V soboto, na Dan borca, je bila v Škocjanskih jamah pomembna slovesnost, o kateri smo že pisali oziroma smo jo najavili. V jamali je prvič zasvetila električna luč in tako približala tudi te prelepe podzemeljsko krasote velikemu turističnemu svetu, v katerega so s tem trenutkom stopile. Povsem nemogoče je bilo namreč s karbidovkami pokazati vse skrite lepote divaSkega podzemlja, ki jo šele z električno razsvetljavo prišlo do polne veljave. Pred vhodom v jame se je dopoldno Predsednik OLO Koper Albin Dujc čestita predstavnikom Škocjanskih jam k doseženemu uspehu in jim izroča ključe v električni razsvetljavi na novo odkritih jam zbrala množica ljudi, ki so od blizu In daleč prihiteli k slovesni otvoritvi elektrifikacije in prvemu obisku jam v svetlobi električnih luči. Med številnimi gosti so bili sekretar za blagovni promet LRS Miran Koš-melj, predsednik OLO Koper Albin Dujc, organizacijski sekretar OK ZKS Julij Titi, predsednik sežanske občine Janko Valentinčič, sekretar občinskega komiteja ZKS v Sežani Alfonz Grmek in drugi predstavniki sežanske občine in politični h forumov, zastopnik Turistične zveze Slovenijo Boris Matajc, zastopniki SAZU, predstavniki turističnih podjetij Slav-nik in SAP Turist biro (žal kljub vabilu ni bilo zastopnika Putnika) in številni drugi gostje. Otvoritveno slavnost je začel in pozdravil navzoče goste predsednik ObLO Sežana Janko Valentinčič, nato pa predal besedo predsedniku OLO Koper Albinu Dujcu, ki je v svojem slavnostnem govoru prikazal pomen velikega dogodka, ki bo imel močan vpliv na nadaljnji razvoj turizma na tem področju, na nadaljnjo krepitev turistične magistrate »Morje—Kras—-Gore«. V" obširnem govoru je tovariš Dujc orisal razvoj in perspektive turistične dejavnosti v koprskem okraju in vpliv tega razvoja na naše celotno gospodarstvo. Pohvalil je prizadevnost kolektiva, ki upravlja Škocjanske jame, posebej pa je dal priznanje njim in izvajalcem del (Elektrosignal Ljubljana), saj jim jo v kratkem času šestih mesecev uspelo realizirati investicijo 24 milijonov, kolikor stane napeljava električne razsvetljave v jame. Nakazal je tudi bodoče naloge, ki še čakajo svoje rešitve: ureditev naselij Škoejan in Ma-tavun, zgraditev sodobne restavracije, parkirnega prostora, ureditev cest, zgraditev dvigala in drugo, na kar bo še treba misliti v najbližji bodočnosti, če naj temu edinstvenemu turističnemu objektu zagotovimo ugoden razvoj. Ob koncu govora je iz- rekel predsednik Dujc vse priznanje investitorjem in izvajalcem del ter še posebno toplo zahvalo republiškim organom, ki so omogočil; to znatno investicijo. Tvariš Dujc je nato simbolično odklenil vhod v jame in prižgal nove luči, nakar so si gostje ogledali podzemlje v svetlobi električnih luči, Nebotične višine in vrtoglavi prepadi podzemlja so šele zdaj prišli do polne veljave in so na vse obiskovalce napravile te lepote nepozaben vtis. Z vseh strani naše domovine prihajajo razveseljive vesti o letošnji bogati žetvi rži in pšenice, kar nam bo letos prvič po zadnji vojni omogočilo, da nam ne bo treba uvoziti teh žit. Splošnim jugoslovanskim uspehom na tem področju smo se pridružili tudi v našem okraju in prav te clni pojejo kombajni in mlatilnice po naših krajih. Na sliki: mlačev na Bonifiki, prav v predmestju Kopra, kjer so tudi nam priskočili na pomoč moderni stroji V OREHKU PRI POSTOJNI SO V SOBOTO ODKRILI SPOMENIK PADLIM V NGB Največje slavje ob Dnevu borca v koprskem okraju — Lepi spomenik sredi vasi bo vetlno ohranjal živ spomin na padle — Prisrčno srečanje in pogostitev partizanskih mamic — Po slovesnem odkritju spomenika in slavnostnem govoru tovariša Ivana Regenta je nekaj tisoč ljudi s Pivke in Postojnskega napolnilo trate v Orehku ter v prijetnem srečanju proslavilo — S tem se odpirajo Kraševcem nove možnosti za razvoj turizma POMEMBNO DELAVSKO SLAVJE V KOPRU Minuli torek je bil kaj pomem-den dan za Tovarno motornih koles Tomos v Kopru in še prav poseben praznik za ves njen kolektiv. Ta je namreč iz svoje srede izvolil delavski svet, organ, ki bo poslej v svojem imenu in v imenu vse naše skupnosti upravljal tovarno. Znano je, saj smo o tem že pisali, da je v Tomos že obstajal posvetovalni organ v okviru sindikalne podružnice, ki je bil nekakšen zametek organa delavskega upravljanja v tovarni.-Zato ne moremo reči, da je delovni kolektiv danes nepripravljen na svojo veliko nalogo — na prevzem tovarne v upravljanje, čeprav je po svoji starostni strukturi razmeroma najmlajši delovni kolektiv med vsemi našimi podjetji. Delavski svet, ki so ga v torek izvolili iz svoje srede in ki šteje 45 članov, je krepko jamstvo, da bo Tomos nemoteno nadaljeval začrtano pot in da bo v prihodnje dosegal še večje uspehe, hkrati pa tudi trdno jamstvo, da bo tovarna dosegla tudi vse postavljene cilje. (Nadaljevanje na 2. strani) Povsod po koprskem okraju je bil minulo soboto na kar najbolj slovesen način proslavljen Dan borca. Po vseh večjih krajih, zlasti občinskih središčih, so bile slavnostne akademije, pohodi partizanskih patrulj, goreli so kresovi in taborni ognji, 'bivši borci so obiskovali partizanske domove in mamice ter bolne borce. Vsa mladina je sodelovala pri krasitvi in čiščenju partizanskih grobov in spomenikov ter pri urejevanju naselij. Največja proslava pa je bila v Orehku pri Postojni, kjer so va-ščani ob pomoči občinskega odbora ZB Postojna, ki mu predseduje agilni Janez Kranjc, slovesno odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Vsa vas je bila kot pravo partizansko taborišče. Opoldne so se pri partizanskem golažu zbrale številne patrulje, prišli so prvi gostje. Med njimi je bil ljudski poslanec postojnske občine, priljubljeni tovariš Ivan Regent, ki je na popoldanski slavnosti odkril spomenik in imel slavnostni govor. V njem je poudaril naše nenehno hotenje po lepšem življenju, ki so mu postavili temelje padli borci, poudaril pa je tudi naše naloge in naš dolg do skupnosti v tem času. Pri odkritju je razen številnih domačinov sodeloval še odred JLA in veliko število gostov, med njimi organizacijski sekretar OK ZKS Koper Julij Titi,, podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič, predsednik Okrajnega odbora ZB Tone Ukmar, sekretar občinskega komiteja Z K Postojna Slavko Černelič, predsednik ObLO Postojna Jože Baša in še številni drugi. V POSTOJNI SMO V PETEK SPREJELI MLADE BRIGADIRJE Ob vrnitvi z delovne akcije na Cesti bratstva in enotnosti so bili naši mladinci prisrčno sprejeti v Postojni — Prva koprska MDB »Srečka Kosovela« je bila šestkrat proglašena udarno in enkrat specialno pohvaljena — Med njenimi 109 člani je bilo 40 udarnikov in 45 pohvaljenih mladink in mladincev — Zdaj so na cesti pomorščaki za Minuli petek je bilo v Postojni prisrčno slavje — z delovne akcije na Cesti bratstva in enotnosti se je vrnila I. koprska MDB »Srečka Kosovela«. Njeni člani — 111 po številu — so delali na odseku ceste v Makedoniji Bili so 'izredno pridni, saj je bila brigada kar šestkrat proglašena za udarno, enkrat pa specialno pohvaljena. Med njenimi člani s; je 40 mladink in mladincev pridobilo naziv udarnika, 45 pa je bilo pohvaljenih. Vseh skupaj se je vrnilo 109 udeležencev te velike mladinske manile- Prisrčno srečanje mladih koprskih brigadirjev s svojci in znanci po vrnitvi iz Makedonije minuli petek na železniški postan v Postojni staeije bratstva in enotnosti ter delovnega poleta jugoslovanske mladine. Dva mladinca sta ostala še na cesti, kjer bosta dokončala tečaj in opravila izpit za kvalificiranega traktorista, kar jima bo služilo v njunem poklicu. Ko so v petek zjutraj mladi brigadirji stopili z vlaka v Postojni, je nastalo prisrčno pozdravljanje in objemanje. Pričakali so jih namreč predstavniki občinskih mladinskih komitejev in okrajnega komiteja LMS in ZK. Eni in drugi so bih veseli. Veselili so se vrnitve, ponosni so bili na dosežene uspehe, kakor smo vsi skupaj ponosni na našo mladino, ki s; je v trdem tekmovanju pridobila tako častno mesto med vsemi jugoslovanskimi brigadami. Brigadirje sta nato v restavraciji hotela Javornik v Postojni pozdravila predsednica OK LMS Marija Vo-grlčeva In član sekretariata OK ZKS Koper dr. Svetozar Polič, jim zaželela še vnaprej veliko uspeha pri njihovem vsakdanjem delu in na nadaljnji življenjski poti. Avtobus Je nato razpeljal mladince po njihovih domovisnkih občinah, kjer se bodo vključili v vsakdanje delo — vsekakor pa so sj obljubili, da doživetij in nn cesti skovanega bratstva ter delovnih 'izkušenj ne bodo nikoli pozabili. Trenutno je iz koprskega okraja na Cesti bratstva in enotnosti II, koprska MDB »Boris Kidrič«. Ta jc razmeščena na odseku pri Ništi, Št.eje skupaj 112 mladih brigadirjev — od teh IG vajencev, vsi drugi — UG — so gojenci Srednje pomorske šole iz Pirana. Hkrati je to prva brigada, ki jc opremljena z lastnim mopedom. Na cesto je odšla 12. junija in se bo vrnila IG. julija. Tako so se tudi bo- doči pomorščaki priključili tisočem jugoslovanskih mladincev, ki dajejo svof doprinos za hitrejšo izgradnjo naše domovine. Milivoj Kvas je bil komandant I. koprske MDB »Srečka Kosovela«, ki se je v petek vrnila z dvomesečne delovne akcija na Cesti bratstva in enotnosti v Makedoniji Po slavnostnem programu, v katerem so sodelovali tudi pevci postojnske Svobode, se je razvila prisrčna vseljudska zabava, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi. SEŽANA Kot povsod, so tudi v Sežani proslavili 4. julij. Dan borcev. O pomenu tega praznika posebno v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve KPJ in skuj, |e govoril predsednik ObLO Sežana Janko Valentinčič. Za kulturni del akademije ob prazniku se je krajevni odbor ZB obrnil na sežanske šole. Čeprav je ze precej dijakov odšlo na počitnice, je uspelo sestaviti pester program z recitacijami in glasbenimi točkami. Razen domačih učencev osnovne in glasbene šole, so sodelovali še dijaki, ki študirajo izven domačega kraja in so v Sežani na počitnicah. Program je še izpolnil s svojimi točkami orkester in solisti DPD Svobode. Predstavniki mladinske in pionirske organizacije so borcem čestitali za praznik, mali cicibani pa so jim nasuli cvetja, ki so ga potem skupno odnesli k spomeniku padlim. KOPER Pri svečani akademiji za Dan borcev je po govoru predsednika DPD Svobode Lada Lapanje nastopil tamburaški orkester Indu-strijsko-kovinarske šole z več pesmimi. Osrednja točka sporeda so bile recitacije mladih članov dramske družine koprske Svobode s sodelovanjem moškega pevskega zbora, ki je za zaključek še samostojno zapel dve borbeni pesmi, Pri akademiji je kot gost sodeloval nekdanji borec in guslar Blažo Bozovič, k; je izvedtl dve svoji skladbi: pesem o bitki na Sutjeski in pesem o smrt: narodnega heroja Borisa Kidr ča. ŠE EN USPEH V soboto bo v Kopru slavnostna otvoritev novega šolskegaj poslopja Industrijske kovinarske solc. šola stoji nad novo zgrajeno tovorno lu-ko, V sodobno opremljenih učilnicah in delavnicah je prostora za 210 učencev, ki se bodo pri pouku vrstili v dopoldanski in popoldanski izmeni, šolsko poslopje je zraslo v rekordnem času, v dobrem letu in pol. Pri pro-jekfranju in gradnji so bili upoštevani najnovejši izsledki tehnike pri strokovnih šolali te vrste, zalo lahko trdimo, da je ta šola ena izmed najmodernejših v naš; državi. Gradbena dela, oprema in strojni park v šolskih delavnicah stanejo 235,000.000 dinarjev. K gradnji in opremi so nrispeval; Zvezni, Republiški in Okrajni sklad za gospodarske kadre. Nagel razvoj velikih industrijskih podjetij v našem okraju (TOMOS, Mehanotebnika, Ladjedelnica Piran, I.a-Ma Dekani itd.) terja nenehen dotok vešče in kvalificirane delovne sile, ki bo prihajala iz nove Industrijske kovinarske šole v Kopru. Njen pomen je zato več kot jasen. KOPER — 10. JULIJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 27 Izhaja vsak petek. - Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva in unrive-Koper, Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina 500 din, polletni 210'din' četrtletna 130 din. Za inozemstvo ietno 1000 din ali 3,5 dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181 — Rokopisov ne vračamo ŠKOCJANSKE JAME SO DOBILE ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO Na Dan borca, v soboto 4. julija, so v Škocjanskih jamah ob prisrčni slovesnosti prvič zasijale električne luči, ki bodo približale velikemu svetu tudi te naše podzemeljske lepote — s tem se odpirajo Kraševcem nove možnosti za razvoj turizma Mladina pred množičnim tekmovanjem PUKL» NOVIMI STAVKAMI V ITALIJI Predsednik italijanske vlade Segni je imel več posvetovanj s predstavniki raznih sindikalnih in drugih organizacij ter z raznimi ministri glede stavke pomorščakov, ki traja že več kot mesec dni. Sindikalne organizacije so se namreč obrnile na predsednika vlade, naj posreduje za rešitev njihovih zahtev, predvsem glede obnovitve kolektivne pogodbe. Predsednik Segni se s predstavniki sindikalnih organizacij dogovarja, če in kako bo posredoval v tem dolgotrajnem sindikalnem sporu. P O.S V ET O VANJE S K A N DIN A V -SKIII KOMUNISTIČNIH PARTIJ V začetku julija je bil v Stock-holmu sestanek predstavnikov komunističnih partij nordijskih dežel. Poročilo, ki so ga na sestanku sprejeli, poudarja, da komunistične partije teh dežel zahtevajo na področju Baltika brezatomsko cono, za katero bi jamčile velesile. Govorili so tudi o izstopu Norveške in Danske iz Atlantske zveze in so bili mnenja, da bi ustanovitev male trgovske cone povzročila napetost v Zahodni Evropi in bi otežila razvoj trgovinskih odnosov z drugimi socialističnimi deželami. VPRAŠANJE NEODVISNOSTI NJASE IN RODEZIJE V britanskem ministrstvu za kolonije razpravljajo o problemih federacije llodezije in Njase v centralni Afriki. Teh razgovorov SAARBRt)< KEN - V nedeljo opolnoči sn na podlam francosko-zahodnonemSk.h sporazumov odpadle carinske prer.rade med Po-sarjem In Zahodno Nemčijo. S tem Je Posarje tudi gospodarsko pridruženo Zahodni Nemčiji. PARIZ — rrancoski obrambni minister C.ulllaumat Je izjavil, da bo Francija kmalu preizkusila svojo atomsko bombo, 111 pa povedal, kdaj bodo izvedli ta poskus. AKIIA — V Gani Je vladajoča stranka sklicala množične protestne demonstracije pred poslopjem francoskega veleposlaništva v Akri, ker nameravajo francoske oblast. Izvesti v Sahari Jedrske poikuse. Članska vlada je že pred tem pozvala Francijo, naj teh poskusov ne izvede, V H KM K N S Iv A NAPO V KI) za čas od 10. do IS. julija 1959 Vreme v naslednjem obdobju ne bo več tako slabo kot doslej, ker Je dokaj oslabel vpl-v sredozemskih 111 alpskih tokov Zato v naslednjih dneh pričakujemo lepo in toplejše vreme z znatnim dvigom temperature Prehodna in zelo kratkotrajna poslabšanja vremena s plohami je mogoče pričakovat, vmes v popoldanskem času. Točneje: Od lo. do 12 Julija 1959 — lepo in toplo vreme. Dne Ki Julija 1939 — nestanovitno z grmenjem In severozahodnim vetrom. Od M. do 19 julija 19,">9 — lepo in toplo vreme z znatnim dvigom temperature. Južni veter. Nadaljnji izgledi: Se naprej lepo :n toplo, suho vreme /. nadaljnjim dviganjem temperature. V torek dopoldne so se zbrali v Kopru katoliški duhovniki-člani CM D iz vse Primorske na svojem rodnem letnem občnem zboru Pokrajinskega odbora CMD za Slovensko Primorje. Zborovanje je odprl predsednik tega odbora Anton Keicjančič in pozdravil goste, med katerimi so bdi predstavnik sekretariata republiškega odbora CMD ter predstavil.ka oblastvenih in političnih forumov goriškega in koprskega okraja Jožko Humar in Ivan Mavsar. Predsednik Kocjančič je poudaril, da slavijo ta dan duhovniki pravzaprav štiri praznike v onem: praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda, po katerih so imenovali svojo stanovsko organizacijo. Dan borca NOR, sto let obstoja Rdečega kri - se je udeležil tudi predsednik vladi te federacije Rov \Velenski, ki je na enotedenskem obisku v Londonu, daljo britanski ministrski predsednik Mcmillan in voditelji laburistične stranke. Razgovori tečejo o pripravah na predvidena pogajanja o novi ustavi, na podlagi katere bi federacija Rodezlje in Njase dosegla neodvisnost in postala do-minion. AI KIŠKI l EDF.KAI.ISTI V I) A KAK JU SO DOBILI SVOJO STRANKO V Tananarivi so se sestali ministrski predsednik Francije Mi-chel Dobro, šest ministrov francoske vlade ter predsednik lokalnih vlad 11 afriških polavto-nomnih dežel, članic francoske skupnosti. Sestanku predseduje general De Gaulle, ki je prav tako prišel v glavno mesto Madagaskarja. Ob tem sestanku je sekretariat sveta solidarnosti afriških in azijskih narodov objavil proklamacijo, v kateri poziva Afričane, naj bojkotirajo ta sestanek v Tananarivi in naj sprejmejo generala De Gaulla s črnimi zastavami, da ne bo dvomil o pravih čustvih Afričanov. V Da-karju je bil zaključen ustavni kongres stranke afriških federa-listov . in sprejeli so zahtevo po združitvi in neodvisnosti dežel francoske zahodne Afrike. Za prvega predsednika stranke afriških federalistov so izvolili političnega voditelja Senegalije Leopolda Sengorja VISOKE T E M P F. R ATU R E V EVROPI V začetku tega tedna so zaznamovali v vseh evropskih državah precej visoke temperature. V Parizu je kazal toplomer v senci 36 stopinj, v Rimu 29, v Milanu pa 33 stopinj. Na Nizozemskem so imeli 33 stopinj toplote, v nordijskih deželah pa se jo gibala temperatura mod 20 in 30 stopinjami. V Londonu, vzhodni Angliji in srednji Škotski pa je bilo v senci več kot 32 stopinj Celzija. Ko smo na tem mestu govorih o našem perspektivnem načrtu za razvoj gospodarstva, je bil poudarek na razvoju kmetijske proizvodnje. Zlasti je bilo govora o naporih, ki nas čakajo na tem področju, in o času. ki je potreben, da bomo na tem področju dosegli take uspehe, ki nam bodo omogočili osamosvojitev, to je, ko nam ne bo treba reč uvažati zlasti pšenice. Govora jc bilo, da bo to trajalo še nekaj let. Ko listamo komentarje o tem. moramo reči, da srno se t' pro-gnozah ztnotili :n da smo gledali v prihodnost nekoliko pesimistič- Ža in — najvažnejši — desetletnico ustanovitve CMD. O vseh teh praznikih so govorili v svojih referatih in recitacijah. V imenu goriških duhovnikov jc zbor pozdravil g. Lucijan Krajnik, predsednik CMD goriškega okraja, v imenu OLO in OO SZDL Nova Gorica Jožko Humar. v imenu koprskega okraja pa sekretar OO SZDL Ivan Mavsar. Po končanem zborovanju, ki je poteklo v prisrčnem vzdušju in v znamenju patriotične privrženosti katoliških duhovnikov Primorsko svoji socialistični domovini Jugoslaviji in njenemu družbenemu redu, so udeleženci zborovanja popoldne obiskali tovarno motornih koles Tomos in še druge zanimivost-. Kopra. V času proslavljanja 40-U tnice SKOJ bodo občinske mladinske organizacij,1 L MS in AMZ tekmovale, in sicer v času od 20. julija do 10. oktobra. Razpis tekmova-skupno z Okraju i m odborom vila-nja, ki ga je sprejel OK LMS dih zadružnikov, govori o rar.ši-ritri mladinske organizacije, o vključevanju mladine r AMZ i'' KZ, prav tako pa govor i o akii-vizaciji kmečke mladine in njenem vključevanju v kmetijsko-gospodarske šole. Dalje so sklenili. da se bo čimveč kmečke mladine vključilo v zadnjo izmeno mladinske delovne brigade in o poživitvi društvene aktivnosti mladine na vasi sploh. Mladina naj sodeluje pri izgradnji športnih objektov za mladino in pionirje in pri raznih akcijah za ureditev vasi in drugih lokalnih akcij. Mladi zadružniki naj sodelujejo v izvajanju akcijskega programa KZ. praznike kmečke mladine pa naj popestrijo z raznimi športnimi srečanji in drugimi tekmovanji, kakor tudi z manjšimi razstavami kmetijskih pridelkov in kulturnimi prireditvami. Se posebno v tem letu je važno no. Danes namreč lahko ugotavljamo, da nam bo leto; nji rekordni pridelek pšenice zagotovil preskrbo prebivalstva v celoti <-lastnega pridelka in da nam pšenice in žit sploh ne bo treba letos več uvažati. Tako prvič po osvoboditvi prihodnje leto ne bomo več uvažali pšenice, kar jc vsekakor velik uspeh našega kmetijstva in kar nas seveda mora razveseliti tako kot je razveselilo ljudske predstavnike, ko jim je bila na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine sporočena ta vest. Posledice tega uspeha so za nas izredno velike in pomembne. Znano jc, koliko milijard r devizah jc bilo treba vsako leto odšteti za uvoz žit in s tem za zagotovitev prehrane prebivalstva. V bodoče bo to odpadlo in ni daleč čas, ko sc bo položaj spremenil cclo tako. da bomo lahko izvažali tudi ta pridelek. Pomen tega uspeha pa jc tudi r ugotovitvi, da jc bil uspeli dosežen zlasti zaradi visokega pridelka v družbenih gospodarstvih in v kooperaciji .s kmetovalci. Povprečni pridelek pšenice na socialističnih gospodarst vih jc približno: .Sil metrskih stotov na hektar, na zemljiščih obdelani'", v kooperaciji 35, medtem ko kmetovalci niso daleč presegli predvojne ravni, to jc ok. 10 do 12 m. stotov. Ta uspeh pri ni zabeležen samo v pridelku pšenice, temveč pri-čakujemo podoben uspeh v pridelku koruze, sladkorne pese ter rolo mleka in mesa. Uspeh, ki pomeni 10 do 25 " .- večji pridelek kot v rekordnim letu l'.'~<7. jc zelo velik in ji i le posledica ugodnih Vremenskih razmer, temveč jx>-slcdica naporov, -velikih naložb in pa uvajanja sodobnih agrotehničnih vi i't od Drugi uspeh smo zabeležili v vključeva:¡je mladine v SZDL m ZKS. V to široko tekmovanje bodo skušale mladinske organizacije zajeti predvsem vasi oziroma področja, kjer je pretežno kmečka mladina. To so Raven. Dvori. Prade, Gračiščc. Bertoki. Pregar-jc, Komen, Vreme, Uruševje, Pvka, Kncžak, Dolnji Zcmou in Ilirska Bistrica. Iz programa jc dalje razvidno, da bo treba v to tekmovanje vključiti tudi druge družbene organizacije in društva in nc samo LMS, kar jc povsem prav in ra- Sekretariat OK LMS je na nedavni seji razpravljal med drugim tudi o uspehih, ki so jih posamezne občinske organizacije LM dosegle v tekmovanju, posvečenem Dnevu mladosti in IV. kon- zunanji trgovini, ko se je do konca maja znižala pasiva v trgovinski bilanci za S,5 milijarde, medtem ko kažejo rezultati zunanje trgovine samo v maju aktivni saldo za i,S milijarde. Ko bomo prihodnje leto prenehali z uvozom žit, bo to stanje še veliko boljše in nam v prid. S sredstvi, ki jih bomo tako ustvarili, bomo lahko dali še več za izgradnjo industrije in rudarstva ter drugih gospodarskih dejavnosti, zlasti pa še veliko več sredstev za dvig življenjske ravni. Omeniti je namreč treba, da sc nenehno veča izvoz naših industrijskih izdelkov. Posredni dokaz za rast našega gospodarstva jc tudi r vedno večjem porastu obratnih sredstev gospodarskih organizacij, ki so jim potrebna za redno poslovanje. Ta porast je bil zlasti velik do konca ajirila (za več kot 43 milijard) in to kljub temu. da so banke pri odobravanju kratkoročnih sredstev zelo kritične. Tudi ni opaziti, da bi navedeni porast vplival na ¡msamezne indekse, kar pomeni, da so bila v bistvu odobrena le sredstva, ki so gospodarstvu potrebna za njegov redni razvoj. Morda bi lahko še naštevali uspehe v gospodarstvu, kot so n. pr. porast osebnih dohodkov do konca maja za 14 ' », porrst osebne potrošnje :a približno (i •/» povečanje realnih plač za '.i'c in drugo. Toda že prikazan: podatki povedo, da sc gospodarsko stanje pri nas stalno bo!;' ; Zato tudi lahko računamo, da borno letošnje leto dosegli uspehe, kolikor iih že nismo, ki bodo celo večji ob predvidenih za konec prvega petletnega perspektivnega načrta. To pa so vsekakor lepi in dobri obeti. -rf}. zumljivo. ker se mladinska oraj. niracija ne sme ločiti od drug-.^ dejavnosti. To je obenem zano-toviio, da bo tekmovanje doseglo svoj namen. Ob zaključku tekmovanja bodo dobile praktične nagrade prar rse mladinske organizacije :• o?« en jenih vašk H: središčih, če se bodo prijavile k tekmovanju. Z:.. to bi biio treba, da bi vsa dr;,. itva ¡n organizacije, ki se ukvar. jajo z vzgojo kmečke mladi'],-, svojih zmožnostih prispevale po eno nagrado in tako pripomogle k uspehu proslave 40. obletnice. gresu ZKS. Po doseženih rezultatih jo piranska občina daleč p-., j drugimi. Samo nekaj podatkov, ki pričajo o tem, da je bilo v tem obdobju opravljeno resnično veliko delo (od 1. marca do 23. junija): - ustanovili so 5 novih mladinskih aktivov in sprejeli v LM 170 novih članov; — organizirali so 2 mladinski politični šoli s 35 slušatelji, 2 seminarja za vodstva iz vasi, n.i 1 PSS je deloval marksistični krožek. v aktivih pa so imeli 28 predavanj. Ustanovili so klub mladih proizvajalcev v ladjedelnici in na državnem posestvu Seča. — Mladina je sodelovala pri 5 lokalnih mladinskih delovnih akcijah (izgradnja športnih ignšf v Sečovljah, stadiona v Piranu itd) ter opravila okrog 7.U00 prostovoljnih delovnih ur. V času tekmovanja je bil ob sodelovanju drugih organizacij na novo preurejen Dom mladine in družbenih organizacij, ki pri d-stavlja eno največjih pridobitev , za piransko mladino. V pripravah na Dan mladosti so organizirali vrsto športnih in kulturnih prireditev ter 1. festival mladosti v Sečovljah, na katerem je sodelovalo nad 300 mladine in ostalih prebivalcev. Ob tej priložnosti so razvili tudi prvi mladinski prapor v okraju. Mladina na PSS je osvojila prvo mesto v tekmovanju med sre-d- , njimi šolami okraja, ki ga je razpisal Svet za šolstvo v počastitev 10. obletnice KPJ in SKOJ. Mladi v piranski občini so lah- i ko upravičeno ponosni na to, k .r je bilo storjenega v zadnjih štir.h j mesecih. Postavljen je bil soliden temelj, na katerem bodo lahko j gradili naprej. Sekretariat OK LMS jo za izredne uspehe sklenil nagrad;'.; Občinski komite LM Piran z. mo- I podom. Posebno priznanje pa je izrekel še Občinskima komitejema Postojna in Sežana. Prvi delavski svet v Tomosu (Nadaljevanje s 1. strani) Tomos je imel v torek vpisanih 1.169 volilnih upravičencev — članov kolektiva v rednem delovnem razmerju. Od teh je bilo 93 upravičeno odsotnih zaradi bolezni ali zaradi službenega potovanja, vsi ostali pa so se brci izjeme udeležili volitev in izmed 56 kandidatov izbrali 15 najboljših v novi delavski svet. Ta bo iz svoje srede nato izvolil predsednika in upravni odbor. Med člane kolektiva je trebi prišteti tudi pripadnike Tomo^o-vih servisnih delavnic in predstavništev tovarne po vsej dr/J-vi. Ti so volili po pošti in «-o točno v določenem roku stoodstotno poslali volilno gradivo osrednji volilni komisiji v tovarni. O rezultatih volitev, o izvolitvi predsednika novega drlavskeii sveta in o izvolitvi upravne«» odbora v Tomos bomo šr poro-eali. Vsekakor je ta dogodek izrednega pomena ne samo za tovarno, marveč za vse naše področje, snj se jc spet nov, velik industrijski objekt vključil v redno gospodarsko življenje. S sobotnega slavja v Orehku pri Postojni. Desno zadaj ob spomenik i, stoji ljudski poslanec postojnske občine, član CKZKJ in član IKCK ZKS Iran Regent, ki je odkril sjiomenik in imel slavnostni govor NAŠ GOS POD A R S K I KO M E N T AR L@pi v gospodarstvu KATOI.IšKI DUHOVNIKI V TOREK NA ZBORU V KOPRU Prešinili so deset let CMD Drugi redni letni občni zbor Pokrajinskega odbora CMD za Primorsko — Štiri proslave v eni — Ogledali so si tudi tovarno Tomos v Kopru TEKMOVANJE MLADINE V CAST DNEVA MLADOSTI IN IV. KONGRESA ZKS Veiik nspeh piranskih mladincev Občinski komite LMS Piran nagrajen s Colibrijem 1 PROSLAVA DNEVA BORCA V ILIRSKI BISTRICI KOPER 81: Minuli teden je Svet za blagovni promet in turizem OLO Koper na svoji seji razpravljal o stanju preskrbe v koprskem okraju, hkrati pa je ocenil dosedanji razvoj letošnje turistične sezone. Člani so predvsem razpravljali o preskrbi z mesom, ribami, jajci, mlekom, s sadjem in zelenjavo, pijačami in ledom ter kruhom in pecivom. Nekatere važnejše postavke in podatke iz obširnega referata predsednika sveta Vinka Zni-daršiča bomo povzeli v prihodnjih številkah lista. KOPER 23: V ponedeljek je bila tudi seja Sveta za notranje zadeve in občo upravo pri OLO Koper. Člani so razpravljali o neprištevnih osebah in alkoholikih na področju okraja ter o nekaterih upravnih zadevah. Šmarje pri kopru i: za Dan borca je šmarska ZB organizirala uspelo partizansko prireditev, ki so se je udeležili številni gostje iz vse okolice. Prireditev je bila na Poljanah, od koder je prelep razgled po vsej okolici in daleč na morje. Spored je obsegal partizanski napad, taborni ogenj z igrami in petjem partizanskih in borbenih pesmi, slavnostni govor, nato pa ljudsko rajanje ob dobri, kapljici in prigrizku pozno v noč. Naslednji dan pa je šmarska Svoboda uprizorila v zadružni dvorani Klmarjevo štiridejan-ko Vida-Staša. KOPER 200: Pri predsedniku OLO Koper Albinu Dujcu je bilo prejšnji teden posvetovanje o organizaciji ribiških podjetij za oceanski ribolov. Znano je namreč, da je letošnji idov velike plave ribe dokaj slab in naša predelovalna industrija trpi veliko pomanjkanje surovin. Proučili so zlasti izkušnje nekaterih tujih pomorskih podjetij za ribolov, zlasti japonskih, govorili pa so še o možnostih in načinu ustrezne opreme naših ribiških ladij za te vrste delo. KOPER 205: V ponedeljek je bila v Kopru, seja Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO Koper, na kateri so člani razpravljali o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, o izvajanju prepovedi zakola telet, o kmetijskih investicijah, o komasaciji v koprski občini in še o nekaterih kmetijskih vprašanjih. Minulo soboto, za Dan borca, je bila v Postojni v okviru proslav 40. obletnice ZKJ slovesno odkrita spominska plošča na pročelju Dolenčeve hiše, kjer je bil 9. februarja 1942 ustanovl jen prvi odbor OF za Postojno Praznik Dneva borcev je bil v Ilirski Bistrici dostojno proslavljen. Zjutraj je bil zbor članov ZB, Zveze rezervnih oficirjev, družbenih organizacij, predvoja-ške vzgoje itd. na prostoru ob železniški postaji. Od tam je po-vorka z godbo krenila na Titov trg, kjer jo je pregledal predsednik ZB tovariš Zalesjak. Nato je bila na trgu proslava, na kateri je pel tudi mešani pevski zbor Svobode. Po proslavi so položili ILIRSKA BISTRICA Na kopališču v Ilirski Bistrici je zadnje dni, ko je vreme ugodno, precej živahno, Posebno mladina, pa tudi starejši, uživajo na zraku, soncu in v vodi. Čedalje več je obiskovalcev tega kopališča, ki pa je potrebno še nadaljnje ureditve: razširitve kabin, nabave ležalnih podstavkov itd. PORAVNALNI SVETI — PRAVNA USTANOVA LJUDSTVA Tako kot sam poročevalec so se zavzemali kasneje tudi nekateri disku-tanti za uveljavljanje poravnalnih svetov. Doslej so ustanovili poravnalne svete v beltinski in radgonski občini. Priporočali so, naj bi ustanovili poravnalne svete tudi v ostalih občinah. Po mnenja posameznih odbornikov bodo poravnalni sveti lahko posredovali v marsikateri pravni zadevi, tako da se pribirvalci po nepotrebnem ne bodo posluževali sodišč. Predvsem bodo s svojim posredovanjem zmanjšali število navadnih pravd. presenečenje: Kmetijska zadruga Tržišče je ku-pila travnik, na katerem namerava s pomočjo organizacij in s prostovoljnim delom prebivalcev Tržišča in okolice zgraditi kopališče, nogometno igrišče in še nekatere športne objekte, Finančno bodo to akcijo podprle krajevne organizacije. Igrišča bodo namenjena predvsem mladini, ki nima nobenega primernega prostora za zabavo. BIVŠI BORCI IN AKTIVISTI HRPELJSKE OBČINE ZA DAN BORCA Za Dan borcev je Občinski odbor ZB občine Hrpelje organiziral izlet In obisk znane partizanske bolnice »Franja« na Cerkljanskem. Odpeljali so se z velikim avtobusom podjetja »Slavnik«. Glavni cilj izleta je bila bolnica »Franja«/ vmes pa še več znanih krajev iz časov NOB. Na prvem postanku v Ajdovščini so si ogledali kino dvorano, kjer je bila ustanovljena prva slovenska vlada. Med udeleženci izleta je bilo več starejših tovarišev, ki jih je italijanski fašizem zapiral v svoje zloglasne ječe. Tako je tovariš Karlo Fonda iz Vrh-polja pri Kozini presedel dve leti in pol v zlpglasnih zaporih Regina Coeli v Rimu. Udeleženci izleta so z zanimanjem prebrali napis na spominski plošči, vzidani na steno dvorane: 5. V. SMO SI SLOVENCI V TEJ DVORANI IZBRALI SVOJO PRVO LJUDSKO VLADO. Občutili so veliko zadoščenje, da so za dosego tega cilja tudi sami prispevali svoj delež kot borci in aktivisti. Iz Ajdovščine so nadaljevali vožnjo proti Črnemu vrhu in Idriji. Spotoma so skozi okna avtobusa občudovali lepo in rodovitno Vipavsko dolino. Na postanku v Črnem vrhu je udeleženec izleta — pred petnajstimi leti je sodeloval v borbah za Črni vrh — v kratkem povedal potek ta- Sportniki in telovadci koprskega okraja so prosti čas na zveznem zletu Partizana temeljilo izkoristili za ogled glavnega mesta Jugoslavije. Vsakdo izmed njih si je v času bivanja v Beogradu ogleda) tudi poslopje Zvezne ljudske skupščine, pred katero stoji skupina telovadcev iz Postojne (na sliki) kratnih borb in likvidacijo te belo-gardistične postojanke. V Idriji so si privoščili majhno zahusko in ogledali spomenik padlim borcem — delo kiparja in slikarja Toneta Kralja. Nato so nadaljevali pot po slikoviti Idrijski dolini do Želina in od tam naprej v Cerkno do Loga, kjer je bila javka za bolnico. Večina udeležencev je prvič šla po strmem klancu iz Loga proti bolnici. Pr.i kmetu »Podnivčanu« — Ivanu Pe-trnelju — le-ta je partizanom pokazal kraj, kjer so potem zgradili bolnico — so izletniki srečali tovarišico Pavlo Leban iz Poljubina pri Tolminu, ki jo bila bolničarka v 'bolnici »Franja«, Z zanimanjem so poslušali bivšega ranjenca, ki je pripovedoval zgodovino nastanka bolnice, kako In ltod so prenašali ranjence, kje so imeli partizani strojnična. gnezda za obrambo bolnice v primeru napadov sovražnika itd. Prav tako kot na slehernega obiskovalca, ki prvič obišče ta kraj, je tudi na udeležence tega izleta »Franja« napravila izreden vtis. Vsi so izražali občudovanje partizanski drznosti, vzdržljivosti, požrtvovalnosti in iznajdljivosti. Občutili so, da je to kraj, kamor se bodo odslej pogosto-ma vračali v mislih. Z zanimanjem so si ogledovali barake, podzemski bunker za nepokretne ranjence v primeru napada, hldrocentralo, barako Invalidov in druge značilnosti bolnice. Star aktivist in partizan je po ogledu bolnice dejal: »Mislim, da jo v naš"h časopisih, revijah in turističnih prospektih vse premalo propagande za obisk tega zgodovinskega kraja. Ce b.' Američani imeli kaj takega, bi pol sveta vedelo za to in v trumah obiskovalo tak kraj . . .« Za vse udeležence je bil obisk te bolnice izredno močno doživetje. To so tudi potrdile njihove besede, ko so se razhajali. Vodja izleta jih je vprašal, če so zadovoljni in je dobil soglasen odgovor: »Organizirajte čimprej še kak podoben izlet.« Ogarcv MATURA V KAMNIKU Na gimnaziji v Kamniku je pred komisijo, ki jM je predsedoval univerzitetni profesor dr. Grad, opravljalo maturo 19 kandidatov. Med njimi je bilo 18 uspešnih. Trije kandidati so opravili zrelostni izpit odlično, eden pa ima popravni izpit. NAJSTAREJŠE IME V KRAJU Nasproti železniške postaje Zidani most je posestvo last kmeta Veča. — Ta priimek spremlja posestvo že preko 400 let in se doslej še ni spremenilo. Lastnik je ostal na posestvu tudi med drugo svetovno vojno. vence na spomenik padlim borcem NOB in podelili odlikovanja zaslužnim borcem. Po končanih slovesnostih je bilo taborjenje v bližnjem gozdičku. Popoldne je bil zelo uspel koncert vojaške godbe z Reke in mešanega pevskega zbora Svobode. Isti dan je skupina predstavnikov množičnih organizacij, oblasti in vojske odšla na obisk k enotam JLA, ki pomagajo graditi turistično cesto na vrh Snežnika, Ta dan so ravno zaključili prvo etapo približno 800 m dolge ceste ter se povzpeli do sedla. Vojakom in voditelju dela na cesti, kapetanu Martinoviču, so žene in mladinci prinesli darila ter se jim prisrčno zahvalili za njihovo neumorno delo. Polkovnik Lakič je vojakom čestital in jih spodbudil k nadaljnjemu uspešnemu delu. Ob petju in godbi so se vojaki in gosti prijetno zabavali do poznega večera. Mnogi so ta dan obiskali vrh Snežnika, kjer je bila lani po zaslugi Planinskega društva Ilirska Bistrica, prof. Draga Klinca in ob pomoči JLA, polkovnika Lakiča in kapetana Mar-tinoviča, postavljena planinska koča. Letos je kljub slabemu vremenu obiskalo Snežnik že nad 550 oseb. Zdaj so prijave obiskovalcev na dnevnem redu, le škoda, da večje skupine ne morejo tam prenočiti. D. G. Turistični društvi Piran in Portorož sta za Dan borcev organizirali izlet svojih članov v Škocjanske jame, Lipico, Socerb in na farmo bobrov v Rižano. Izlet je imel v prvi vrsti namen pokazali turističnim delavcem v divaški občini, da turistično iz-kušenejši prebivalci Pirana in Portoroža z veseljem spremljajo vsak uspeh ostalih občin našega okraja pri razvoju turizma. Avto-turistično podjetje »Slavnik« Koper je z avtobusom, ki je pripeljal člane obeh društev k otvoritvi elektrificiranih jam, simbolično začelo z vsakodnevnimi izletniškimi vožnjami z obalnih področij v to čudovito prirodno lepoto. S tem je bilo poudarjeno splošno stremljenje turističnih Nova Industrijska kovinarska šola v Kopru, kakor jo je videti z morja v novem tovornem pristanišču. Novo žarišče znanja in kovač-nica metalurških kadrov je hkrati tudi kot stavba velika pridobitev za Koper in povečuje estetski videz mesta s severozahodne strani Znano je, da je Piran s slikovitostjo svojega mesta in okolice nudil prelepe naravne kulise že za vrsto filmov, ki so jih posneli v domači ali koprodukciji v letih po osvoboditvi. Skoraj nikomur pa ni znano, da razpolaga Piran z najsodobneje opremljenimi in menda tudi prostorninsko največ- delavcev našega okraja po medsebojnem izpopolnjevanju kraških in obmorskih predelov v turističnem pogledu. Dalje je bi! (Konec na 6. strani) jimi filmskimi ateljeji ob vsem Jadranu. Podjetje »Filmservis« iz Ljubljane si je pred dvema letoma uredilo v ogromnih prostorih nekdanje steklarne poleg sedanje tovarne mila ob cesti Portorož— Piran moderne ateljeje z vsemi potrebnimi prostori za kostimira-nje, pa tudi počitek igralcev in tehničnega filmskega osebja. Kaže, da bo te ateljeje v nekem smislu besede končno odkril šele bližnji festival v Pulju. V času tega festivala bo namreč organiziran za vse navzoče režiserje, filmske producente in žirijo oz. filmsko komisijo ogled piranskih ateljejev in seveda tudi Pirana in njegove slikovite okolice. J. L. S 1. julijem je na relaciji Koper— Piran začel obratovati dodatni nočni avtobus in sicer z odhodom iz Pirana ob 22.30 (vsak dan) in z odhodom iz Kopra ob 23.00, ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa ob 24.00. Z uvedbo te nočne zveze je avtoturi-stično podjetje »Slavnik« pokazalo veliko uvidevnost za želje tistih domačih in tujih turistov, ki želijo ostati zvečer v Piranu, Portorožu ali Kopru in Izoli, pa tega doslej niso mogli, ker je zadnji avtobus iz Pirana odhajal že ob 21. uri, iz Kopra pa nekaj pozneje. Nova zveza omogoča. da se turist po večerji še ohladi ali udeleži n. pr. promenade vzdolž piranske obale, ali veselih večerov v kavarni «Jadran« in vrtnem baru »Vesna« v Portorožu, ali pa razvedri na plesiščih hotelov »Triglav« ali »Galeb« v Kopru in hotela »Riba« v Izoli, pa vendarle prispe domov šo dovolj rano, da se spočije do naslednjega jutra. Tisti pa, ki hočejo izkoristiti dopust »totalno«, lahko seveda ostanejo v baru »Vesna« v Portorožu tudi do jutranjih ur, ko odpelje vrsta »Slavnikovili« avtobusov proti Kopru, bloku in Ljubljani. Jule lit3f ftMvifo cku§&d..c PRI REKORDERJIH KMETIJSKE DIRICE Na lanskem občnem zboru Okrajne zadružne zveze Celje je bil sprejet sklep o razpisu tekmovanja med kmetijskimi zadrugami in poslovnimi zvezami. Tekmovanje je vsebovalo kot tekmovalne točke vse poglavitne ključne naloge zadrug in poslovnih zvez v preteklem letu. Izid tekmovanja je bil presenetljiv Med 71 tekmovalkami se je sest kmetijskih zadrug močno približalo idealnemu številu možnih točk (240) s tem, -do so dosegle nad 200 točk. Med vsemi zadrugami pa je bila najboljša KZ Prebold, ki je dosegla 227. točk. I t 2FNA in DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ŽENA SN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA £ 2EMA IN DOM ★ ZDRAVSTVO M VZGOJA Ze'prejšnji teden se je za letos končala okrajna Šola za bolničarke v Piranu. Novih 18 bolničark je z uspehom opravilo izpite in so že vse razmeščene po raznih bolnišnicah. Ker je šel ta — na videz morda le malo pomembni dogodek — pretiho mimo nas, naj danes napišemo o šoli nekaj več. Šola za bolničarke v Piranu je bila ustanovljena oktobra 1957 zaradi velike potrebe po bolni-čarskem kadru. Znano je, da se zdravstveni kader pogosto seli. Ker ga v našem okraju močno rabimo, za vsakega novega bolničarja pa bi bilo potrebno najprej zgraditi novo stanovanje itd., so leta 1957 merodajni faktorji sprevideli, da je trenutno najboljša rešitev, če se izšola domač kader. Tako je bila ustanovljena enoletna bolničarska šola, ki je letos dala že drugo skupino absolventov. Enoletna bo ta šola tudi še letos in prihodnje leto, od jeseni 1961 dalje pa bo šola trajala dve leti. Do tedaj upa uprava šole, da bo že primerno preurejena polovica doma onemoglih v Piranu za internat in potrebe šole. V ta namen je republiški Svet za zdravstvo že odobril dotacijo 14 miljonov din. Doslej je potekalo delo šole in gojencev pod zelo težavnimi pogoji. Učni program je že sam na sebi zelo naporen, saj ima redno vsak dan od 6. do 11. ure prakso po dveh oddelkih bolnišnic v Kopru, Piranu in Izoli, popoldne pa traja od 14, do 18. ure (5 šol-skih ur) teoretični ¡pouki Šola doslej ni imela svojega internata in tako so se gojenci morali prevažati od doma na prakso v bolnišnice, pa spet k pouku in domov. Prav naporni pouk pa je tudi pripomogel, da so uspešno dokončale šolo gojenke, ki so res tako po "telesni in umski sposobnosti kot srčni kulturi primerne za izvajanje tega napornega, a plemenitega poklica. Tovarišica Urekova, upravnica šole jih je že ob sprejemu opozorila, da- je ta poklic samo za ljudi, ki imajo poleg strokovnega znanja in spretne roke ter požrtvovalnosti tudi čuteče srce; to je namreč poklic, pri katerem gre za življenje in zdravje ljudi, kjer se odgovarja za človeka. Prav zato so že pogoji za sprejem v šolo težki, »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! Poleg sprejemnega izpita mora vsak gojenec opraviti še trimesečno pripravljalno dobo, po kateri se izreče dokončna sodba, ali je gojenec sposoben za to človekoljubno delo ali ne. Kljub, težkim pogojem pa je za prihodnje šolsko leto že 24 prijavljenk, Prosta so še 4 mesta. Kandidatka mora biti zdrava in mora imeti najmanj 17 let in najmanj končano osemletko. Okrajna bolničarska šola v Piranu, ki je kljub tolikim težavam pokazala v dveh letih tolikšen uspeh, kakor tudi vse predavateljsko osebje in tudi marljivi gojenci zaslužijo vse priznanje. Jule Absolventke okrajne šole za bolničarke v Piranu s svojimi predavatelji; v sredini sedi upravnica šole, tovarišica Urekova KAJ MOKA VEDETI SODOBNA GOSPODINJA a V vrednost in organoleptične' lastnosti ostanejo nespremenjene. Nerjaveče jeklo je neobčutljivo za kisline, ne vpliva na obstojnost vitaminov, ne kvari drugih sestavin živil in je trajno. S higienskega vidika je taka posoda zelo priporočljiva, ker je popolnoma gladka in se zelo lahko čisti. Pri nas izdelujemo v Ravnah feritno jeklo z dodatkom 18°/o kroma in '¡še 8-. Največje zanimanje je bilo v Ljubljani za uprizoritev nove opere »Koriolan«, ki jo je napisal Su-lek po znani Shakespearovi tragediji. diti od manualnega delavca do priznanega slikarja umetnika. Tako pot zmorejo brez višjega strokovnega študija le redki resnični talenti. Skoraj vse tehnično znanje mu je poleg trde samo-vzgoje posredoval tržaški ¡akademski slikar Avgust Cernigoj. K njemu je prišel v uk v času, ko se je sedanji abstraktist in kon-struktivist še oklepal slikarskih smeri, ki so se iz francoskega findesieclea razširile prek Italije tudi do Trsta in Slovenije. Vzorniki so bili Gaugin, Degas, van Gogh in še nekateri starejši in mlajši, čeprav se je to slikarstvo na svojih poteh po Evropi včasih precej oddaljilo od izhodišča in dobivalo lokalne ter individualne odtenke. Tudi Jože Cesar se je razvijal od smeri svojega učitelja Černi-goja bolj ali manj samosvoje dalje, vendar se od tvarnosti motivov ni preveč oddaljil. Ostal ji je zvest in ji je vdahnil le vedno bolj svoj notranji značaj in temperament. Ta njegova tvarnost je izredno krepka, dinamična, a težka, kar je verjetno viden izraz težavnega življenjskega in umetniškega boja, ki ga je moral bojevati do končne zmage. Vsaka umetnost je pač izraz umetnikove notranjosti, katero tehnika samo dopolnjuje in pre-finjuje, in to neglede na ta ali oni stil. Cesarjeva dela so težka, včasih celo mrka, a vedno prežeta s krepkim življenjem. Pri njem bi zaman iskali mrtvih ravnih linij in statičnih ploskev, kakor tudi svetlih, igrivih barv. Celo neba so na njegovih oljnih krajinah temna, težka. Krajine pod njim so polne krčev, a podoben boj za razmah in sprostitev iz negibnosti opazimo tudi na nekaterih njegovih portretih in kompozicijah. Celo izhodišče nekaterih scenskih osnutkov izhaja iz podobne miselnosti. Vendar se zdi, da je Cesar scenarist nekoliko vplival na Cesarja slikarja. To izpričujejo posebno nekatere barvno premočno kontrastirane slike. Cesar je mnogo boljši v tistih delih, ki so kompozicijsko in še zlasti barvno bolj ubrana. Zato je v takih slikah tudi pravo težišče vrednosti njegove sedanje koprske razstave. Mednje bi štel res svojsko ubrane »Cinije«, »Pomlad«, »Njive«, »Valdoltro« in še katero med krajinami in obmorskimi motivi, avtoportret in sicer mrko, a svojevrstno razpoloženjsko podano »Operacijo« med figuraliko. Te slike so skupaj z nekaterimi osnutki za gledališke scene tudi pravi odraz in dokaz Cesarjeve umetniške zmogljivosti, do katere je dospel z velikim napo-' rom, a je zato nanjo lahko toliko bolj ponosen. R, Rehar del edini argument, zaradi katerega je bila predstava sploh ob morju. Ne glede na prostor in vreme pa se mi zdi, da bi bilo vendarle treba dobro premisliti, katero operno delo je primerno za izvedbo na prostem; Puccinijev izrazito komorni tip prav gotovo ni za to. Ob uprizoritvi v Izoli je prišlo to dejstvo še posebno do veljave, ker je orkester zavzel prostor ob strani odra. Krhka in občutljiva instrumentacija, ki v zaprti hiši odločno pripomore k intimnemu, liričnemu razpoloženju, je prišla tako ob vso veljavo, oddaljenost pevcev od orkestra pa je zakrivila vrsto netočnosti ob vstopih. Zoper take neprijetnosti je seveda samo en izhod: zvišati je treba oder, pred njim pa postaviti nizek, lesen podij, ki bo orkestru dajal tudi potrebno resonanco. Kot sem že omenil, bi predstava v splošnem lahko bila prav lepa, če je ne bi motile navedene okolnosti. Kljub temu pa je — vsaj v glavnem — prišlo do izraza skrbno naštudirano delo, predvsem po zaslugi dirigenta Rada Simonitija in nosilcev glavnih vlog, Vande Gerlovič in Janeza Lipuščka. Prijetno je presenetil tudi topli bariton Marcela Osta-ševskega, ki je pel vlogo konzula, izvrstna Suzuki Božene Glavako-ve pa je ubrano dopolnila prota-gonistični kvartet. SKUPINA DALMATINCEV, RTV ZAGREB, revija dalmatinskih in drugih narodnih pesmi; Piran, Izola, Koper, Ankaran — 4. do 7. julija Podoba je, da se pri nas čedalje bolj uveljavlja ameriški način sestavljanja kulturno-umetniških sporedov, za katerega je značilno osnovno vodilo: pestrost. Ni dvoma, da je to vodilo povsem zdravo, dokler ga z estetsko roko usmerja nekdo, ki ve, kaj sodi skupaj in kaj ne. Vendar pa je včasih težko določiti meje in reči: do tod sega oblast ene zvrsti take in take umetnosti, od tukaj naprej pa se pričenja povsem drugo polje. Morda je v tem vzrok, da gledamo na spored Radio-tele-vizijske »Grupe Dalmatinaea« malce drugače kot bi sicer, ker je prireditev, vsaj v glavnem, zadovoljila. S SEJE OLO KOPER — IZ POROČILA O STANJU ŠOLSTVA tin Zakon o vodstvu šol, ki je stopil v veljavo dne 10. marca 1955, je dal vrsto pozitivnih rezultatov: omogočil je delovnim ljudem, da preko svojih predstavnikov v šolskem odboru aktivno sodelujejo v življenju šole, da skupaj z učiteljskim zborom in šolskim upraviteljem šolo dejansko in tu d- neposredno vodijo. V šolskem letu 1957/58 je bilo na področju našega okraja 121 šolskih odborov, pri čemer niso všteti nekateri samostojni šolski odbori k me ti j-sko-gospodarskih nadaljevalnih šol (3), šolski odbori glasbenih šol (3) in upravn odbori posebnih šol in dijaških domov. Pri osnovnih šolah (slovenskih in italijanskih) je bilo 107 šolskih odborov, pr' gimnazijah (slovenskih in italijanskih) 4, pri srednjih strokovnih šolah 3, pri nižjih strokovnih šolah 3 ;n pr; vajenskih šolah 4. Število šolskih odborov se ne ujema povsem s številom šol in je manjše od njega. Podružnične šole na primer, ki so v administrativnem in pedagoškem pogledu vezane na osemletke, nimajo povsod svojega lastnega šolskega odbora. Nekatere šole, ki delajo v istem kraju in ki imajo skupne značilnosti, imajo skupen šolski odbor, tako na pr. italijanska osnovna šola in gimnazija v Kopru. Ponekod pa imamo tudi mešane, slovensko-itali janske šolske odbore, tako pri Luciji in v Strunjanu. šolski odbori se volijo sicer na dve leti, vendar imamo še vedno G šol-sk'h odborov, ki so bili Izvoljeni že leta 1951 (Pliskovica, Studcno, Kov-čice, Podgorje, Dol pri Ilraslovljah) ln 24 odborov, ki so bili izvoljeni leta 1955 in jim je torej mandatna doba že zdavnaj potekla. Odbori so imeli večinoma po sedem članov, bili pa 'HOP so tudi odbori, ki so štelj do dvajset članov (Tomaj). Vsi šolski odbori so imeli skupaj 1015 članov, od tega C90 (68,5 %) moških in 319 (31,5 •/») žensk. Največ ženskih članov je bilo v šolskih odborih za osnovno šolo, najmanj pa v šolskih odborih strokovnih in vajenskih šol. Od celotnega števila je bilo 178 (17,5 •/•> članov imenovanih, 18 (1,8 °/o) delegiranih, G33 (02,4%) izvoljenih, 170 (16,G •/.) je bilo šolskih upraviteljev in učiteljev ter IG (1,G •/•) učencev. Med člani šolskih odhorov je bilo 135 (13,3 '/•) delavcev, 377 (37,1 %) uslužbencev, 302 (29,8 'M kmetov, iS (1,S %) obrtnikov, 17 (1,7°/.) upokojencev in 1GG (IG,! Vo) ostalih, t, j. predvsem gospodinj brez določenega poklica. Značilen je nesorazmerno visok odstotek uslužbencev, ki sc povzpne pri šolskih odborih gimnazij na GG %, pri šolskih odborih nižjih in srednjih strokovnih šol pa cclo na 81 "It. Tako se je zgodilo, da v Jelšanah ni bilo v šolskem odboru niti delavcev niti kmteov, da ni bilo v šolskem odboru v Divači nobenega kmeta, da je bilo v šolskem odboru v Sežani od 17 članov kar 13 uslužbencev, da je bilo v Ilrpeljah «d 15 članov 13 uslužbencev itd. Od odbornikov je bilo 373 (37,1 %) članov Zveze komunistov, kar pomeni dobro tretjino vsega članstva. Ta odstotek pa močno variira in je po mestih znatno večji kakor na podeželju, Vsi navedeni šolski odbori so imeli v preteklem šolskem letu 450 rednih sej, kar bi bilo povprečno po 3 do J seje na odbor, vendar pa se opažajo tudi pri delu šolskih odborov znatne razlike. Samo po eno sejo sta Imela šolska odbora v šmibelu in Vrabčah, po d Ve seji pa odbori v Skocjanu, Senožečah, Slivju, Prešnlei, Ocizli, Podgorju, šembijah, Premu, Velikem Ubeljskem, Gornji Branici, Štorijah, Ilirski Bistrici, Tomaju, čeprav zahteva zakon letno vsaj tri sestanke. Udeležba na sejah je bila na splošno zadovoljiva. Od vprašanj, ki so jih šolski odbori pretresali, lij v prvi vrsti omenili: o šolskem obisku in o merah za njegovo zboljšanje so razpravljali 233-krat, o disciplinskih prestopkih učencev 2G7-krat, o izvenšolskem delu učenccv v raznih organizacijah in krožkih so razpravljali 153-krat, o šolskem uspehu in o ukrepih za izboljšanje materialnih pogojev šole, o predračunu dohodkov in izdatkov so razpravljali 328-krat. o raznih drugih stvareh — 285-krat. Po sorazmerno kratki dobi, odkar so začeli po naših šolah delatj šolski odbori, lahko ugotovimo, da so njihove začetne težave premagane in da v resnici postajajo to, kar morajo biti: vodstveni organ šole, S l. septembrom 1958, Ko je začel veljati Splošni zakon o šolstvu, je prenehal veljati Splošni zakon o vodstvu šol. Novi zakon, ki je izkoristil vse pozitivne izkušnje prejšnjega zakona o vodstvu šol, daje šolskemu odboru znatno večje možnosti, da v skladu s splošnimi In posebnimi nalogami, ki jih ima šola. mnogo močneje vpliva na zboljšanje rezultatov dela. »Kakor povsod, je tudi pokazala izkušnja, da je od ljudi odvisno, kakšne rezultate bo dala ta ali druga oblika socialistične demokracije. Zato moramo posvetiti mnogo več pozornost: izvolitvi ljudi v šolske odbore, ko pa bodo že izvoljeni, jim mnogo bolj sistematično pomagati,« (iz ekspozeja R. Colakoviča ob pregledu Splošnega zakona o šolstvu). Druga skupina, ki je nastopila v okviru letošnje poletne sezone »Primorskih prireditev«, je potemtakem predstavljala lažjo glasbeno prireditev, ki je v splošnem ustregla svojemu namenu, saj je bila nekakšna javna radij-, ska oddaja pod naslovom »Za vsakogar nekaj«. Vendar je potrebno omeniti še to, da je tako za stalne prebivalce, kakor za tujce bolj zanimiva folklora jugoslovanskih narodov, kot pa razne popevke, ki jih je moči slišati vsak dan in ob vsaki uri na različnih radijskih postajah, blizu in daleč. Paradna reklama: »Opatija 58 — San Remo 59« — bi lahko brez hujšega pretresa odpadla. Komorni ton, ki ga je ustvaril s svojim kvintetom Dalmatincev umetniški vodja Petar Tralič, je poslušalce ogrel. Skupina Dalmatincev, ki jo slišimo domala preko vseh naših radijskih postaj, se je predstavila kot lepo vpeta celota. Razpoloženje poslušalcev je še posebno dvignila Borka Ma-mula, radijska pevka izrednih kvalitet, ki je podala vrsto makedonskih, srbskih, šumadinskih in slavonskih pesmi z dovršeno interpretacijo in temperamentom, ki ga je le redko najti, obenem pa tudi z lepo glasovno tehniko (verjetno popolnoma naravno). Omeniti je treba še izredni glasovni material basista Ivana Pin-cetiča, ki ima tudi kot solist lepo bodočnost. Vladimir Lovec Večer španskih plesov in pesmi FIESTA FLAMENCA; Koper in Piran — 1. in 2. julija Prišli so k nam z zvenečim naslovom: španski zabavni in folklorni ansambel iz Pariza »Fiesta flamenca«. Pred časom sta nas obiskala španska umetnika Pepita Perez in Manolo Montez in od takrat imamo visoko v čislih špansko plesno umetnost in špansko ter cigansko ljudsko pesem. Spoznali smo tudi, da so običajni pripomoček španskih plesalcev, kasta-njete, v rokah umetnice, kakršna je Perezova, samostojen in občutljiv instrument Vse drugače pa je bilo zdaj, ko nas je obiskala skupina »Fiesta flamenca«. Koper je bil menda njihova startna točka na turneji po Jugoslaviji. Ansambel šteje več plesalk in plesalcev, dva pevca in pianista. Najboljša je bila skupina pač v ljudskih plesih, pri katerih je skušala ohraniti vso avtentičnost svojevrstnega španskega kolorita, in manj tam, kjer so klasični baletni korak »pošpanili« z nošo in kastanjetami. Skladbe, ki so služile kot glasbena spremljava k plesom, niso bile izbrane z najboljšim okusom. Kljub nekaterim zvenečim imenom znanih španskih skladateljev je bila glasba v glavnem psevdofolklor-na, salonske priredbe s spremljavo obveznih kastanjet. Kar pa zadeva noše, je bila to bogata in pestra paša za oči. Ansambel je žel največ uspeha v skupnih folklornih točkah, kot so bili plesi »Jotas« in »Plani en co«, Vse kaže, da se bodo morali organizatorji poletnih Primorskih prireditev še bolj usmeriti v domačo, jugoslovansko plesno in pevsko folkloro, saj predstavlja predvsem za tujce, pa tudi za nas, zanimivejšo in bogatejšo zakladnico, kot marsikaj »uvoženega«. Veliko je folklornih ansamblov v Jugoslaviji, ki so vsaj na taki višini, kot španska skupina »Fiesta flamenca« in veliko je še boljših. Ni vse dobro že samo zato, ker pride iz Pariza. Vprašanje je, kje nastopa ta skupina v Parizu in kako se je tam uveljavila. Slika na prospektu pa nam še priča, da v polni zasedbi in z vsem sporedom k nam niso prišli. Z. L. Vodoravno: 1, lahkoživ, lahkomiseln mladenič, 8. ženska oseba iz Verdijevega »Trubadurja«, 9, orel iz germanske mitologije, 10. ime mlade ameriške filmske igralke Novak, 11. romunski slovnični člen, 12, roževinasta tvorba na glavi, 13. zelo cenjen dragulj, 15. veliki grški basnopisec, ki mu pripisujejo kakih 400 basni, 16. števnik, 10. neizurjeni vojaški konji; popravila, obnove, 20. začetnici avtor- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ipffili ¡¡¡nif! 10 11 i ■ 12 13 14 15 lip 16 17 18 19 20 ; [SI 21 22 23 IS 24 i iS lili! 26 27 38 29 i ja »Buddenbrookovih«, 21. vojaško oklopno vozilo, 22. suženj v stari Sparti, 23. vrsta blaga za poletne obleke, 24. nota solmizacije, 25. ime Twainovega junaka Sawyerja, 26. debela palica, 27. ime pomorščaka Ve-spuccija, 29. stavni in ulivalni stroj za posamezne črke. Navpično: 1. najznačilnejši francoski pisatelj 19. stoletja (»Madame Bovary«), 2. umetnostna smer, 3. pevski zbor, 4. osebni zaimek, 5. sodobni slovenski pisatelj (»Sodni dan na vasi«), 6. šarenica v očesu, 7. reka v Siamu, 12. zal človek, 14. za belugo največja evropska riba, 16. narodoslovci, 17. človek, ki vidi v mraku bolje kot pri svetlobi, 19. oseba iz indijskega epa sMahabharata«, 22. grški bog svatbe, 23, mesto v severni Italiji, 25. tovarna avtomobilov v Mariboru, 2G. velik morski sesalec, 28. grška črka. Preteklo sredo je prišlo na križišču cest Komen—Štanjel—Branik do lažje prometne nesreče. Voznik potniškega avtomobila Bogomil Lipovec iz Seme-dele pri Kopru je na tamkajšnji ozki cesti hotel prehitevati avtobus, ki ga je upravljal Marjo Leban iz Komna. Voznik potniškega avtomobila je moral zavozjiti v nasip ceste in pri tem je prišlo do trčenja. Materialna škoda ni velika in tudi do hudih telesnih poškodb ni prišlo. V ponedeljek, G. t. m. je prišlo do lažje prometne nesreče na cesti II. reda v Rižani, pri odcepu ceste za Sermin. Voznik Johanes Schramm iz Nemčije je vozil previdno, vendar s preveliko hitrostjo. Iz odcepa stranske ceste sta pritekla na prednostno cesto psa, voznik se Jima je hotel izogniti in pri tem zavozil čez vozišče. Potniški avtomobil se je zelo poškodoval. Silvester Valenčič iz Kopra je 1. t. m vozil z motornim kolesom iz Kopra proti Portorožu. Hotel je prehitevati neki tovorni avto, ne da bj se prepričal, če je cesta prosta. Iz nasprotne smeri je privozl avtomobil, ki mu je zapiral pot, zato je začel zavirati. Cesta Je bila spolzka in mo- SPREJMEMO VAJENCE z dovršeno osemletko ali 4 razredi gimnazije za avtomehansko stroko, s 3 r. gimnazije za avtokle-parsko in z 2 r. gimnazije za avtoličarsko stroko. Nagrada po tarifnem pravilniku. S stanovanji ne razpolagamo. AUTOCOMMERCE ZASTOPSTVO KOPER (Nadaljevanje s 3. strani) namen izleta, okrepiti prijateljske in tovariške stike med člani obeh društev in tako zagotoviti nadaljnjo požrtvovalno delo članov, ki delajo v društvih prostovoljno iz čiste ljubezni do turizma. In končno je izlet nudil udeležencem priložnost, da se seznanijo z izletniškimi točkami, o katerih bodo pri svojem delu 3 turisti morali vedeti marsikatero informacijo. Izlet je popolnoma uspel, o Šoferji, avtomeiianiki! V počastitev 40. obletnice ZKJ in stanovskega praznika 13. julija bo v soboto, dne 11. julija 1959 ob 19. uri v menzi Tomosa SVEČANA AKADEMIJA in v nedeljo, dne 12. julija 1959 s pričetkom ob 16. uri zbor šoferjev in avtomehani-kov v Žusterni. Prireditev bo s pestrim sporedom: godba, pevci, ples, srečolov in plezanje na mlaj. Vabljeni! ZŠA — podružnica Koper Obratna ambulanta kombinata »DELAMARIS«, Izola, razpisuje delovno mesto splošnega zdravnika — upravnika. Pogoji: strokovni izpit in najmanj 5 let splošne prakse. Pismene prijave se sprejemajo do 31. julija 1959 na upravni odbor. kra in tako je padel ter se telesno poškodoval, na motornem kolesu pa znaša materialna škoda nad 70.000 dinarjev. Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izola sprejme: 2 MIZARSKA vajenca 2 KLJUČAVNIČARSKA vajenca 2 TERACERSKA vajenca in 15 ZIDARSKIH vajencev Kandidati morajo imeti naslednje pogoje: da niso stari nad 16 let da so dovršili osnovno šolo — osemletko in da so telesno in duševno zdravi. Prošnje sprejemamo pismeno ali ustno do 31. julija 1959. Vabilo prebivalcem Kopra Udeležite se slavnostne otvoritve in ogleda novo zgrajene Industrijske kovinarske šole v Kopru v soboto, 11. t. m. ob 17. uri. DVOLETNA SADJARSKO-VINARSKA SOLA Lože pri Vipavi razpisuje vpis v prvi letnik: Sprejemni pogoji: 1. Najmanj C razredov osemletke ali 2 razreda gimnazije. Prednost imajo absolventi kmetijskih gospodarskih šol. 2. Starost najmanj IG let 3. Telesno in duševno zdravje. Interesenti naj vložijo lastnoročno napisane prošnje na upravo šole in priložijo naslednje dokumente: 1. Zadnje šolsko spričevalo 2. Zdravniško spričevalo 3. Potrdilo staršev ali gospodarske oragnizaclje, da bo redno plačevala vzdrževalnino, ki znaša mesečno 4.500 dinarjev. Po uspešno končani šoli dobijo gojenci naziv kvalificiranega sadjarja oziroma vinogradnika. Vse informacije dobijo interesenti osebno ali pismeno pri upravi šole. Prošnje za sprejem je treba vložiti takoj, najkasneje pa do 15. avgusta 1959 na naslov: Sadjarsko-vinarska šola Lože pri Vipavi. uprava' £Z7 čemer je pričalo vedro razpoloženje udeležencev, ki je trajalo vas čas do pozne vrnitve; uspel pa je tudi zaradi okrepljenih stikov in razgovorov, ki so jih imeli predstavniki obeh društev s predstavniki uprave Škocjanskih jam, kobilarne v Lipici in drugod. Eden izmed rezultatov teh razgovorov je, da bodo turisti v Portorožu in Piranu še v tej sezoni lahko občudovali izredno clresu-ro plemenitih lipicancev v sklopu večje prireditve na športnem stadionu v Luciji pri Portorožu. Jule KOPER: 14. julija Plesna skupina »FRANCE MAROLT« ¡z Ljubljane, IZOLA: 15. julija Plesna skupina »FRANCE MAROLT« iz Ljubljane, PIRAN: 16. julija Plesna skupina »FRANCE MAROLT« iz Ljubljane. POSTOJNA: 13. julija Plesna skupina »FRANCE MAROLT« ¡z Ljubljane. TROSOBNO KOMFORTNO stanovanje v Izoli menjam za enako v Kopru. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista. MIRNO DEKLE išče zaposlitev v gostinskem obratu, najraje v Piranu. Kogovšek Marija, Rov-te 154, Logatec. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. MESEČNO POROČILO Mestno hranilnice Izola—Koper za mesec junij 1959 I-Iranilne vloge so se povečale na din 52,614.462. Tekoči računi so se povečali od din 3,902.905 na din 0,7G8.92G. Računi stanovanjskih najemnin so .se povečali na din 11,286.508. Bančni kredit je bil odplačan od din 12,G42.473 na din 8,454.455. Potrošniška posoj' la so se zmanjšala od din 31,153.387 na din 27,-402.074. Druga posojila so se povečala od din 22,808 434 na 3G.55G.009 ali za din 13,667.575 od 1. I. 1959. Srednjeročna posojila so bila izplačana v znesku din 1,650.406, Najhitreje raste po številu vlagateljev oddelek hranilnikov, ki je dosegel dne 30. 6. število 819 vlagateljev i vlogami din 4,726.765 ali povprečno nekaj nad din 5.500 na vlagatelja. NEDELJA, 12, julija: 8,00 Kmetijska oddaja: »Beseda o zdravstvenem zavarovanju v kmetijstvu« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Reportaža: »Nedeljsko popoldne na Škofijskem bloku« — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji m ljudje — 14.00 Glasba po željah — .15.00 Vesti — 15,10 Spored domačih skladb in popevk, PONEDELJEK, 13. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — 14.30 Športni pregled — 14,40 Izbrane melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Slovenske narodne pesmi, TOREK, 14. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje: »Taborili smo v Novem Sadu« — 14,50 Glasbeni inter-mezzo — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15 30 Narodne pesmi in plesi, SREDA, 15, julija: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.45 Poje zbor Osnovne šole iz Sežane p. v. Majde I-Iauptmanove. ČETRTEK, 16. julija': 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13 40 Kmetijski nasveti — 13.45 Operetna glasba — 14,00 Glasba po željah — 15.30 Ob 40. obletnici KPJ — 15.40 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 17. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Poje zbor Donskih kozakov — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15,30 Domače aktualnosti: »Pogovor o uveljavljanju stanovanjskih skupnosti« — 15,40 Igra godba JLA SOBOTA, 18. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popevke in ritmi — 14.30 Igrajo veliki revijski orkestri — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.15 Iz delovnih kolektivov — 15.45 Dalmatinske popevke. Upravni -odbor internata Pomorske srednje šole Piran razpisuje mesto EKONOMA Pogoji: nižja strokovna izobrazba, večletna praksa v vodenju ekonomskih poslov (materialno knjigovodstvo, blagajna in administracija). Rok za vložitev prošnje 10 dni po objavi v časopisu. Prošnji priložite kratek življenjepis. P/l »BIHAČ«, je 27. junija odplu-la iz Galvestona s tovorom za Bremen, kamor prispe 20. julija. Pil »DUBROVNIK« je 27. junija odplula iz Houstona v ZDA s tovorom za Reko, kamor prispe 28. julija. M/l »GORENJSKA« je 7. julija priplula iz Port Saida v Egiptu na Reko, kjer ?nanipulira s tovorom. P/l »GORICA« je 6. julija odplula iz Sakaide na Japonskem o P/l »LJUBLJANA« je 4. julija odplula iz Splita s tovorom za Zdanov v Črnem morju (ZSSR), komar prispe 12. julija. M/l »MARTIN KRPAN« je 13. junija prispela v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v tekočem popVaJ-vilu. P/l »NERETVA« je 6. julija priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom. M/l »PIRAN« je 6. julija priplula na svoji prvi vožnji iz tokijske ladjedelnice Hakodate v Dai-ren, kjer naklada tovor. P/l »POHORJE« je S. julija odplula iz Djakarte s tovorom za Rangoon v Burmi. P/l »ROG« je 7. julija priplula iz Splita v Sfax, kjer manipulira s tovorom. P/l »ZELENGORA« je 30. junija odplula iz Lisabone na Portugalskem v Welington in Gloucester v Angliji, kamor prispe 13. julija. KOPER: 10., 11. in 12. julija angleški barvni film cinemascope GLOBOKO SINJE MORJE, 13, In 14. julija italijanski barvni film cinemascope IZGUBLJENI KONTINENT, 15. in 16, julija italijanski film PUSTOLOVCI, IZOLA: 10. julija angleški film INŠPEKTOR ISCE NERED, 11. In 12. julija španski film SMRT KOLESARJA, 13. in .14, julija sovjetski film DOM, V KATEREM ŽIVIM, 15, julija italijanski barvni film cinemascope IZGUBLJENI KONTINENT, IG. in 17, julija španski film GLAVNA ULICA. ŠKOFIJE: 11. julija španski film GLAVNA ULICA, 12. julija jugoslovanski f lm VRATA OSTANEJO ODPRTA, 15. julija Španski film SMRT KOLESARJA. POSTOJNA: 10. in 11. julija ameriški barvni film cinemascope OSVAJALEC, 14. in 15. julija ameriški barvni film SKRIVNOSTNO MOČVIRJE. PRESTRANEK: 11. in 12. julija ameriški film POGUMEN KOT LAS-SIE, 15, in 16. julija jugoslovanski film BILA SEM MOČNEJŠA. PIVKA: 11. in 12 .julija francoski film OCE, MAMA, MOJA 2ENA IN JAZ, 15. in IG. julija ameriški film Z ONE STRANI GOZDA. SEŽANA: 11, in 12. julija ameriški film OSVAJALEC, 14. in 15. julija italijanski film PLAZA, 10. in 17. julija madžarski film VRTINEC. OPOZORILO Uprava RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER predvideva, da bo v prihodnjih tednih večkrat zmanjkalo vode, zato opozarja imetnike bojlerjev, hladilnih naprav z mehanizmom, ki delujejo na vodno hlajenje, naj pravočasno izklapljajo električne priključke! Komisija za sklepanje in odpust delovne sile kombinata »DELAMARIS«, Izola, razpisuje delovno mesto analitika. Pogoji: Ekonomska fakulteta in 3-letna praksa ali srednja ekonomska šola in najmanj 6 let prakse v stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1959 na upravo podjetja. Rekli so mi, naj tudi jaz malo skrajšam jezik — oziroma bolje rečeno, naj se tudi jaz omejim pri svojem opletanju z jezikom, ko pa je današnja številka lista bolj tenka. Kako bi naredil, da bi bilo za vse prav, da bi bil volk sit in koza cela, kot pravimo? Še najbolje: izpustim nekaj perečih problemov, tako da nekatere »špec-kahle« ne bodo prišle še ta teden na svoj račun, marveč kdaj drugič — lahko, da ko j prihodnjič. Sicer pa veliko opravka ta teden tako in tako nimam in kar se je nabralo, bom hitro zdrdral. Prišli so mi povedat in me nato celo peljali gledat v Zusterno pri Kopru neki napis v morju, ki baje nima razlage v nobenem slovarju. Seveda sem jaz ko j ugotovil, da je to skovanka iz besed kupalilo in čistilište, saj se glasi »kupatilište«. Sicer nisem še nikogar našel izmed priznanih jezikoslovcev, ki bi mi lahko to mojo teorijo potrdil, vendar pa mislim, cla bom le imel prav. Verjetno to ne bi nikogar zbodlo v oči, če ne bi bila tista napisna tablica na najlepšem mestu, kamor so se najrajši hodili kopat Koprčani in Semedelčani, ki se izogibajo javnih kopališč za mrežami in ograjami. Ko sem ondan kolovratil po Postojnskem, sem si seveda spet ogledal v Selcah pri Pivki znamenito žabje jezerce, o katerem sem vam bil že pripovedoval. Se vedno je tam z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi v veliko veselje vseh neštevilnih turistov, ki vsak dan brzijo mimo v svojih avtomobilih. Zdaj so ob njem posadili še žalujko, da bo vsa zadeva dobila še bolj prikupen turistični videz. Saj vem, da bi radi meni na ta način izbili vse argumente iz rok, da se ne bi mogel več spotikati nad takimi malenkostmi. Da pa bi odpravili prav vse pomanjkljivosti, bi bito treba vsak dan tisto jezerce nekoliko poškropiti s pristnim pariškim parfumom ali bolgarskm rožnim oljem. Vendar pa tisto žabje jezerce ni edina znamenitost v Selcah. Dobili so namreč v vasi tudi se- zonsko rešilno postajo, kot zadovoljni in ponosno pripovedujejo vaščani. Za zdaj sicer obnovljeni Mercedes postojnske rešilne postaje parkira kar ob reški cesti, kadar se mudi v Selcah, pravijo pa, da mu bodo že preskrbeli tudi streho, če bo za stalno »preko-mandovan« v njihovo vas. Kaj več bi vam o tem morda lahko povedal njegov vozač, če ga pobarate, kajti ne verjamem, da bi uprava reševalne postaje v Postojni to lahko pojasnila — ker za to verjetno niti ne ve. In še skok na Tolminsko — naravnost pod Rombon. V Soči pri Bovcu se je v nedeljo zjutraJ močno jezil potnik, ker mu jo je-pred nosom upihal avtobus za< Kranjsko goro, ki odhaja iz Bovca zjutraj ob pol petih. Jezil .se je zato ta revež, ker šofer kljub njegovemu mahanju z roko ni hotel zaustaviti na avtobusni postaji v Soči, čeprav je bil prazen. Iz tega je za ubogega potnika nastal cel kup neugodnih posledic, ker je zaradi tega zamudil vse zveze proti Beogradu, kamor je potoval. Pravi in piše, da bo že obra-čunal s krivcem, kadar spet pride nazaj. Lepo pozdravljeni! Vaš Vane ¡TELESNA VZGOJA * SPOR? * g VZGOJA * SPOKT ŠAH * TILiSNA VI Kazgovor s članom okrajne zveze Partizan Lucijanom Furlaničem ob vrnitvi z zveznega zleta v Beogradu mr Drugi zvezni zlet Partizana v Beogradu je bil brez dvoma naša največja telesnovzgojna manifestacija po osvoboditvi. Nastopilo je okrog 20 tisoč pripadnikov društev Partizan od Maribora do Skopja, ki so demonstrirali množičnost in kvaliteto naše telesne kulture in vsestranski napredek, ki smo ga dosegli v razdobju med obema zletoma, Ovacije deset-tisočev gledalcev so potrdile, da jc Partizan na pravi poti in da je zmeraj bližji svojemu osnovnemu cilju: zainteresirati za telesno vzgojo slehernega našega delovnega človeka. Med tistimi, ki so prikazovali številne dosežke na področju telesne kulture v zadnjih letih, jc bil dostojno zastopan tudi koprski okraj. V Beograd je odpotovalo nad 600 tekmovalcev in organizatorjev, ki so se vrnili s presenetljivo blestečimi lovorikami. Osvojiti sedem zlatih medalj ni šala, zlasti če pomislimo, da v telovadnici in tudi v nekaterih igrah 2 žogo (rokomet) skoraj ri.mamo tradicije. Kako so vse to dosegli? Poskušajmo odgovoriti z razgovorom med našim sodelavcem in udeležencem zleta, članom okrajne zveze TVD Partizan v Kopru Lucijanom Furlaničem. Najprej bi vas naprosili za nekaj osebnih vtisov. Ste pričakovali od zleta več ali manj, kot ste doživeli? Težko je " v nekaj dnevih urediti vtise, ko smo videli toliko lepega in ko spomin skače od dogodka na dogodek. Toda če bi delal »prioritetno listo« o stvareh, ki so me najbolj im-presionirale, potem moram omeniti tekmovanje v akademskih sestavah In zaključno prireditev najbolj uspelih točk. Tu je šlo za proste vaje novega tipa, pri katerih se gibi zlivajo In dopolnjujejo ter skladno učinkujejo na vse telo. Čeprav so pri teh vajah zunanji (koreografski) učinki manj pomembni, pa so vendar naletele pri občinstvu na navdušen sprejem. Imel sem občutek, da se je sproščenosti, ki diha iz vaj, naleze! ves stadion in da je ta sproščenost občinstvu bolj pogodu, kakor če bi se posluževali že preizkušenih efektov. Pri izvajanju prostih vaj se je zlasti odlikoval Maribor, najbolj skladno pa so izvajali vaje mladinci (lažja sestava). Nepozabljiv pa bo seveda nastop naših mornarjev in letalcev. Ali se je bilo Kopru v tej močni konkurenci težko uveljaviti? Koprski okraj je sodeloval pri vseh «estavah. Pripravljali smo se dobro in uspehi niso izostali. Na predtek-tnovanjih smo dobili visoke ocene in šest zlatih medalj. Zlasti je treba po-Jivaliti koprski Partizan. Kakšne praktične koristi si obetate od nastopov v prostih vajah? Priprave za zlet so zelo razgibale •delo v društvih. Vsi, ki so vadili vaje za zlet, so imeli od tega predvsem sami korist, saj te vaje utrjujejo in skladno razvijajo telo, da je sposobno hujših naporov. S tem sistemom prostih vaj bomo tudi v prihodnje nadaljevali in bo osnova naše splošne telesne vzgoje. Razumljivo pa je seveda, da jih bomo v spremenjenih tn izpopolnjenih oblikah demonstrirali tudi na naših prihodnjih okrajnih 3n občinskih zletih in društvenih nastopih. Ali ste zadovoljni z doseženimi rezultati v orodni in talni telovadbi? Na zletu v Beogradu smo lahko ugotovili velik napredek v orodni telovadbi v zveznem merilu. To velja predvsem za moške, s Ccrarjem na