevje Poročila sta se: Naglič Alojzij, delavec iz Kočevja, Novomeška ul 9, star 23 let in Košir ^avL delavka z Mrtvic 4, stara 20 let’ Rodila je Pirc Julka, gospodinia iz Kočevja, Rudniško naselje, blok Vil — dečka Mirana. RIBNICA Poročila sta se: Debeljak Tomislav, podoficir JLA iz Ribnice, star 23 let in Levstek Angela, gospodinja iz Ribnice 232, stara 25 let. Rodile so: Kragelj Frančiška, gospodinja iz Nemške vasi 55 — dečka Mirjana, Goršič Rozalija, gospodinja iz Jurjeviče 7 — deklico Branko. V ljubljanski porodnišnici pa so rodile Mihelič Antonija, gospodinja iz Ribnice 247 — 'deklico Judito, Klun Mihaela, gospodinja iz Sajevca 29 - dečka Janka, Dobr- šek Anica, gospodinja iz Gorenje PREDGRAD: 18. in 19. aprila nem-vasi 6 — deklico Anico in Vereš ški film »Stotnik in njegov ju- Pavla, delavka iz Ribnice 194 — nak«, 25. in 26. aprila ameriški dečka Draga. film »Tujec je poklical«, , ■ - - ■ Umrli so: Žlindra Neža, roj. Lov- BROD NA KOLPI: 18. in 19. aprila izvajanju s tega vidika. amer. film »Preko mnogih rek«, 25. in 26. aprila jugoslov. film »Svojega telesa gospodar«. šin, preužiitkarica iz Hrovače 46, stara 73 let, Ivanov Ana, roj. Čaj-kovskaja, gospodinja iz Ribnice 119, stara 75 let, Klun Franc, posestnik iz Ribnice 47, star 82 let. V ljubljanski bolnici pa je umrla Arko Marija, roj. Pucelj, gospodinja iz Jurjeviče 23, stara 61 let. KOSTEL Poročila sta se: Marinč Jože, kmetovalec iz. Fare 15, star 37 let in Marinč Jožefa, delavka z Gotenca 3, stara 31 let. DOLENJA VAS Umrla je Zobec Marija, preužit-karica iz Blat 2, stara 88 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 17. do 19. aprila ameriški barvni film »Ka-sanova«, 18. in 19. aprila ameriški barvni film »Klic divjine«, 22. in 23. aprila ameriški film »Mata ljuje in zvitorepi, oni kovari in podjetje, v katerem bi bila zaposle - dejal, da taki boljševiki, kot sem slepomiši; advokatsko zvito v la- ng jaz ,n Šeško, ki je bil brez dela. jaz, ne spadajo v to društvo. Tedaj tinščini in nemščini nastavljene zan- Denar pa bi uporabili za partijsko ke pa naš gorenjski človek s krep- de'o. kim pcrmojdušem raztrga in iz pre- i,eta 1919 sem prišel v Hrastnik ganjanca postane preganjalec; vso v rudnik. Sodeloval sem v stavkah, komedijo pa kot vodilni motiv pre_ ki so jih vodili komunisti kot v Ko-veva ljubezen. Mnogo odrskega zna. čevju.' Imeli smo borbe tudi s soci-nja, rutine, dognane izrazne mirni- aldemokrati desničarji. Levica je ke in tudi precejšnja mera življenj- DOsta.jala vedno bolj močna, šla je ske izkušenosti je potrebno za do- v Kpj, desnica socialdemokratov je bro izvedbo te komedije. Ker so se ostala ’ pa še naprej v socialdemo-•ie naši študentje — mladinci (II., kraciji. Vsi tisti, ki smo bili v teh nl- in IV. razr.) lotili brez zgoraj stavkah aktivni, smo bili sprejeti v omenjenih pogojev, sodimo o nji- KPJ, ki je bila leta 1920 prepove-.. „ „ dana. Zaradi sodelovanja v stavkah, Nosilec glavne vloge Matiček (Ja- Sem bil meseca novembra 1921. leta odpuščen. Za delom sem odšel v Srbijo in nato na Kočevsko. Potem do leta 1935 s Partijo nisem imel nobene zveze. V Črnomlju sem se spoznal z Dvojmočem, ki je bil v letu 1919/21 v Kočevju in nez Slivar) zaradi svoje mladosti (II. razr.) razumljivo ni dorasel vodilni vlogi; pohvaliti pa je njegovo DEŽURNE TRGOVINE _ _________________________ Dežurno službo imajo: v soboto, 18. aprila, od 7. do i.2. ure in od PRVA SKUŠNJA PATRULJ 16. do 18. ure, trgovina »Preskr- XVD Partizan Kočevje se bo tu- nekim mizarjem, da smo se pogo-ba«, Trg Svobode. V Soboto, 25. di letos udeležil z več ženskimi in varili, kadar smo prišli v Črnom- aprila, ob istem času pa trgovina moškimi patrolami pohoda »Ob žici tiu skupaj. Druge zveze s Partijo »Špecerija«, Roška cesta. okupirane Ljubljane«. V ponedeljek, d° tedaj nisem imel. __ _ žfnf TN DFKt fta 29• t. m. bo društveni poskusni po. V letu 1935 sta prišla k meni na mnenjaj pa naj gre z menoj. S „ 7- , „ x • hod za sestavo patrol into na Stoj- dom' zlvel sem na Hnbu Pr’ Ko- stega občnega 'zbora ?mS Til. "uri ?»£ “ Y ew po- 15tkUir5„,ie.nk‘,«R«?*,lnk»M J?, ,* f “f štorih »Krnalnicp« nasnroti tiskar * ■ X Crn0m P°toku bo odmor, ?fSKO. Pripeljala sta se s Kolesi, držala dva delegata, ki sta bila iz ne. Pismene, osebne in telefonske StL uddS^Td^ ' ^ seno ?Vprašalae poz- L-iubl;iane- ,Phri vratih sta jih pre- KS*. ŠsKalSo r?oiteT%Sa„ilSraterv nlm P^log^? ke^biz £ 5‘^farSHa M S soba '57, telefon'223) do 30. aprila! jSf' bo^do "dokončno^s^tLljme ja^Dejala 'stafTa ne° bT govotito z£„ J^tem'odšel. ČESTITKI patrole, ki bodo štele le po 5 čla- Pred hišo, zato sem ju povabil, naj Leta 1933, ko nisem imel še zve- Rudi Podlogar sem dejal-: dobro, kdor je mojega tihi odšlo polo- Dragi sestri in teti Mary Lovrich nov ad članic, iz Floride, želijo za 56 rojstni dan ZAHVALA Iskreno se vstopita. Na mizi v sobi sem imel ze s KPJ v Kočevju, smo pri občin-nekaj partijske literature in ko sta skih volitvah postavili Slovenci s Hari«. od 24. do 26."aprila ame-" vse najboljše, sestra Ivana" z otroci ZAHVALA res^ldiva "da Sa^SSla llw^Ze.- Ko*e™rii kompromisno listo v Ko. riški barvni film »Pri i at el iško in Karolina z družino. T , x .. ’ p .... . privniku. Izvoljen sem bil v obČin- prepričevanie« ‘ * Iskreno se zahvaljujem postaji čeli smo se razgovarjati o Partiji m ski Odbor. Imel sem tudi kompli- SVOBODA, Rudnik: 18. in 19. apri- Valčki Struna iz željn za njen ^leKJev-ie' ** * hitro fX •! kac«e zaradi domovinske pravice, la ameriški film »Banda iz La- praznik želi vse dobro in veliko te7®ncU’° v kratkem času uspelo vender Hilla«. sreče, ostale pa lepo pozdravlja lZSXditi ukradeno kolo. Posebno se ’ zahvaljujem majorju, tovarišu Podržaju in miličniku Maksu Volku. Karol Mohar RIBNICA: 18. in 19. aprila ameriški prijateljica Lojzka Sivenšek. barvni film »Dolina nasilja«, 25. in 26. aprila francoski film »Ger- . PRODAM vaise«. Ugodno prodam motorna kolesa SODRAŽICA: 18. in 19. aprila nem- z™m^ >>Gile^a<< b0°ccm in »Bian-ški barvni film »Kamnito srce«, cht« 98 ccm. Vozili sta v dobrem 25. in 26. aprila francoski film stan-lu- y P ra saj te v delavnici Pleš- »Stopnice za služinčad«. nar' K°cevje. ^ LOŠKI POTOK: 19. aprila jugoslo-vanski film »Deklica in hrast«, Konfortno stanovanje z dvema 26. aprila ameriški film »Strah«. a°bama damJ jameno za pohištvo. VELIKE LAŠČE: 18. in 19. aprila ^ ' ste^dn‘k._kad ameriški barvni film »Mirni faradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti vseh pripravljenih člankov. da sta uspelo dobro informirana, kako in kaj je da sem imel še te sitnosti. Leta z menoj; z delom naj kar nadalju- 1936 smo imeli t volitve v jem. Delal sem potem ves cas, ko- cbčino. Kočevarji so imeli svo- likor je bilo v moji moči. Dobival jo listo, na druqi listi sem kan- se™rZnl č>nnmo| r! * pre" dldiral za župana jaz, v dogovoru s "t ‘m dnknmpm v tam. 90v°- tovarišem Šeškom, ki je pa pozneje r , tl’ k’ l'h imamo. zvedel v Kočevju, da je dejal srez- ,, v „ - e času smo se borili k; načelnik, če bom na kandidatni ? 1 8 . Qdevar.l1 v Koprivniku kot Usti jaz prvi kandidiral, te liste ne „ y C1; Organizirali smo sokolsko potrdil. Šeško mi je potem sve-Uredn. četo, pri kateri sem bil soustanovi. toval_ da sem bil jaz na tej naši li- drugi, glo- za kopanje in drugo. — Edo Murn, vek«, 25. in »Krakakit«. 26. aprila češki film Dolenja vas 85. DOBREPOLJE: 18. in 19. aprila ame- Izdaja In tiska ČZP »Kočevski tisk« riški barvni film »Robb Roy«, 22. v Kočevju. Urejuje uredniški od-aPrila ameriški film »Po nedolž- bor Odgovorni urednik Matija nem obsojen«, 25. in 26. .aprila Cetinski — Uredništvo in uprava ameriški 'barvni film »Kjer reka v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, zavije«. telefon 3-89. Naročnina je 400 din, PONIKVE: 23. aprila ameriški film polletna 200 din in je plačljiva v >>p° nedolžnem obsojen«. naprej. Za inozemstvo je 800 din KOČEVSKA REKA: 18. in 19. apri- oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Tela mehiški film »Kadar odidem«, koči račun 600-713 22. aprila jugoslovanski film »Tu- 1-265 ja zemlja«, 23. in 24. aprila ame, pri KB, podružnica za riški barv. film »Moz iz Colorada«. Poštnina plačana v Kočevje. — gotovini. — sti drugi, tisti, ki je bil prej za menoj je bil pa prvi, na tej kandidatni listi. O teh volitvah je pisal tudi Šeško, da to brezdvomno drži, da so šli zagrizeni slovenski klerikalci na volitve v Kočevju in Koprivniku skupaj s Kočevarji, ostali Slovenci pa zase. O vseh' teh nacionalističnih borbah na Kočevskem bi bilo mnogo povedati. Glede partijskega dela bi dejal še to, Prišel sem skupaj s Plutom, ki ie bil že v Kanadi znan komunist. O tem so dokumenti v Ljubljani. Plut je odšel potem v Rusijo. On in Prebil Franc z Vidma in jaz smo delali skupaj kot celica KPJ. O vsem tem delu so tudi dokumenti. Pred kratkim so se sestali še živi udeleženci tekstilne stavke v tovarni Razdeljeval sem letake in našo li-»Horak«, ki je bila leta 1935. Pro slava obletnice stavke bo 13. VI. 1959 teraturo. POSREDUJEJO Resno in prvič sem se zaljubila v fanta iz iste šole. Pisala sem mu pismo in prejela odgovor, da že ima dekle. Vsa presenečena pa sem čez nekaj tednov prejela od njega pismo, da me tudi on ljubi. Hodila sva nekaj časa skupaj, nato pa mi je pismeno sporočil, da se njegovo srce ne more ogreti zame. V obupu sovražim vse fante, samo njega ne, ki je vsega kriv. Kaj mi je storiti, da si ga pridobim in se otrosem sovraštva do fantov? »Nesrečna« iz okolice Kočevja Po stari čarovniški knjigi je za pridobitev izgubljene ljubezni ta nasvet: v kresni noči je treba v clpresnem gozdičku ujeti netopirja, ga ubiti in sušiti na zraku 13 tednov. V petek trinajstega tedna je netopirja treba stolči v prah in ga kuhati v vodi sedemkrat po 13 minut. S tem zvarkom je treba ljubemu namazati podplate. Poizkusite! Ko bo prišel čas, se boste odvadili tudi sovraštva do fantov. __ * __ Pred kratkim smo brali, da se lahko mak vpiše na univerzo. Navedli ste tudi potrebno izobrazbo. Prosiva vaju, da to podrobneje obrazložite. M. A. in V. A. iz Drage Malo potrpite. Vpisi na univerzo so jeseni in do takrat bodo pristojni forumi izdali še natančnejša pojasnila. Več kakor smo že objavili, tudi mi ne vemo. __ * __ V Ameriki imam sorodnike in se bom k njim. preselila. Slišala sem, da bom morala pred odhodom iti v Beograd na zdravniški pregled. Je to res? M- J. Lgšče Oblasti v Združenih državah Amerike zahtevajo od tujca, ki se priseli v njihovo državo, da je cepljen proti vrsti bolezni. To cepljenje pa lahko opravi samo zdravnik, ki je zato pooblaščen od veleposlaništva ZDA. Taka zdravnika sta pri nas v Beogradu in Zagrebu. __ * __ Te dni je moj vnuk praznoval 18-letnico rojstva in trdil, da je zdaj že samostojen in polnoleten. Vem, da je bito v stari Avstriji potrebno izpolniti 24 let za polnoletnost, v bivši Jugoslaviji pa 21 let, ne vem pa, kako je zdaj pri nas. B. J. iz Kostela Časi se hitro spreminjajo in danes je sleherni državljan polnoleten, ko dopolni 18 let starosti. -- * -- Vem, da je na svetu še veliko miniaturnih državic. Prosil bi, če mi odgovorite, koliko prebivalcev ima Lichtenstein in kako se imenuje glavno mesto? Janez Hočevar iz R. V nekaterih težje dostopnih krajih Nemčije, Italije, Švice in drugod, so se iz starih časov ohranile kneževine, ki so kasneje postale državice. Kneževina Lichtenstein ima 13.950 prebivalcev, njeno glavno mesto se imenuje Vaduz, ima pa okoli 1900 prebivalcev. -- * -- Imam fanta, ki zahteva, da se pred poroko javno zaročivg. Koliko časa naj traja zaroka? Jožica C. Zaroka traja, dokler se je oba ne naveličata in se poročita, ali pa gresta vsak svojo pot. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI liki je bil na polju Pod krajem v SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- Travniku ubit, ko se je vračal z de. V Spodnji log ne marajo ciganov V Spodnjem logu so imeli 3. aprila zbor volivcev, na katerem so razpravljali o dveh stvareh: O nameravani preselitvi ciganov iz vasi Zadevce v Spodnji log in ukinitvi UČI JIH TUDI KMETIJSTVA V Predgradu imajo vzorna učitelja zakonca Kajfež. Tovariš Katjfež se trudi, da bi ijobili otroci 'čim več kmetijstvo. BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. v tem smislu predlagali ObLO in Občinskemu odboru SZDL Kočevje, vpogleda v napredno da se ciganov ne naseli v Spodnji Uči jih tudi praktične! — izdelova- Travniku. Bil je delavec, log in da se šola ne ukine. Zapisnik nja raznih košaric iz viter. Otroke Jugoslaviji se ni zanimal za FRANC BENČINA Rodil se je 18. januarja z zbora, ki govori o teh stvareh, je šole v Spodnjem logu. Vsi so bili podpisalo 25 prizadetih prebivalcev odločno proti temu, da bi se v iz Spodnjega Loga. njihovem kraju naselili cigani. To utemeljujejo s tem, da imajo slabe izkušnje s cigani, ki so prebivali v tem kraju do leta 1948. Baje so bile takrat v tem kraju večkrat tatvine, po odhodu ciganov pa jih ni bilo več. Iz teh in drugih razlogov nočejo v vas novih prebivalcev. Na zboru so potem razpravljali o uči umnega sadjarstva koristnih stvari v zvezi stvom. iin drugih s kmetiji- ko. Ko je bila v Loškem Lep izlet v Jelenov žleb la. To je bilo 18. maja 1942. ANTON LEVSTIK Rodil se je v Travniku v kmečki družini. Delal je doma na kmetiji. Bil je vesele narave in priljubljen. 1907 v za osvobodilno gibanje je začel de-V stari [ati že zgodaj. Maja 1942 je vsto-politi- pil v NOV, kjer je bil do italijan-potoku ske ofenzive 31. VII. 1942. Italijani so ga ujeli in internirali na Rab. Po kapitulaciji Italije je vstopil v Tomšičevo brigado in bil komandir postaje. V partizanih je težko zbolel, zadel ga je mrtvoud. Zdravili so ga v vojaški bolnišnici, potem pa je prišel domov, ker mu ni bilo pomoči. Umrl je oktobra meseca 1945. ANTON BENČINA Rodil se je 14. junija 1907 ustanovljena Osvobodilna fronta, je postal kmalu njen simpatizer. Začel je tudi z aktivnim delom v OF. Italijani so ga 31. julija 1942 aretirali, odpeljali v Sodol pri Travniku in ga ustrelili kot talca. Bil je poro- V počastitev 40. obletnice KPJ in tih je bilo 20, ranjenih pa 16 itali- čen, zapustil je ženo in dva majhna SKOJ je organizirala osnovna šola janskih vojakov, pa je pripovedoval otroka, v Grčaricah izlet v partizanske kraje tovariš Ivan Grivec. Po proslavi pred na Črnem vrhu in Jelenovem žlebu, spomenikom je bila prirejena dobra ALOJZ SEGA Pod vodstvom Darinke Oražem in malica za otroke in ostale udele- Rodil se je 26. maja 1898 v Še- nadaljnjem obstoju šole v Spodnjem Mirka Levstika je odšlo na pot 26 žence. govi vasi v delavski družini. Tudi Hribu v delavski družjni. Tudi on je logu. Kakor je povedal na zboru otrok. Gozdna uprava Grčarice je Potem so se odpeljali proti Jele- sam je bil delavec, preživljal se je bg delavec. Največ se ze zadrževal predsednik šolskega odbora, bo pouk dala na razpolago voz in konje. Ko novemu žlebu. Ob »breznu« so iz- z delom svojih rok po gozdovih. Ko v gozdovih v Glažuti. V NOV je v osnovni šoli Spodnji log ukinjen, so prišli na Črni vrh, so šli najprej letniki podoživljali borbe, ki so bile mu je bilo 18 let, se je moral bo- vstopil po kapitulaciji italijanske to pa zaradi tega, ker je majhno pred spomenik, ki ponazarja borbo tu 26. marca 1943 leta. Kako so pro- riti za avstroogrsko monarhijo. V vojske. Boril se je v partizanskih število šoloobveznih otrok. Mnenje Šercerjeve brigade v letu 1942 ko padli tistega dne italijanski načrti, boju so ga ujeli Italijani. Z ujetni- edinicah na Primorskem. Malo pred l judi je, da se šola ne ukine, ker je v boju izgubilo življenje 150 so- da bi uničili partizane, je pripove- štva se je vrnil domov bolan. Ko je konec vojne je izginila za njim vsa- je dovolj mladega naraščaja. Če bi vražnih vojakov. Tu je bivši borec, doval Ivan Grivec. Obiskali so tudi okreval, se je spet zaposlil v goz- ka sled. Padel je v neznanem kraju bila šola ukinjena, bi morali otroci tovariš Grbec, pripovedoval o bojih grob pokojnega borca Žagarja, ki dovih. Kruh si je šel služit tudi v nekje na Primorskem. Zapustil je hoditi v 8 km oddaljeno šolo v La- partizanov s sovražniki in trpljenju počiva nekaj metrov nad brezdnom. Francijo in Nemčijo. V vojnem ča- ženo in dva majhna otroka, z ih. Pot pa vodi čez gozd, kjer se ter težavah partizanske vojske v Tovariš Grivec je pokazal tudi zna- su se je vrnil domov. Kmalu se je zadržuje divjačina, medvedje indru- tistem času. O borbah, ki so bile na menito »Mrakovo skalo«, pri kateri vključil med aktiviste OF. Italijani ge živali. Zborovalci so sklenili in tem mestu 26. aprila 1943 leta, ubi- je Mrak s svojim mitraljezom kosil so ga aretirali in ubili kot talca v fašistično svojat. Od brezna so odšli Sodolu pri Travniku 31. julija 1942. v Jelenov žleb, kjer so malicali. Tu so bili tudi seznanjeni z zgodovino ANTON MIKULIČ tega kraja. Rojen je bil 1. junija 1890 v Radostnih src in s petjem se je Travniku v delavski družini. Ko je mladina poslovila od teh krajev, ki odrastel, je bil zaposlen pri raznih brigado Ivana Cankarja. Bil je mi- so v času NOV odigrale veliko vlogo, cestnih delih. Težko je preživljal traljezec. V borbi z domobranci jo Udeleženci izleta se lepo zahvalju- sebe in mater, ker je bil slabega bil ubit 13. decembra 1943 v vasi jejo šolski upravi, ki je izlet org a- zdravja in nesposoben za težja de- Veliki vrh na Primorskem. Sode- ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM MOTORNA VOZILA SE BODO POCENILA Domača motorna vozila so precej draga in zato so na občnem zboru združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil v Sarajevu predlagali, naj bi letos revidirali Mnogi udeleženci razprave so poudarili, da so velike možnosti za pocenitev domačih motornih vozil. Vzdolž jadranske obale je 559 nenaseljenih in 55 naseljenih otokov. JANEZ TURK Rodil se je v kmečki družini 7. februarja 1909 v Retjah. Po končani osnovni šoli je delal doma na kmetiji. Za politiko se ni zanimal. Bil je priden delavec. Takoj po kapitulaciji Italije je vstopil v NOV, v »PETER KLEPEC« Po znanem Petru Klepcu; ki je bil doma iz Osilnice in bil po pri- nizirala, Gozdni upravi Grčarice in ia. Mikuličeva družina je bila pri- '”np povedki tako močan, da je s kore- ing. Nadlerju ter tovarišem, ki so staš OF. V poletnem času, 1942, ko ninami vred ruval drevesa in podil pripovedovali mladim ljudern slavne je bil Loški potok osvobojen, so lavci okupatorja so mrtvega Janeza zažgali v kozolcu, kjer je bil ubit. Sežgane koti so domačini z Velike- Smrtna nesreča pri Robu Turke, so dali ime velikemu bagru, dogodke iz NOB. Mladina želi, da prodrli v Travnik Italijani in napa- ga vrha pokopali v svojem kraju. bi bilo še več takih izletov. dli partizanske edinice. Ob tej pri- JOŽE RUPARČIČ Rojen je bil v Retjah, 13. marca 1912. Ko je končal osnovno šolo, se je šel učit ključavničarske obrti. Ta Seveda je »Peter Klepec« prava Preteklo soboto se je v bližini s ceste v gozd. Delavci so skočili s obrt mu je potem dala kruh za pre-ladja in lahko z velikimi lopatami Roba dogodila težka prometna ne- prikolice in traktorja, ostala sta le življanje. Septembra 1943 je vstopno v eni uri izkoplje 600 kubičnih me- sreča. Iz Krvave peči je pripeljal voznik in njegov spremljevalec Ra. pil v narodnoosvobodilno vojsko. V - • traktor s prikolico naloženo s hlo- šo H. Priklopnik je pritisnil traktor NOV pa je bil le dobre štiri mese- di Jože Bukovič iz podjetja »Tesar« ob drevesa in se prevrnil na desno ce. Padel je kot borec v borbi z DOMAČE LETALO Ljubljana. Pred odhodom so vsi pre- stran. Traktorist je bil na mestu okupatorjem na Mrzlem vrhu nad Pred kratkim so v tovarni letal cej pogledali v kozarec, še posebno mrtev, spremljevalec pa težko po- Idrijo 3. januarja 1944. leta. v Pančevu izdelali novo domače le- pa traktorist. Spili so 1,5 litra žge- škodovan. Laže je bil poškodovan talo »Utva 56«. Letalo je kovinske nja in je na vsakega prišlo 2,5 de- tudi delavec Anton P. JOŽE TURK konstrukcije in ga bodo uporablja- cilitra, kar pa je že za normalne- To je ponoven primer, kaj lahko Tudi Turk je bil rojen v Retjah, H v različne namene predvsem v ga človeka dovolj, da se pošteno stori zaužiti alkohol. Mlad človek 11. oktobra 1906 v kmečki družini, kmetijstvu. Uporabno' bo za prašo- opijani. je to plačal z življenjem. Neredko Delal je doma na kmetiji. Bil je vc nje gozdov, razsipanje umetnih gno- Traktorist ni bil več sposoben ob- so dogaja, da prav razni priložnost- šele narave, sodeloval je tudi v jil, škropljenje in drugo. Letalo je vladati vozilo. Po strmem klancu je ni potniki šoferju, ki jih je pope- tamburaškem zboru v Retjah. Ta-izdelano iz domačega materiala. vozil z veliko hitrostjo in zapeljal ljal, silijo za nagrado opojne pi.ja- ko.j po kapitulaciji Italije je vstopil če, namesto da bi ga opozarjali na v NOV, v brigado Ivana Gradnika. ki poglablja morsko dno ob prista-NeTposvetovanju so ugotovili, da niščih. »Peter Klepec« je že poglo. je domača industrija motornih vo- bil morsko dno v Kopru, tako da zil zelo napredovala in da bo čez lahko pristajajo velike ladje, te dni nekaj let lahko sama preskrbovala pa se -j6 lotil dela še v Portorožu, jugoslovanski trg z motorji in mo- Seveda je »Peter Klepec« prava tornimi vozili. Lani smo izdelali pri nas -------- _ . motornih vozil, ne vštevši motom# trov blatne mešanice, kolesa, uvozili pa okrog 6000 motornih vozil. Sedaj imamo pri nas pet tovarn, ki izdelujejo motorna vozila, vendar so menili, da bi jih lahko skrčili na tri, tako da bi koncentrirali proizvodnji kapital in se s tem izognili raznovrstnosti v domači proizvodnji motornih vozil. Odbor se je redno sestajal ATOMSKA ENERGIJA Ameriški fiziki so obvestili javnost, da so iznašli postopek za neposredno spreminjanje atomske energije v električno. Do sedaj So lahko električno energijo iz atom- Na ietnem občnem zboru krajevne Organizacija ZB v Kužlju si je na ske dobivali le po daljšem postop- organizacije zb NOV Kuželj so ugo- zboru zadala več nalog. Sodelovala ku, tako da so s pomočjo atomske tovjlj> da je bj) odbor zelo delaven, bo pri proslavah v počastitev 40.-energije segrevali vodo, in nato s zaj.Q ^ skoraj vse stare člane od- obletnice KPJ. paro poganjali parne stroje, ti pa j>Qra pOn0vn0 izvolili v odbor. Od- P. J. električne generatorje. Pravijo, da , ,—i —j— —*■—i— ------------ bodo novoiznašli postopek že uporabili v medplanetarnih raketah. bor je imel redne sestanke, sproti je reševal vsa vprašanja, ki so bila postavljena pred organizacijo. Prošnje članov je pravočasno reševal; članarina je bila redno pobrana. posledice, ki se mu lahko pripetijo. Kot borec je bil v isti brigadi v Tek šofer spravlja v nevarnost tudi borbi s sovražnikom in njihovimi vse, ki se z njim peljejo in tiste, sodelavci v Žužemberku ranjen in ki jih sreča na cesti. ujet. Ranjenega je ubil njegov so- Za pokojnim je ostala mlada že- vaščan domobranec. To je bilo v na s še ne eno leto starim otrokom, avgustu 1944. Šestindevetdeset let ima Podlipškov oče Prav na 96. letnico rojstva smo »Spominjam se, da me je enkrat, 10 šol res ni lahko. ObLO obiskali Franca Belaja, po domače bilo je v Ameriki napadla »španska«, trudi in išče sredstva za »Podlipškovega« očeta v Žimaricah to je trajalo nekaj dni, drugače sem Francetu in ženi.« »nevesti« Mariji, ŠOLE V LAŠČAH V pretežno kmetijski občini vzdr-______ _ ______ ževati NAŠA MEJA JE DALJŠA članarina je bila redno pobrana. Lašče se _ _ --------- --------------------------- . Marsikdo se bo začudil, kako je ' Meseca julija je bila na novozgra- nemoteno delo šol. Potrebe pa ter- pri Sodražici. Nihče mu ne bi pn: pa vedno zdrav. Kadim ne, pijem mogoče, da je jugoslovanska meja jeni šoli odkrita spominska plošča, jajo gradnjo treh novih šolskih po- sodil take častitljive starosti. Moz tudi ne v hram nisem izbirčen, naenkrat kar' za' 106 km daljša. Po posvečena padlim borcem in žrtvam slopij. To zadevo bo mogoče ure- je krepke postave, hodi brez palice, spim lahko. Oskrbo imam dobro pri natančnih merjenjih so ugotovili, fašističnega terorja. Zasluge za to diti postopoma v nekaj letih, ker bere brez očal, le sliši bol! slabo, sinu da je naša morska obala dolga 2099 ima organizacija ZB. Organizirali so primanjkuje sredstev. Pripovedoval je, da je bil rojen v trancetovi km' in ne 1993, kot so mislili do- zbiralno akcijo in zbrali pri doma- Žimaricah, njihova fužina pa je slej Ta razlika je nastala zaradi činih okrog 10.000 din, 10.000 din PRVE ČEŠNJE živela na »kvartirju«. Izhaja iz trd- vefike razdrobljenosti obale in zad. je prispeval »Snežnik« Kočevska Re- Iz Gorice poročajo, da bomo za- ne rodovine Njegov brat Primož je nia merienia leta 1911 niso bila ta- ka, manjši znesek pa Občinski od- radi izredno mile zime dobili 1. ma- dočakal 93 let. ko natančna. bor ZB Kočevje. !a "a tržičče že prve češnje. oicdecdecdeoecdeoeoeoeciecdeoecdeoeoeoecieoeoIoecdeoeoecdeoeoeoeoeoecdicde V naši koči bo vedno poleg oskrbnika tudi kateri od odbornikov, ki Koča pri Jelenovem studencu Kočevje je lepo mesto. Kdor že daj, so se začenja planinska sezo-nekaj let ni bil v Kočevju in se je na, pokramljamo malo o tej naši znova srečal z njim, je presenečen, najlepši izletniški točki. Mesto je sicer v glavnem ohranilo Koča, ki leži v prijazni gozdni svojo nekdanjo podobo, a ta je se- dolinici pod Mestnim vrhom in je daj precej lepša. Urejene glavne ceste in nove moderne zgradbe s svetlimi izložbami bi bile v okras tudi večjemu mestu. tos precej domiselnosti in prožnosti pri ureditvi in oskrbi koče, ker želi privabiti še nove obiskovalce. Oskrbelo je nove markacije h koči, na Mestni vrh in k vsem trem znanim jamam. Koča bo odprta ob so- so vsi dobri poznavalci zemskih in podzemskih zanimivosti. PD Kočevje si je za letos in naslednje leto zadalo veliko nalogo: hmahdružbamljkh bT rade"m^ Eleonorino^amo In Jatn^treTb’ra_ tožje. Delal sem v železnih rudni- jim družbam ki bi rade med t delo bo zahtevalo dosti tru- kih. Bilo je naporno delo. Na šiht Strižen« z bujnimi gozdovi, nudi ”^“žrb„,k:°b™š”o”i"prize- da. naporov In ludt stroškov, toda sem zaiužil 2 dolarja. Delal sem "•35 mladino.'idealno S&SZ2& ETS*. »• 5 £*<££ — *• “» » «"> K- »Poročil sem se,« je pripovedoval »ko mi je bilo 26 let, Pepa moja žena, pa jih je štela komaj 16. Imela sva 7 otrok. Razen enega so še vsi živi. Seveda je bilo življenje takrat, ko sem bil mlad, težko. Bel kruh in meso je bil na mizi le ob velikih praznikih. V Ameriki sem bil štirikrat, vsakokrat po tri leta, potem pa me je premagalo domo-v oskrbljeno kuhinjo in‘veliko sobo s tabor1en1e. Krajši in daljši sprehodi čili varen in prijeten dostop k tem zadnjo rajžo v Ameriko 15 ležišči in lahko zadovolji tudi ^ gozdovih, razvalinah gradu celj- podzemskim zanimivostim, s tem pa »Ponoči sem se zbudil m sel P prispevali svoj delež k razvoju tu- gledat ven. Deževalo je. Kaj vse to rizma v Kočevju, Upajo tudi, da jim budil ženo in otroke, sem si “T* ^ ima za mladino poseben mik in čar. bo Občinski ljudski odbor Kočevje dai^>c>dcJ clm^se oble- Mestnih zidov pa ima človek tu _____,___ , __ di v Kočevju kljub premnogim vr- najbolj razvajenega izletnika. Oskrb- skih grofov, plezalne vaje v malem, tovom, Gaju z lično restavracijo in !jena 'je z različnimi pijačami in skrivnostni jamski svet — vse to igrišči ob Rinži v poletni vročini brano 'za odrasle in tudi za mladi- jma za mladino poseben mi kmalu do,«,! m „ zaž„. v nar,- umeven «j. »K ^JSTS Aft&SVtBTS 53 SSŠ55? 5j£ ob lepem in slabem vremenu: od- sprejet v prvi koči v katero vstopi- naaa skupnost. Fr. Cankar bojka, badminton, šah, domirjp, torn naravo, ki je v Kočevju kaj vabljiva in raznolika. V bližnjih kočevskih hribih je iz- ________ letniških točk na pretek. Ena takih bola ’karte, družabne igre za male je Mestni vrh z nepozabnim raz- in velike itd višinski zrak, gozdovi, gledbm in planinska koča pri Jele- sondna lega, zlasti pa studenec novem studencu (850 m), ki je last PD Kočevje. Društvo jo je zgradilo večinoma s prostovoljnim delom požrtvovalnih članov. Že nekaj let je dobro oskrbuje. Daši je ta planinska koča oddaljena od Kočevja samo slabi dve uri hoda po zložni, vozni gozdni „ ., .. cesti in je dosegljiva tudi slabot- javico zacvrčijo čevapčiči in raznjl-nejšim pešcem in otrokom kakor či, v kozarcih se zaiskri dobra kap-tudi izletnikom z motornimi vozili, ljica in se sprostita prešerna pesem je razmeroma slabo obiskana. Pre- in glasen smeh; iz radijskega spre-malo je namreč poznana, ker nismo jemnika pa zažubore vesele popevke do zdaj dovolj glasno in zgovorno in plesna glasba, da odmeva v te-povedaii, kakšne lepote skrivajo v mne gozdove, sebi naši bližnji gozdovi. Zato se- z ledeno mrzlo vodo so dobrote, ki jih prav preceniš šele tedaj, ko si zopet v mestu med zidovi. Koča ima lastno elektriko. Ob slovesnih prilikah je znotraj in zunaj čarobno razsvetljena. Izletnikom ostanejo še dolgo v spominu večeri ob ognju na zeleni trati. Nad žer- £1srS«Z"S;iinK»' jr .raca, , Ljubljani mojo Pepo, ki je prišla za menoj z naslednjim vlakom.« Podlipškov oče Belajev oče ima dober spomin. Spominjal se je, kako so gradili cesto od Sodražice proti Loškem potoku, železniško progo iz Ljubljane dogodkov Odbor PD Kočevje je pokazal le- Planinska koča pri Jelenovem studencu »Ženo Pepo sem imel zelo rad. proti Kočevju in drugih Reva je bila bolna 23 let. Umrla je, pred 70-timi in več leti. k0 je namerila 78 let. Takrat sem Ko je bil mlad je imel tudi zelo mislil, da bom tudi jaz od žalosti hitre noge — od Žimaric do Ribni-umrl. Še danes ne morem pozabiti ce je rabil za pot eno uro in pol, moje ženice. Kako bi jo pozabil, ko sicer pa je ta pot dolga 3 ure. pa je bila tako dobra in lepa je bi- »Vaše želje«, smo ga povprašali 7 la moja Pepa...« »E, tole, da bi mi usoda nakloni- »Ali ste služili vojake?« la še 4 leta, da bi dočakal 100 let. »Potrjen sem bil, potrjen, v voj- Prosim, da bi še^ tole zapisali: sinu sko pa me niso klicali!« Janezu, ki živi že dolgo let v Ka- »Ali ste bili izučeni obrti?« nadi, pošiljam prav lepe pozdrave!« »Seveda, bil sem čevljar. Šilo in Posloviti se je bilo treba. Belaje-dreto sem pustil iz rok lansko je- vemu očetu, verjetno je najstarejši sen. Čevljarske obrti sem se naučil občan sodraške občine, sem obljubil, pri čevljarju v bližini Lašč.« da se bom na njegov stoti rojstni »Kaj pa'bolni, ste bili kdaj?« dan spet oglasil pri njem! O. K.