•oftnln« v^^uia * coUm^b) FIZKULTURni TEMIIK TEDniK la!3 ^OiljA FIZKULTURNO ;»EZA SLOVENIJE Ste« 33 (*sca* «AROcniN* la om n»t* **»* VONVnVL.TBK NAJN0VEJ5I DOGODKI Harangozo premagal Vano Nemanja Markovič sedmi na svetu Longvka in Gerbcev^ zmagala v Kranju MadžcsrsScip prvak Balkana v plavanju Jugoslovanski plavalci so dosegli zelo lepe uspehe Budimpešta, iu. avgusta, uanes jfc bilo zaključeno balkansko prvenstvo v plavanju in waterpolu. Na sporedu so bile finalne točke 400 m prosto In 200 m prsno za moške, 100 m prosto za ženske In štafeti 4X200 m za moške in 4X100 m za ženske. Tudi zadnji dan prvenstva so tekmovalci dosegli prav dobre rezultate. Madžarska moška štafeta 4X200 m je posta-' vila nov evropski rekord, ženska štafeta i X100 m je izboljšala državni rekord plavalec na 400 m Mitro (Madžarska) pa je popravi) državni rekord na progi 300 m v času 3:33.2 Poleg tega je Bolgar Karabadžalov Izboljšal državni rekord na 400 m prosto, Romunka Grelnet pa na 100 m prosto Naši plavalci se tokrat v izredno močni konkurenci z Madžari niso mogli uveljaviti. Tudi Cerer ni uspel v borbi z Nemethom, ker pred ciljem m znal uporabiti pravdne taktike. Ne glede na to, da v Budimpešti nismo dosegli nobenega prvega mesta, smo z doseženimi uspehi lahko zadovoljni. Pridobljena Izkustva bodo nedvomno mnogo koristila napredku plavalnega športa pn nas. Podrobni rezultati današnjega dne so bili: 400 m prosto moški: Madžar Mitro Je skušal izboljšati rekprd, kar pa mu ni uspelo, vendar je dosegel najboljši letošnji čas v Evropi. Tudi naš zastopnik dr. Defillpls je v tej disciplini dosege) najboljši rezultat po osvobo-ditv; Vrstni red na cilju je naslednji: t. Mitro (M) 4:47, 2. Kadas (M) 4:56.8, H. dr. Defilipis (J) 5:00.4, 4. Puhar (J) 5:06, 5. Karabadžalov (B) 6:45 (uov bolgarski rekord!), 6. Be-cer (It) 6:31.2. 100 m prosto ženske: l. Sekelj (M) 1:12,8, 2. Littomerczkj (M) 1:13.2, 3. Beara (J) 1:16.4, 4. Boparič (J) 1:18, 5. Grelnet (R) 1:21.8 (nov romunski rekordi), 6. Gregoriča (H) 1:27.4. 200 m prsno moški: To je bila naj boi) težko pričakovana točka današnjega sporeda. Razvila se je naj. ostrejša borba med Madžarom Nemethom in našim Cererjem. Na 50 m je prvj obrnil Nemeth, na 100 In 150 metrov pa Cerer. Čimbolj sta se približevala cilju, tem manjša je bila razlika med njima. Končno je Cerer šele pri zadnjem zamahu izgubil borbo z Madžarom. Vrstni red je bil naslednji - 1 Nemeth (M) 2:47.2, 2. Cerer (J) 2:47.4, 3. Bjelif (J) 2:52.2. 4. Statori (M) 2:52.5, 5. Pap (K) 3:06, 6. Mun-teami (K) 3:10.8. Poljubni skoki z deset met rskega (Vo Mui guretinem otoku o Uudmipešti /e bito o četrtek i. t. m. olvor-leno tekmuuanie za prvenstvo Balkona v plavanju, na katerem so tekmovalne reprezentance Albanije, Bolgarije, Jugoslavije, llomunije in Madiar-skc, izven konkurence pa je nastopilo tudi iestčlansko zaslopstuo Trsta Tekmovanje te bilo olvorjeno na svečan način z obhodom reprezentanc okoli bazena. ?.a skupino nosilcev zastav so stopali najprej tekmovalci Jugoslavije, nato Trsta. Bolgarije, Romunije in Madžarske, ki jih je občinstvo toplo pozdravilo (Albanci so prispeli icle drugi dan tekem) Nc tribuni so bili med drugimi gosli minister za informacije Madžarske republike. Mihaliflg, minister za promet Giiretj, minister za notranje zadevi lluik, svetnik lugosbmanskego poslaništva dr Smodlaka in vojaški ataše major Brankov Po Ivmnah zastopanih držav je pozdravil goste predsednil Madžarske športne urez/ Branko, za njim pa je povzel besedo vodja iv goslovanske delegorne glavni sekretar FISAJA Miroslav Kreaiič, ki je poudaril velik pomen sodelovanja balkanskih držav v fizkultiiri za učvrsti lev miru na svetu Sledila je Se amaterska prisega, ki ji je govoril kapetan madžarske reprezentance v uraterpolo Islegg, nakar se je začelo lek m n vanje. stolpa. Madžara sta bila nrez pravt konkurence in sta se plasirala daleč pred ostalimi tekmovalci. Vrstni red je naslednji: Hidvegj (M) 126.58 točke, 2. Palla (M) 122.88 točke, 3. Grilc (J) 84.85 točke, 4. Mičev (B) 79.46 točke, 5. Grusev (B) 60.09 točke. štafeta 4X200 m moški: V tej disciplin) so postavili Madžari nov evropski rekord. Plaval) so v izrednem stilu. Valent je preplaval progo v 2:19, Szatmarj 2:17.4, Kadas 2:16.6 in Mitro 2:15.4. štafete so prišle na cilj v naslednjem redu: l. Madžarska 9:08.4, evropski rekord!, 2. Jugoslavija (Vidovič, Stipetič, Puhar, Pelhan) 9:31.6, 8. Romunija (Ulen, Bi-resci, Sarkadi, Simon) 10:34.2, 4. Bolgarija (Karabadžalov, Raripov, Hrt-stodtilov, Kilijev) 11:10.5, 6. Albanija 12:25.4. Tekmovalci iz Trsta, ki so prišli četrti na cilj, so plavali izven konku-renče in so dosegi) rezultat 11:01.8. Štafeta 4X100 m prosto ženske. Tud) tu je madžarska štafeta v Izredno dobrem času prva prispela na cilj In postavila nov državni rekord Vrstni red Je bil naslednji: l. Madžarska (Temes, Littomerczkj, Sekelj, Novak) 4:49.8, 2. Jugoslavija (Stanujeva. Beara. Loparič. M ml le) 5:16.2. 3. Romunija (Kuku, Lerea, Grigorioa, Grelnet) 6:05.2, 4. Bolgarija (Kono. nova, Veljkova, Dimitrova, Dekova) 6:58.4. Končni rezultat v plavanju je naslednji: l. Madžarska 812 točk, 2. Jugoslavija 167 točk, S. Romunija 68 točk, 4. Bolgarija 36 točk, 5. Albanija 12 točk. WATERPOLO TEKMA Madžarska : Jugosiavlfa 3:1 (Z:l) Po plavalnem sporedu so bile zaključne vvaterpolo tekme. Najzanimivejša je bila tekma Madžarska : Ju-goslavija. Za to odločilno tekmo so postavili Madžar) naslednje moštvo: Jenet, Patakl, Fabian, Fago, Szlvos, Kislegi, Brandj, Jugoslavija Je nastopila v naslednji postavi: Kovačič, Giovanclll, Bakašun Grklnič, Kurilni, Brainovlf, Ciganovlč. Madžari so takoj v začetku dosegli vodstvo. Po enakovredni igri je desnemu krilu uspelo povišati na 2:0. Tik pred kon-cem polčasa Je Ciganovlč znižal na 2:1. V drugem polčasu so Madžari zabili še en go) in nostavili končni m - Prizor s Starta na 100 m hrbtno na drž. prvenstvu Defilipis je postavi) na 400 m najboljši rezultat po osvoboditvi zultat 3:1 (2:1). Sodil je romunski sodnik Teo Kranz slabo. Ostale tekme so bile: Bolgarija : Albanija 10:0, Romunija 3:0 p. f„ Romunija : Alba-, nija 18:0. Tablica waterpolo tekem je naslednja: Madžarska 4 4 0 0 68:2 8 Jugoslavija 4 8 0 1 53:4 6 Romunija 4 2 0 3 23:15 4 Bolgarija 4 1 0 3 10:49 2 Albanija 4 0 0 4 0:84 0 Po končanih vvaterpolo tekmah je sledila razdelitev nagrad. Prvi v vsaki disciplini je prejel pokal, drugi in tretji pa kolajno. Naš Miloslavič je dobil kot najboljši Inozemski tekmovalec tudi pokal Ob igranju madžarske himne so izročili zmagovalcem letošnjega balkanskega prvenstva Madžarski zmagovalni pokal. Sledil je pozdrav albanskega delegata, nato pa odhod vseh plavalcev, nakar so sneli zastave na balkanskem prvenstvu udeleženih držav, s čimer je bila letošnja balkanijada v plavanju zaključena. Rezultati prvega dne tekem I*rvi dan tekem so bila večinoma predtekmovanja, le na 1500 m prosto ie bijo izvedeno takoj finalno tekmovanje. Takoj po startu je prevzel vodstvo Madžar Vbros, dočim sta mu bila Jugoslovana Stipetič in dr. Defilipis tesno za petami. Sredi proge je dr. Defilipis nekoliko popustil, toda pozneje je izgubo zope: popravil in prehitel Stipetiča. ni pa mogel dohiteti Vorosa. Vrstni red tekmovalcev na cilju ie bil naslednji: 1. Voros (Madžarska) 20:22,0 2. dr. Defilipis (Jugoslavija) 20:38.6 3. Stipetič (Jugoslavija) 20:55.2 4. Grof (Madžarska) 21:08,8 5. Kohunicki (Romunija) 24:20,6 6. Vulkanov (Bolgarija) 24:31.2 Bolgar in Romun sta postavila nove državne rekorde. Po lei disciplini je (Nadaljevanje na zadnji strani.) Don vodnih športov v Uubffonj na uspe! Ljubljana, 10. avg. Kmalu po 8. uri so se zbrali plavalci, udeleženci »Dneva vodnih športov« pred ljubljanskimi kopališči. V Centralnem ljudskem kopališču so nastopili prvi plavalci ob 9. uri dopoldne. Do 11. je bila vsa zvrstitev in spored končan. Kljub temu, da se je predvsem mladina v precejšnjem številu odzvala pozivu fizkulturnih organizacij in bi se dal »Dan vodnih športov« organizirati tako, da bi bil lepo in uspešno zaključen, se zaradi slabe organizacije — predvsem v Centralnem ljudskem kopališču — ni moglo zabeležiti pričakovanih uspehov. Pripravljalni odbor in vodstvo tekmovanja nista imela točnega pregleda nad številom tekmovalcev, in kar je glavno nista položila največjega težišča v izpolnjevanje norm v plavanju za fizkulturni znak. V Centralnem ljudskem kopališču je izpolnilo norme, kljub temu, da je bila ponovno poudarjena prav važnost tekmovanja za fizkulturni znak v okviru »Dneva vodnih športov«, samo 17 tekmovalcev. Bolje se je organiziralo tekmovanje In sploh »Dan vodnih športov« v kopališču na Ljubljanici. Med boljšftni se je razvilo prikrito tekmovanje, drug; pa so mirno preplavali 50 m dolgo progo. Tekmovalci, ki so izpolnjevali normo v plavanju za zlati znak, so preplavali 100 m dolgo progo. Pionirji so z raznovrstnimi slogi plavanja preplavali zanje precej dolgo progo, drugi pa so zopet skakali s skakalnic na glavo, na noge in seveda tudi na trebuh. Med plavanjem so prikorakali borci JA. Spontano so se udeležili tekmovanja, eni v kopalnih oblekah, drugi so šli v vodo oblečeni, skupina 50 borcev pa je plavala 50 m dolgo progo v popolni boj- ni opremi. Začetnikom je šlo težko, toda vsi brez razlike so vztrajali. V kopališču v Vevčah se je udeležilo »Dneva vodnih športov« 110 plavalcev, katerih spored so spremljali številni gledalci. Najprej so preplavali vsi moški skupaj 1-00 m. Nato je sledilo tekmovanje posameznih vrst fizkulturnih aktivov in PD Rdeča zvezda, osem skakalcev pa je potem izvajalo propagandne skoke s skakalne deske. V Vevčah so izpolnili 17 norm za bronasti znak ter 6 za srebrnega. V tekmovanju mešanih štafet je zmagal PA sindikata Vevče, takoj za njim pa je prispela na cilj ekipa PD Rdeča zvezda. V Vevčah so plavali tudi borci-letalci. Plavalni trabaj v L|ubQaasl V okviru »Dneva vodnih športov« je bil danes ob 20.30 troboj FD Enotnost : JA : Kranj, katerega rezultati so bili naslednji: 400 m prosto: 1. Mikež Jože (Enotnost) 6:07.3, 2. Černe Marko (E) 6:17.3, 3. Hafner Boštjan (Kranj) 6:23.2; 50 m prosto ženske: 1. Šturm Boža (K) 42.0, 2, Roš Marija (E) 42.4, 3. Bar Dolores (E) 42.5; 100 m hrbtno moški: 1. Pelan Staš (E) 1:22.9, 2. Jereb Marijan (E) 1:27.4, 3. Sulič Anton (JA) 1:28.2; 200 m prsno moški: V tej disciplini je prvi Hočevar Rado zabeležil dober rezultat 3:12.6, 2. Žvokelj Marko 3:13.3, 3. Košak Janez (JA) 3:28.4; 100 m prsno ženske: 1. Avšec Marijanca (E) 1:49.2, 2. Jenko (K) 1:52.3, .3. Jerška (K) 1:53.8; 50 m hrbtno ženske; 1. Kavšek Tatjana (E) 46.6, 2. Vodišek Vera (E) 49.6, 3. Šturm Boža (K) 52.1; 100 m prosto moški: 1. Rot er Branko (E) 1:09.9, 2. Kobal Janez 1:11.1, 3. Piiverič Dušan (JA) 1:13.4; štafeta 4X50 m moški: zmago je dosegla Enotnost z rezultatom 2:08.4, V ekipi Enotnosti s0 plavali: Rater, Kobal, Černe, Mikež. Takoj za njo je prispela ekipa Jugoslovanske armije v času 2:10.5. Plavali so: Ka-prinij, Zimic, Silič, Plidarič. Druga ekipa JA je bila diskvalificirana. Po štafeti so izvajali skoke s trimetrske deske skakalci JA, PD Krima in PD Udarnika (Kranj), Skakali so Černič Anton za JA, Keber Milan in Kine Boric za PD Krim ter Šink Dean za PD Udarnik. Odlikovat se je posebno prvak Jugoslovanske armije v skokih v vodo Černič Anton. Po skokih v vodo sta pokazala dva plavalca reševanje utapljajočega, nato pa kot šaljivo točko plavalci PD Enotnosti lovljenje v vodi, združeno s skoki s petmetrske skakalnice. Spored je zaključila vvaterpolo tekma PD Enotnosti proti Jugoslovanski armiji. Enotnost je zmagala s tesnim rezultatom 3:2. Dan vedrila špoftsv v Mariboru Maribor, 10. avg. Danes je bil na Mariborskem otoku »Dan vodnih športov«. Lepo vreme je bila naklonjeno tekmovalcem in je bila udeležba tudi zaradi tega zelo velika. Prireditev je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Lepo število nastopajočih, kj so tekmovali za fizkulturni znak, je dokaz velikega zanimanja za to panogo fizkulture. Čeprav je Imelo plavalno tekmovanje vseljudski značaj, so bili doseženi nekaterj nadpovprečni rezultati. Tudi na Dragi je bilo vse živo, čeprav deroča struja onemogoča, da bi se tudi v Mariboru razvilo brodarstvo. zelo ostra borba, ki je dovedla do večkratnih faulov, posebno e strani Josiča. V tretji rundi je bil Josič za radi ponovnih faulov diskvalificiran. Stanje točk 4:2 za Dom armije, Ljubljana. V lahki kategoriji sta se srečala Golič Slevo (CDJA Partizan) z Rakičem (Dom armije, Ljubljana). Po zelo ostri borbi, ki včasih ni bila fair, je zmagal po točkah bolj izdržljivi Golič Stevo (Partizan). Stanje točk je torej 4:4. V welter kategoriji sta nastopila Kenig za CDJA Partizan in Cundrič za Dom armije, Ljubljana. Kenig je šel takoj v prvi rundi v napad, vendar ie Cindrič izdržal nekaj težkih ndar- F/sJcsarji CDJA Partizana premagali Dsm aratsife Ljubljana lo:6 Ljubljana, 10. avg. Snoči ©o Sc srečali boksarji CDJA Partizana iz Beograda z boksarji Doma Jugoslovenske Armije iz Ljubljane. Srečanie se je odigravalo na vrtu Doma armije v Ljubljani pred številno publiko. Vse borbe so bile ostre in izvojevane z velikim elanom, ki je lasten večini boksarjev Jugoslovenske armije. V posameznih kategorijah so nastopali sledeči pari: mnšja: Kasa—Jankovič, ban lan: Jakopovič—Klišanič, peresna: Josič—Rakič, lahka: Golič—Rakič, we!ter: Kenig—Cindrič, srednja: Ti-čič—Subotnik, poiležka: Radič—Razinger in težka: Jankovič—Lovrič. Prvi del sporeda je tvorilo predtekmovanje treh parov. Kot prvi par sla nastopila Jovanovič Bogomir (Dom armije, Ljubljana) proti Momčilu Zdravkoviču (CDJA Partizan). Borba je bila ostra in lepa, v splošnem ena najlepših borb večera. Pri Jovanoviču se je pokazalo pomanjkanje kondicije. vsled tega se nj mogel ubraniti Zdravkoviču, ki je stalno v vseh treh rundah napadal. Po točkah je zmagal Zdravkovič (Partizan). Kot drugi par sta nastopila v welter kategoriji Pavič Ivica (CDJA Partizan) : Dolenc (Dom armije, Ljubljana). Pavič kj je silno napadal, je prisilil s hitrimi udarci Dolenca v kot in v obrambo, že v prvi rundi je zmagal Pavič z k. o. Takoj zatem sta nastopila isto-tako v welter kategorij} Horvat Ivan (Dom armije. Ljubljana), ki je že po nekaj udarcih v prvi rundi knockou-Ural Todosijeviča (CDJA Partizan). Glavni del sporeda se je začel s srečanjem Kasa Mirka (Partizan) z Jankovič Momčilom (Dom armije, Ljubljana) Kot drugi par v konkurenci sta nastopila v bantan kategoriji Jakopovič (CDJA Partizan) in Klišanič (Dom armije. Ljubljana) Po silno ostrem napadu Jakopoviča se je KB-šanič že v prvi rundi predat. Stanje točk po tei borbi je 2:2. Tretji par v peresno tahki kategoriji Josič (Partizan) in Rakič (Dom armije. Ljubljana). Od vsega pofetka se je razvila štetju. V drugi rundi se je pomanjkanje kondicije še bolj pokazalo, tako da se ie po nekaj ostrih udarcih, ki iih ie sprejel Razinger skoraj k. o., udal. Slan je po tej borbi je bilo 10:4 za CDJA Partizan. V težki kategoriji sta nastopila Jankovič za CDJA Partizan in Lovrič za Dom armije. Ljubljana, V prvi rundi je uspel Lovriču odličen tehnični k. o., ki je vrgel Jankoviča na tla. Lovrič je tako dosegel še eno točko za Ljubljano, da je bilo končno stanje točk po tej zaključni borbi 10:6 za CDJA Partizan. NOGOMETNA TEKMA Fartšzsm : D&im armijs LJtčJbrlfa&a 4:1 (o:o) Ljubljana, 10. avg. Včeraj popoldne je imelo ljubljansko občinstvo prvič priliko videli najboljše jugoslovansko nogometno mošlvo CD ! V Partizan iz Beograda, ki je na- o-pilo na nogometni lekmj proti mo-štv: Doma armije iz Ljubljane. Ljubitelji nogometa so imeli priliko videti kvalitetni nogomet, ki ga nimajo cesto priliko vJdeti v Ljubija-; ni. Moštvo Doma armije iz Ljubljane se je pokazalo kol močan nasprotnik in kot moštvo, kj bo igra-go verjetno odločujočo vlogo v prvi slovenski ligi. gledalcev ie bilo 3000. KRATEK POTEK IGRE Začetni udarec ima Partizan, ki pride takoj do vrat, toda vratar uspešno brani. Žoge Čajkovskega gredo nad prečko ali mimo vrat. Napad Doma armije Ljubljana je nekoliko nervozen in ne zna uspešno zaključiti svojih akcij. Arini ja osvaja z dolgimi streli teren, loda levo krilo greši, ker gre preveč v notranjost igrišča. Polagoma se opaža tehnična premoč. Partizana, ki ne pride popolnoma do izraza le zaradi požrtvovalne in oslre igre Doma armije Kljub tehnični nad-moči Partizana v prvem polčasu, ni opaziti preciznosti beograiskih igralcev Igralci doma armije so često osvajali teren s tipično dolgimi streli preko igrišča brez posebnih kombinacij in so fizično popolnoma obvladali igro. V drugem polčasu je začel Partizan takoj v začetku navaljevati na vrata Doma armije in je že v 3. min. dosegel Simonovski prvi gol za Partizana, Nato ima priliko Dom armije. ki je pa ne izkoristi, ker Kumar zgreši 7 m pred vrati. Ča jkovski se pokaže za igralca velike vrednosti in sposobnosti in se ga opazi stalno na celem igrišču: iz obrambe prehaja v napad in zopet v obrambo. V 26 min. doseže Partizan iz kota po Radunoviču drugi gol. Takoj dve minuti kasneje Simonovski leno preigra več igralcev in s krila ostro strelja na vrata in stanje je 2:0 za Partizana. Kiju., temu igralci Doma armije iz Ljubljane np popuščajo in še naprej uporno napadajo ler jim končno uspe po Kumarju, ki je prešel dva nasprotnikova igralca, doseči častni gol cev in se v drugi rundi precej popravil. Po točkah je zmagal Kenig in prinesel ekipi Partizana dve točki. Stanje točk je torej 6:4 za CDJA Partizan. Kot naslednji par sta naslonila v srednji kategoriji Tičiž (CDJA Partizan) in Subotnik Stevan (Dom armije, Ljubljana). Ta borba, ki je bila silno ostra in težka, toda obenem ena izmed najlepših borb večera, je prinesla zmago Tičičn. ki je bil v boljši kondiciji kol Subotnik. vendar mu ie la vee čas zmago silno ogrožal. Stanje točk ie 8:4 za CDJA Partizan V poitežki kategoriji sta nastopila Radič za CDJA Partizan in Razinger Lojze za Dom armije. Ljubljana. V prvi rundi ie sprejel Razinger, ki mn ie manjkalo kondicije in tehnike, težek udarec, ki ga ie malone spravil na tla. Gong je prekinil sodaika v Qd 14. do 17. t. m. bodo v Ljubljani n. zvezne tekme letalskih modelov 0 pomenu letalskega modelarstva smo v zadnjem času ie precej slišali, zato bomo na kratko poudarili samo to. da ima letalsko modelarstvo izreden pomen *a ustvaritev bodočega kadra zanesljivih letalskih strokovnjakov |n konstruktorjev. kajti od gradnje letalskih modelov do gradnje pravih sodobnih letal je samo korak in poznavanje tehnike in problemov gradnje letalskih modelov je osnova tehnike gradnje pravih letal. Celo najboljši letalski konstrukterji »o nujno navezani na gradnjo modelov. na katerih preizkušajo svoje nove konstrukcije. Naši modelarji, ki so na lanskem I. Zveznem tekmovanju letalskih modelov v Ljubljani dosegli prvo mesto, so se za letošnjo dršavno tekmovanje še temeljiteje ptipravi-li Letos bodo tekmovali t večjimi modeli, med njimi tndl z modeli na bencinski in Dieselov motor ter na raketni pogon in * modeli, ki jih vodijo s pomočjo radia. V Jneoslavii; živi in dela danes na stotine modelarskih krožkov in modelarskih grttn. v katerih se vedno nove mnoMee mladincev in mladink vseh sloiev naših delovnih narodov veibajo za bodoče letalce in letalske graditelje Menda ni kraja, kjer bi se ne zbirala za letalstvo navdušena mladina bi »i gradila letalske modele in jadralna letala. Ljubezen do letalstva se je v zadnjem času spremenila v nekako pozitivno epidemijo, ki zajema vedno širše In širše množice naše mladine in vsega naroda. Po obisku letalskih prireditev, mitingov. predavanj, razstav in drugega. kar prirejajo naši športni letalci, labko mirno rečemo, da je zanimaje za letalski šport res množično In ni več daleč čas. ko bomo govorili o športnem letalstvu — ljudskem športu v Jugoslaviji. Na II Zveznem tekmovanju letalskih modelov ho sodelovalo skupno nad 70 modelarjev i* vseh jugoslovanskih republik, število njihovih tekmovalnih modelov vseh velikosti in vret na ho zanesljivo presegalo 200. P-::avf|e so s? reprezentanc« Itndskih rennhtik Slovenije Hrvatske, Srbije Makedonije. Rosne in Hercegovine. Orne gore. Toda mladi gradite’?* nroer Samac—Sarajevo tndi norelo h’f! vaduii I G fC>&£&£r^d£)cr ir(^3@©M0 Zakat nismo v orodni teiovadbi na taki višini kot nekoč? Na vsen dosedanjih tekmovanjih smo ugotovili, da ne razpolagamo več s tekmovalci mednarodne višine, da je njihov izbor minimalen in da predvsem nimamo mladega kadra. Ako pogledamo razvoj orodne telovadbe pri nas od njenega početka do danes, bomo povsem lahko našli vzroke današnjega stanja. Kdor pozna danes stanje v orodni telovadbi, kvaliteto sedanjih tekmovalcev in njihovo število in to primerja s stanjem pred prvo in v raz Najboljši orodni tekmovalci In tekmovalke Albanije, Bolgarije, Madžarske, Trsta in Jugoslavije se bodo borili v septembru v Ljubljani naslov balkanskega prvaka. Preteklo leto je bilo tekmova. nje y Sofiji, kjer je zmagala Jugoslavija, tesno so ji sledile Bolgarija in Romunija, ki so v zadnjih iethi zelo napredovale, medtem, ko Albanija, iti se je sploh prvič udeležila meddržavnih tekem, ni predstavljala resnega nasprotnika. letos bo konkurenca ostrejša, saj se udeleži tekem Madžarska, katere tekmovalce In tekmovalke smo spoznati kot Izredno rutinirane na zadnjem srečanju v Budimpešti in Beogradu. kazalo, oa so drugi napredovan, Ju dobiu med orvo in drusro svetovno —1—’ ™ ''u -- ramo mlade generacije sistematične vojno se upravičeno Iražule Me so f08’0™11 Pa zaostah in zasedli Sele vztrajno in požrtvovalno leta in leta vojno, se upravičeno sprašuje, kje so 6 mesto. V naslednjih dveh letih se če hočemo doseči uspeh. Fizkulturna zveza Slovenije je ta številni dobri telovadci, zakaj kvaliteta sedanjih ni na vodilni mednarodni višini tn zakaj ni med njimi novih mladih moči? Leta 1912 smo Slovenci zabeležili prvi uspeh v orodni telovadbi s tem, da so naši telovadci osvojili prvenstvo posameznikov, nakar je prva le stanje z intenzivnim delom neko Uko izboljšalo in ie bila mednarodna tekma v Pragi že nov uspeh Jugoslovanov z doseženim 3 mestom. To je bila zadnja te km« v pred vojno Jasno je da se v razdobju, ko mladina ni imela pribite zasledovati uspehov tekmovalcar tudi n: navdu- svetovna vojna prekinila vsako delo Sevala za orodno telovadbo in nam je A že 1. 1922 do 1930 je doba novih tako manjkal dotok mladega kadra, uspehov, saj smo Imeli stalno sve-o. stanje se ie izbolišdo šele do 1 1938 koj po osvoboditvi pristopila k na črtni vzgoji. že 2 leti prireja fede ralno mladinsko prvenstvo v vajah na orodju in uspehi so iz leta v lete boljši. Letos je ženska mladinska vr sta na drž prvenstvu v Beograd osvojila prvo mesto v splošni ocen a v oceni posameznic vseh 8 prvi) mest. Tudi moška mladinska vrst, le malo zaostaja za žensko In sj j. osvojila 2. mesto v splošni oceni vrst Fiz kulturni savez Jugoslavije bo v bodoče posvetil več pozornosti vzgoji orodnih tekmovalcev, toda šele po vztrajnem in sistematičnem delu lahko pričakujemo uspeh komaj v nekaj letih, šos-tt edetiski zvezni tečaj, ki se sedaj vrši v Kranju kot pripra- slaviji. Cas vadbe do balkanskega pr- Madžarska trenerka naših telovadk Keletj Agneza, v vznosu v vzpori na bradlji va tekmovalcev za balkansko prvenstvo v septembru v Ljubljani in eno- venstva je kratko odmerjen, vendar smo prepričani, da uspeh ne bo iz- mesečni mladinski tečaj v Kranju, po- ostal in pomenita oba tečaja prvi ko-Tteni začetek resnega dela za razvoj • - - -- - - n napredek orodne telovadbe v Jugo- rak k uspehom naših tekmovalcev v bodočnosti. Vazzaz Jelica. Lortgyka in Gerbčevo zmagovalca zbirnih tekem za sestavo reprezentance Karel Janeš Izvaja eei obrat v predkolebu na bradlji no prvenstvo posameznikov od Sumi- m smo imeli že ob nastopu vojne ste-ja do Primožiča na vseh rnednarod- vilen kader mladih in dobrih tekmo-nih tekmah. Zanimivo je, da je v zgo- valcev iz vseh krajev države, ki bi v dovini orodne telovadbe edinstven pri- nekaj letih že lahko zamenjali teda-mer, da je bil na dveh zaporednih nje t. kmovalce. Inarodno osvo-medna rodnih tekmah prvak v celo- 1 Kanin a borba je zapustila vrzeli tudi kupni oceni isti tekmovalec in to je bil šumi Peter. Tudi naša vrsta je v tisti dobi zasedla vodilna mesta, to je 2. oziroma ,3. mesto v svetovnem prvenstvu na mednarodnih tekmah In olimpijskih igrah. To nam pove. da je bila vrsta zelo homogena in tek movalci visoke kvalitete, ženske takrat še niso tekmovale. Povsem na- Kr»nj, m. nvKiiKt«. Včeraj dopoldne so se pričelo tu prvo izbirno tekmo za sestavo telovadne reprezentance. Kot prve so pričele tovarišice r, vajami na uredi, nadaljevale so i. vajami ua krogih, in so danes istočasno v tovariši zaključile tekmovanje, ki je pokazalo sledečo rezultate: Člani: 1. Lonsyka Miro (FD Enot nest, Ljubljana) l«s.:i6 točk, ž. Jelič Drago (Mladost) 185.27 točk, 3. Jelič Ivan (Mladost, Zagreb) 10i.ll, 4. Boitižar Stjc-pan (Dinamo, Zagreb) 164.s a j "•r* jm-iboljšl, kakor Grile ki so jih dobil! pri ost-rem treningu, faradi tetra plasma, ki je bil n;s bob Ir.-birnih tekmah dosežen, ne pokaže povsem jasne slike, vendar smo kljub temu dobili pregled Jaših najboljših tekmovalcev in moremo t, trotov ostjo zaključiti, kateri tekmovalci bodo našo državo zastopali na bližnjih tekmah sivo Halknna. za prvon- Ivonrad, Vadnov Jože, KujundžIČ Josip, pri ženskah* pa Kober Tanja, Basletit 1) ra jr le a in Kostnnarevič Jelena. Pri ne katerih od teh jc bila vzrok bolezen, a!! pa niso nastopili vsled majhnih poškodb OiiinpSjske vesti Amerika je določila 22 tekmovalcev za smuške tekme. Reprezentanca bo potovala z letalom direktno v St. Moritz. V Ameriki se oglašajo nekateri listi s predlogom da naj olimpijske nja močno zmanjšala njihovo hvalite to, mladina pa še nima pogojev za tako težke tekme, k j zahtevajo dolgoletno pripravo in tako smo trenutno v položaju, da imamo sorazmerno ravn0 je, da se je mladina ob t« kih slab starejši kader brez mlajšin moči. uspehih navduševala in se pod vod- Kdaj lahko pričakujemo izboljša etvom svojih vzornikov pripravljala, nje? Vedeti moramo, da dober tek-da izpopolni in nadomesti njihove vr- movaiec v vajah na orodju lahko poste. Toda kmalu je nastopila doba za- stane šele takrat, ko obvlada vsa steja Jugoslovanski teKmovalel se predpisana orodja, akrobatiko in lah-radi takraiisnih političnih razmer niso ko atletiko (mednarodne tekp-el ne udeležili olimpijskih iger v L-os An- pa, da je dober samo v eni panogi ge-esu 1. 1932 in mednarodne tekme oziroma na enem orodju. Zato lahko . . „ . -—________ v Budimpešti, kar je usodno vplivalo primerjamo orodnega tekmovalca sa- !^re lela 1048 n« bodo izvedene, ker na nadaljnji razvoj orodne telovadbe mo z deseterobojcem v lahki atletiki, .l'e. velik del tekmovalcev slabo hra-pri nas, kajti vsako mednarodno sre- ki mora obvladati tudi 10 raznin lab- n.ien in njihova borba z dobro hra-čanje pomeni napredek tekmovalcev v koatietskih disciplin. Medtem ko bomo njenimi ameriškimi tekmovalci ne kateri koli panogi in tako tudi v orod- prvake v posameznih disciplinah lab- bila enaka- Padel je tudi predlog, ni telovadbi in veliko pobudo za na- ke atletike in na posameznih orodjih & bj oskrbela Amerika prehrano daijnii razvoj, dočim pomeni vsaJta lahko kmalu vzgojili, je za vzgojo do- z;> vseh 4000 tekmovalcev na olim-daijsa prekinitev veiik zastoj v tisti brega deseterobojca ali dobrega med- pijskih igrah v Londonu, vendar se Panogi. Nasprotno so drugi narodi v narodnega tekmovalca v vajah na nekateri boje, da bi nenadna moč-ej dobi napredovali in se intenzivno orodju potrebno večletno resno na- -1 li hrana lahko tekmovalcem prej Pripravljali na olimpijske igre 1. 1936 črtno in neprekinjeno delo. Orodno škodila kot koristila. Kljub temu je v Bern.-ra, prirejali številna meddr- telovadbo moramo zato smatrati kot Ameriški olimpijski komite vprašal 2avna srečanja in s tem izboljšavah zelo težko panogo, ki je ni možno angleško vlado pod kakšnimi po-nvaii eto svojih tekmovalcev. Tako se dvigniti v kratkem času, ampak je goji k Mio mogoče dostaviti hrano je na oampijskih igtah v Berlinu po- potrebno za to več let. Vsgajad mo- y Anglijo Pri tekmovalcih je vsekakor Izredno presenetil Longyka Miro, ki je na vseh orodjih pokazal odličen napredek In so ho gotovo z nadaljnjim vestnim urjenjem povzpel še do boljše kvalitete. Zmagovalka v ženskem oddelku, Gerbec Vida, je rutinirana tekmovalka, ki je ponovno dokazala, da jo moremo šteti med naše najboljše zastopnice telovadnega športa- Tekmovalci in tekmovalke, ki smo jih navedli, hodu do balkanskih tekem ostali na skupnem treningu, da še čim bolj Izpopolnijo svoje znanje, ostali pa se bodo vrnili v svoja društva ' ........................................................................................... ^ Vida Gerbec na gredi v stoji na glavi raanožno NEMANJA MARKOVIČ SEDMI NAJOLJSI STRELEC NA SVETU Stockholm, H), avg. Končano je tekmovanje v streljanju iz precizne malokalibrske puške za medaljo »Mojster v streljanju«. V tej disciplini je sodeloval tudi naš strelec Nemanja Markovič. Dosegel je s 40 streli 0(58 točk, kar predstavlja izredno dober uspeh, ker je s tem Markovič zasedel 7. mesto na listi najboljših svetovnih mojstrov v streljanju. Pred Nemanjo Markovičem so na listi Skredegard (Norveška' s 370 točkami, Kagneso (Argentina) s 375 točkami^ Patente (Argentina s 373 točkami, Fritsch (Finska) s 373 UKtami, Kongsjor-den (Norveška) s 371 točkami in Menderi (Finska) s 370 točkami. Nemanja Markovič je premagal svetovne mojstre . streljanju, med katerimi je veliko število bivših svetovnih prvakov. Poleg tega uspeha je Markovič dosegel tudi zlato medaljo »Mojstra v streljanju«. Nemanja Markovič Njegove Štiri serije po 10 strelov so 90. 91, 94 in 93 od 100 možnih točk. Z vojaško puško za medaljo »Mojstra v streljanju« je včeraj streljal Peter Cestnik. Čeprav je popoldne, ko je Cestnik začel streljati, neprestano deževalo, je dosegel 478 točk. Danes sta z vojaško puško streljala za medaljo »Mojster v streljanju« M. Cukič in Dragan I'osmič. V vseh treh položajih sta Cukič in Tosnič odlično streljala. Oba sta osvojila zlato medaljo »Mojstra v streljanju«. Cukič je dosegel 511 točk in se plasiral na 12. mesto med tri sto najboljšimi svetovnimi strelci. Za njim je v plasmaju Horber, dvakratni svetovni prvak v drugih disciplinah na tem tekmovanju in veliko število znanih strelskih prvakov. Dosedanji uspeh naših strelcev na tekmovanju za svetovno prvenstvo v Stockholmu, posebno pa sijajni uspeh Markoviča Nemanje ter uspeh čukiča, Tosniča in Cestnika predstavlja pravo moč našega strelstva. Hajduk : železničar 2:® (1:®) Maribor, 10, avg. Včeraj je gostoval v Mariboru splitski Hajduk v nogometni tekmi proti domačemu Železničarju. Za tekmo je vladalo izredno zanimanje, saj še je zbralo na igrišču nad 7000 gledalcev, ki so napeto pričakovali, kako se bo končal nastop domačega moštva proti uglednemu nasprotniku, ki je na svoji turneji po Sloveniji dosegel doslej dve visoki zmagi, 6:0 v Ljubljani in 7:4 v Celju. Veliko zanimanje je vladalo zlasti za nastop državn. reprezentanta Mato-šiča, ki slovi kot dober strelec. Igra gostov, pa tudi igra domačega moštva je gledalce navdušila in so nepristransko dajali priznanje enemu in drugemu za vsako lepo potezo. Tekma se je odlikovala tudi po tem, da ni bila surova in je nudila zares lep nogomet. Zmaga gostov in toliko rezultat izrazite premoči, marveč bolj rezultat naključja. V prvem polčasu je bila igra po-ponoma enakovredna. Gostje so bili presenečeni, ker niso pričakovali tako odločnega odpora, še mani pa napada s strani domačinov. Napad Železničarja je napravil več dobrih prodorov, toda pred vrati nasprotnika je imel izredno smolo. Tud: Haiduk ie izva-jaljvpe napade Po krilih ki pa jih je požrtvovalni vratar Železničar. Švajg-hofer krasno ubranil. V 35. minuti se je posrečilo pobegniti desnemu krilu Mrčiču, a vratarja ja zakrival branilec, fako da Je Mrčič iz bližine 6 metrov poslal žogo neubranljivo v mrežo ter postavil vodstvo 1:0 za Hajduka. Železničar je v nadalinjem poteku igre napel vse sile, da bi izenačil, kar mu pa ni uspelo. Obramba Hajduka ie bila odlična. Igra ie bila zelo hitra in lepa. . V drugem noičasu ie Haiduk že ta- V preteklem tednu eo bile odigrane naslednje tekme: Na Stadionu v gredo 0. avgusta: F. A. MLO : Narodna banke 1 : 0. Zmagovalec je uveljavil terensko premoč šele proti koncu igre z golom, ki je bil dosežen iz prostega strela. F. A. ECŽ : F. A. Moste 0 : 0. Kljub zanimivi in živahni igri obeh moštev je igra ostala neodločena. Obe tekmi ie sodil tov. Gluši? objektivno. Na igrišču F. D. Triglava v sredo 6. avgusta: F. A. Železnica : F. A. Na-Ma 4 : 0 (1 : 0), Prometniki so sigurno zmagali nad tehnično slabšim moštvom Narodnega magazina, čeprav se je isto borilo z veliko požrtvovalnostio. Sodil ie tov. Pucihar povprečno. F. A. Kovinar-Šiška : F. A. Ljudska pravica 7 : 1 (4 : 0). Z odločno in tehnično boljšo igro so kovinarji visoko porazili nasprotnika, pri katerih nosi glavno odgovornost za neuspeh ožja obramba s slabim vratarjem na 5elu. Sodil je tov. Potočnik prav dobro. koj od začetka začel oblegati vrata Železničarja, vendar pa ie bila tudi obramba Železničarja na višini. Zlasti se je izkazala srednja vrsta z Lesjakom na čelu. Po prvih 20 minutah se je razvijala igra iz polja v polje. V 32 minuti se je posrečilo Radovni-koviču, da le iz gneče pred vrati Železničarja žabi! drugi gol in postavil končni rezultat 2:0. Domačini so si na vso moč prizadevali, da bi dosegli vsaj častni gol. Obramba Hajduka je bila presenečena zaradi novega sistema igre. ki jo je izvajal Železničar in ki se je dobro zkaza! Železničar je skoraj stalno napadal nasprotnikova vrata. V zadnji minuti ie dobil Kovačič od Gajška krasno podano žogo na nogo 2 metra pred golom, a v nervoznosti ie streljal naravnost v vratarja in tako je ostala poslednja prilika neizkoriščena Trener Hajduka Baničič ie izjavil o igri in moštvu Železničarja: Vratar Švajghofer ie zelo požrtovalen in se odlikuje z velikim znanjem- ki si ga ie pridobil na večiih tekmah. Oba branilca sta brez večiih napak odlično izvršila svoio nalogo. Srednji krilec ie bil najboiiši igralec v fe| tekmi. Desni krilec Raininger ie krasno pokriva! Lokovšeka, ki ie diktiral vso igro Haiduka. Tudi zveza ie dobro krila Matošiča. Presenetil pa ie v napadu novi sistem, ki se ga ie tokrat posluževal Železničar. Igra ie bila na tehnični višini in se le odlikovala tudi no tem. da se ie razvijala brez običajnih surovosti. Lahko rečem, ie končal svojo izjavo, da se ie Železničar predstavil v tei tekmi kot enakovreden nasprotnik. Pokazal Je največ nogometnega znanja med vsemi moštvi. s katerimi ie doslei igral Haiduk Na igrišču F. D. Krima r petek 8. avg.: F. A. MIR : F. A. Gostinci 2 : 1. Tudi v svoji zadnji tekmi je moralo simpatično moštvo Gostincev kloniti pred boljšim nasprotnikom. Dobro ie sodil tov. Lopar. F. A. Na p roza : F. A. Trigiav-tilm 3 : 0. Zmagalo je tehnično in kondi-cijsko boljše mošlvo. Sodil je tov. Kolarič prav dobro. Na igrišču F. D. Triglava v soboto 9. avgusta: F. A. DBS : F. A. Na-Mh 3 : 0. Rezultat sam je nekoliko previsoko izražen. kajti Namovci so zlasti v drugem polčasu pred vedli smiselno do-bro. igro. Vsi goli so padli iz gneče, prvi celo iz oflside-pozicije. Na splošno pa je sodnik tov. Potočnik imel igro v rokah in je sodil objektivno. F. A. Želez.nica : F. A. Kovinar-Šiška 2 : 0. Kovinarji so tekmo igrali preveč ostro in jo tudi izgubili zasluženo. S tem so si precej pokvarili šan-se za prvo mesto. Tabela izgleda po zadnjih tekmah takole: I. SKUPINA: DBS 6 5 10 10:4 11 (D Kovinar-Šiška 7 5 0 2 20:5 10 (4) Železnica 0 5 0 1 18:8 10 (2) Narodna banka 4 3 0 1 10:1 6 (2) Ljudska pravica 5 2 12 9:15 5 (51 MLO 0 2 0 4 9:15 4 (81 Na-Ma 0 10 5 4:15 2 (10) Sl. poročevalec 4 0 0 4 2:13 0 (8) Navod 4 0 0 4 1:13 0 (8) II. SKUPINA: Poštar 5 3 0 2 10:8 6 (4) EOZ 5 2 2 1 6:7 6 (4) Moste 4 2 11 5:3 5 (3) Napreza 4 2 11 8:5 5 (3) MIR 3 2 0 1 5:2 4 (2) Triglav-film 3 2 0 1 3:3 4 (2) Gostinci 6 0 0 6 6:15 0 (12) Dočim je v drugi skupini položaj še nejasen in zaenkrat še nj možno dajati prognoz za prvo mesto, se v prvi skupini smatrata za favorita DBS in Železnica, v kolikor iima seveda ne bosta križala računov Narodna banka in Kovinar, ki imata oba še teoretične možnosti. Ljubitelje in prijatelje sindikalnega nogometa opozarjamo na dve zelo važni tekmi, ki bosta tahko precej razčistili položaj v prvi skupini. V sredo 13. avg. bosta na Stadionu ob Tyrševi cesti dve tekmi, in sicer ob 17. uri: Železnica : DBS. sodi tov. Gvardjančič. ob 18. uri: Kovinar : Narodna banka. sodi tov. Perko. Kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo zvezno ligo Skoplje. 19. avgusta. Tu Je bila danes odigrana kvalifikacijska tekma za vstop v drugo zvezno ligo med domačima drnštvlma FD Vardarjem In FD Slogo. V 3*. minuti prvega polčasa le moštvo Vardarja doseglo prvi gol, nakar pa so Igralci Sloge zapustil! Igrišče s protestom. češ da 1« padel gol Iz ofsldea. V a r a J d I n, 19. avgusta. Tu je bila odigrana kvalifikacijska tekma za drugo zvezno ligo med domačima društvoma Podrtnje In Teksttlac. ki se Je končala < zmago Podrlnja z rezultatom 3:1 (2:tV TEKME NA MLADINSKEM FESTIVALU V PRAGI Haramjozo premaga! svetovnega prvaka Vano Praga, 10. avgusta. Mednarodni turnir v namiznem tenisu v okviru mladinskega festivala je končan. Udeležile so se ga Francija. Avstrija (2 ekipi). Palestina. Jugoslavija (2 ekipi) in Češkoslovaška s tremi ekipami. V finalu so se plasirali zmagovolci skupin: Jugoslavija »A«. Češkoslovaška »A* in »B«. V predtekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Češkoslovaška »B« : Francija 6:1. Češkoslovaška »A« : Avstrija »B« 7:0, Češkoslovaška »C« : Palestina 3:4, Češkoslovaška *B* : Avstrija »A« 7:0. Jugoslavija »B* : Avstrija »A« 7:0. Jugoslavija »B* : Francija 6.1. V finalu le Jugoslavija premagala Češkoslovaško »B« s 7-0. V odločilni igri za prvo mesto ie Češkoslovaška »A* premagala Jugoslavijo s 4:3. Re- tin evm? no ^Invontl? Slftdiicalno nogometno prvenstvo v Ljubljani zultadsi so: Harangozo: Vanja 2:1 (8:21, 21:19, 21:19); Vogrinc : Stipek 0:2, Zelenkova:Firstova 1:2. Vogrinc: Vanja 0:2, Harangozo : Štipek 2:0. V parih pa so bili sledeči rezultati: Ha-ranozo-Vogni-nc:Vanja-§tipek 0:2. Mešani pari: Harangozo-Zelenkova : Va-nja-Firstova 2:0. Največji uspeh naše ekipe je dosegel Harangozo, ki je premagal svetovnega prvaka Vanjo. Uspehi naših iahkoatietov v Pragi Praga, 9. avgusta. Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu, ki je bil v okviru mladinskega festivala, so tudi jugoslovanski v lahkoatleti dosegi} prav lepe uspehe, tako med drugim: Met kopja: 1. Vujačič (FLRJ) 61.71' m. 2. Winsch (ČSR) 57.45 m. 3. Mar-čelja (FLRJ) 55.12 m. Skok v višino: 1. Seter (Romunija) 188 cm, 2. Gabriazzi (Italija) 175 cm. 3. Kolarov (FLRJ) 170 cm. Tek na 400 m: 1. Sabolovič (FLRJ) 50.4. V metu krogle je Jugoslovanka Marinček na drugem mestu. Kroglo ie vrga 11.04 m. Pred njo ie bila Čehinja Mnbačkova z 11.82 m. NOČNI PLAVALNI DVOBOJ SFD Udarnik (Kranj) : Rudar (Trbovlje) 112:98 Trbovlje, 10. avgusta. Snoči &o se vrSile nočne plavalne tekme med gosti iz Kranja in domačim moštvom Prireditev jo bila zelo dobro obiskana in je popolnoma zadovoljila občinstvo. Na sporedu so bilo plavalne točke, skoki In waU5rpolo. V moških disciplinah, predvsem v prostem plavanju, so imeli Rudarji premoč, do-Čira je v ostalih disciplinah, posebno pri ženskah, prevladoval »Udarnik«. Skoki so bili izvedeni le kot propagandna točka in so nastopili sami Kranjčani. Na zaključku tekmovanja je sledila še \vater-polo tekma, v kateri je zmagal Rudar z rezultatom 2:1. Gole so dali Pleskovič za Rudarja in Maycr za Udarnika ter en avtogol. Od Rudarja se je predvsem odlikoval slovenski prvak na 200 m prosto Ivan Pleskovič- Od Udarnika pa Jenkova, Sturmova in mladi pionir Šink Tvko, ki je dosegel na 100 m hrbtno mod člani 2. mesto s časom 1:44.2, Star je komaj 13 let in veliko obeta. Rezultati so sledeči: 100 m prosto, člani: 1. Pleskovič Ivan (Rudar) 1:11,4, 2. Rojnik Jože (II) 1:22.1. 106 in prsno, člani: 1. Trefalt Rožo (U) (R) 1:40.4. 2. Šink Ivko (U) 1:44,2. 100 m hrtno. člani: 1. Podlogar Jožo (U) 1:40,4. 2. Šink Ivko (U) 1:44,2. Štafeta 4X50 m prosto, elani: 1. Rudar (Pleskovič, Zupan. Crnkovič. Dolane) 2:20.7. 2. Udarnik (Rojnik. Gantar. Maver, Tičar M.) 2:26.3 Štafeta 3X100 m mešano. Člani: 1. Rudar (Podlogar. Dolane, Pleskovič) 4:43.3, 2- Udarnik (Šink. Trefalt, Tičar) 4:48,3. Štafeta 3X50 m mešano, članice: 1. Udarnik (Sturm. Jenko Medved) 2:20,4, 2- Rudar (Okorn, Levec Dolanc) 2:28,8. 50 m prosto, pionirji: 1. Šink Ivko (U) 39.9, 2. Krevelj (R) 45,1. 50 ni prosto, članice: 1. Sturm Boža (U) 11.4. 2. Medved Jana (U) 42,0. 100 m prsno, članice: 1. Jenko Reba (U) 1:47,0. 2. Levec Majda (R) 1:50,4. 50 m hrbtno, članice: 1. Sturm Boža (U) 49.0. 2. Okorn Vera (R) 52,8. 200 m prosto člani: 1. Pleskovič Ivan 'R) 2:44,6. 2. Tičar Marjan (U) 2:53,3. Zagrebška Mladost državni nrvak v veslanju Beograd, 10. avgusta. Ob dokaj številni udeležbi so bile danes zaključena veslaške tekme za državno prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: Četverce proste gradnje s krmarjem: 1. Šibenik 7:02-5. 2. Crvena Zvezda (Beograd) 7:12 4. 3 Mladost (Zagreb) 7:21 C. 4. Lokomotiva (Zagreb). 5. Dinamo (Zagreb). 6. Split. Sklff proste gradnje: 1. Mladost 7:49.2. 2. Dinamo (Zagreb) 8:06.4. 8. Sloga (Nov! Sad) 8:«8. Osmerec proste gradnje mladinci: 1. Dinamo (Zagreb) 3:21.0, 2. Split 3:24.0. 3* Mladost (Osijek) 3:24.1. 4. Mladost (Zagreb) 3:26.2, 5. Dinamo (Pančevo) 6 Cr» vena zvezda (Beograd). Četverec proste gradnje brez krmarja: 1. Crvena zvezda (Beograd) Z:12 9. 2. Mladost (Zagreb) 7:13.2, 3. Split 7:15.0 Dvojka svobodne gradnje brez krmarja: 1. Mladost (Zagreb) 7:52.6. 2. Crvena zvezda (Beograd) 8:11.8, 3. Dinamo (Zagreb) 8:12. Četverce proste gradnje s krmarjem ženske: 1. Mladost (Zagreb) 4:08.4, 2. Lokomotiva (Zagreb) 4:10. 3. Split 4:12.3. Double-scul? proste gradnje: 1. Mladost (Zagreb) 7:29.2. 2. Dinamo (Pančevo) 7.38.4. 3. Dinamo (Zagreb) 7:38.5. Osmerec proste gradnje: 1 Crvena zvezda (Beograd) 6:27.5, 2. Mladost (Zagreb) 6:32.5, 3. Šibenik 6:34.5. 4. Split 6:38.1. 5. Dinamo (Zagreb). Končni rezultat Je naslednji: t. Mladost (Zagreb) 720 točk. 2. Crvena zvezda (Beograd) 470 točk. 3 ftlbenlk 370 točk, 4. Split 230 točk. 5. Dinamo (Zagreb) 140 točk, 6. Dinamo (Pančevo) 80 točk. Slev. 32. P O L. • 'I 15000 tekmovalcev za fizkultumi znak v Sloveniji . im mm imimimn mm mmmmmmmmmmm iiimiiiiiiimmmiimiiimiimmmmmmmmmmmmi ne predstavlja uspehe, s katerim hi bili zadovoljni. Posvetimo tekmovanju več pažn^e! V nedeljo 3. avguste je bila v Ljubljani na Tabori* konferenca zastopnikov fizkulturuih društev Slovenije, na kateri se je razpravljalo in so bila podana oročila o stanju tekmovanja za fizkulturni znak. Iz poročil funkcionarjev in zastopnikov društev je bilo razvidno, da tekmovanje žal še ni doseglo tiste stopnje, kot bi jo z ozirom na dejstvo, da je to tekmovanje osnova vsega našega tekmovanja in najboljše sredstvo za res množični razvoj našega fiz-kulturaega gibanja, moralo doseči. Podane so bile vse napake, Id so ovirale razvoj tega tekmovanja, pa tudi vsi uspehi, ki so bili doseženi, pri čemer se je lahko ugotovilo, da se da z dobro voljo veliko narediti. Primer OFO Murska Sobote in FA Ivančna Gorica je najboljši dokaz, kaj lahko na deželi dose- žejo tudi brez rekvizitov, ki so izdelani po vseli pravilih in da se da tekmovati in razširiti iizkuitur-no gibanje med našo kmečko mladino. Konferenca za fizkultumi znak v Ljubljani naj pomeni prelomnico med dosedanjim načinom dela v tekmovanju za fizkulturni znak in začetek novega, resnejšega in sistema tič »ga delovanja. Društva naj ne vidijo pred seboj samo nekaj fizkulturnih panog, katerim so do sedaj posvečala edino pažnjo, ampak naj posvete tekmovanja za fizkulturni znak vsaj enako pažnjo In uspeh gotovo ne bo izostal. Zavedati se namreč moramo, da je tekmovanje za fizkultumi znak najbolj koristno za zdravje našega ljudstva, ki mora biti ob Izvrševanju petletnega plana zdravo in močno, če hoče, da ga bo doseglo in preseglo. Tekmovanfe za fizkuifurm znak osnova tekmovanja (Poročilo *ekretarja Republiškega centra tekmovanja la fizkulturni znak Borioa Osoletal Današnja konferenca ie prva širša konferenca vseh fizlculturaits organizacij Slovenije v vprašanju tekuiova nja za fizkulturni znak. Namen in na loga konference ie kritično oceniti do-sedank delo odborov fizkulturnih or ganiizacij. predvsem pa izluščiti iz do sedanjega dela v tekmovanju za fizkulturni znak bistvene napake, kakor 'udi pozitivne strani ter na podlagi dosedanjih izkušenj spremeniti način dela v tako smer. da bo naše delo čimbolj uspešno in efektno Prav posebno moramo poudariti važnost in pomen tekmovanja za fiz kulturni znak. katere se mnogi fizku! turni forumi ne zavedajo v dovoljn' meri. Naša ljudska republika, kakor tudi vse ostale republike v FLRJ bojujejo težko borbo za izpolnitev petletnega plana, za gospodarsko in politično okrepitev, z drugo besedo — za dvig živi jen ;skega nivoja našega naroda Veliki napori in požrtvovalnost delav cev v tovarnah, kmelov in delovne inteligence nam dovoli jasno dokazu ieio. da se vsak državljan zaveda svo ie dolžnosti in kot del velikega de lovnega kolektiva prve petletke, daje vse svoje sile jn zmožnosti za izvedbo naših načrtov V tem velikem procesu gospodarskega in kulturnega dviga, ima fizkuHurm pokret svoio odgovar iaiočo nalogo. Dolžnost vseh fizkul turnih funkcionarjev, kakor tudi orga nizacij ie. da stremi'0 slalno in povsod. da to našo nalogo kar najbolje izpolnimo. Ravno lo. da Nzkultur? ooman-a pri izvršitvi načrtov za boljše življenje, je njen glavni namen in pomen, eosar se moramo stalno in povsod ori še tako drobnem delu zavedali. Tekmovanje za fizkulturni znak. ki pa ie dejansko vsebina fn način goioni« nove fizkuiture. nam pomeni tisti množični prijem, ki omogoči slehernemu mladincu ali mladinki. članu sindikata strokovno organizirano vadlto telesa. Dobro vemo. da ie dolgotrajna vojna pustila mnogo posledic predvsem na mladini. Minilo bo še precej časa, preden bomo ozdravili iu odstranili vse te posledice, zato je izboljšanje liudakega zdravja, telesna vzgoja mladine splošno nad vse pomembna naloga fiskulturnih organizacij. l*a *e samo to, tekmovanje za fizkulturni znak pripravlja našo mladino za vstop v JA, ki je ena najmočnejših garancij naše močj in neodvisnosti. S TEM TEKMOVANJEM MORAMO ZAJETI V FfZKULTURO ŠIROKE MNOŽICE S tekmovanjem za fizkulturni znak Iromo dosegli množično vključitev v redno fizkulturno življenje. Iz »Pravilnika« samega je razvidno, da je naloga tekmovanja za fizkulturni znak v nižjih stopnjah predvsem ta. da za-iame s fizkulturo najširše množice, obudi veselje in dvigne splošno zdrav tveno raven, cilj tekmovanja v višjih stopniah. da razvije fizične zmožnosti do vrhunca in omogoči čim boljši o višje športne rezultate Tekmovanje za fizkulturni znak pri nas v Sloveni-'i še daleč ni doseglo tisle množičnosti. kot bi io pri danih pogojili 'aliko. Saj imamo samo 15.100 tekmovalcev in to v veliki večini iz večjih izkullumih centrov, kar samo dovolj asno kaže. da smo polagali premalo mžnie naši vasi. kakor terenu sploh Tudi socialni sestav tekmovalcev imladina: 00?^ dijaSlvo. 25% delavske n 15% kmečke) kaže. da smo več ali mani zanemarili vso izvenšolsko mla-lino. predvsem delavsko in kmečko Majhno število tekmovalcev, ki je že samo do sebi velika napaka, še ni naivečja. Še boli nerazumljivo je to. da ie do sedai komai 55% izpolnjenih norm priiavliencev avgustovskega in lecembrskega roka Krivda tega neuspeha leži predvsem v tem. ker so mnogi fizkulturni funkcionarji prika-ovali tekmovanje kot nekaj lahkega n povsem enostavnega: .. »ker lahko brez najmanjšega truda dosežeš znak ..« itd. in to r-goli iz oportu-uizma, češ, kakor hitro bomo vsakemu 'Osamezniku obrazložili, da zahteva 'ekmovanie za znak soliden in stalni trening, se ne bo nihče prijavil. Ravno radi tega imamo v Sloveniji ne !orazmerno veliko število prijavljou-cev za zlati znak, od katerih bo po sela' dobljenih podatkih le majhen procent dosegel v«e norme. Iz teh nekaj .(Mističnih podatkov lahko razvidimo. la ni tekmova l’' za fizkulturni znak doseglo tiste množičnosti in efekta, ki bi ga pri danih pogojih lahko Kje leži potem krivda, če na eni strani ugotovimo, da imamo objektivne pogoje. da se tekmovanje veliko bolj množično in tudi dobro izvaja, dočim moramo na drugi strani ugotovili, da se to ne izvršuje. Prvič aismo znali vzporediti splošnega fizkullurnega dela v FD in FA s tekmovanjem za fizkulturni zaak. Ugotoviti moramo, da so šle vso množične prireditve, fiaikulturni dnevi. razna prvenstva, parada v Beogradu itd. mimo vsega tekmovanja, namesto bi tw' vsemu temu bilo tekmovanje za fizkullurni znak osnova. Ravno pri tem se najbolj jasno vidi, da je vse tekmovanje za znak prepuščeno enemu samemu, to je referentu za fizkui-Hirni znak. ne rešuje ga pa celotni odbor z vsemi strokovnimi komisijami. kot bi se to moglo izvršiti. Vsak strokovni sekretar in načelniki posameznih odborov, so poleg odbora fizkulturno organizacije kot take, oljenem odgovorni funkcionarji tekmo van;a za fizkulturni znak. Pri takem načinu dela bi brez dvoma ne bilo potrebno, da strokovni sekretar FD Polet., nima nikakršne zveze s strokovnimi komisijami, kakor navaja sam v svojem poročilu. Pri prihodnjih fizkulturnih prireditvah, posebno pripravah za parado 1. 1948 v Ljubljani, moramo naziti. da se takšne nepravilnosti ne bodo več dogajale. ODBORI FIZKULTURNI« DRUŠTEV POSVEČAJO PREMALO PAŽNJK TEMU TEKMOVANJU Mnogo krivde je v nemogočem odnosu nekaterih odborov fizkulturnih organizaciji ki posvečajo malo. ali pa sploh nič pažnje tekmovanju za znak. Pri pregledu zapisnikov rednih sej FD Enotnosti iz Ljubljane, FD žetOB.-ničarja Maribor, Okrožja v Mariboru m drugih smo lahko ugolovii', da niso na svojih sejah v It *. 1947 uiti enkrat razpravljati o tekmovanju za tizkul-iurni znak, ki je osnova vse fizične kulture, temveč so reševali samo go--fKKlarske. nogometne in druge probleme. Le tu in tam si v kakem zapisniku čital. da ugotavlja ta ali oni član odbora, da tekmovanje ne gre Uko kof bi moralo iti — in s to opazko je problem tekmovanja ax dolični odbor rušen. Nočem s tem zanikati važnosti gospodarske strani fizkulturnih organizacij, kf je sigurno zelo pereča. nogometa ali katere koli druge panoge, ki so brez dvoma zelo važne. Poudariti hočem le, da je prvenstvena naloga sleherne fizkulturne organizacije, da «e bavš z vprašanjem tekmovala za znak. pridobi fizku 11 urn emu pokretu novih članov in doseže tisto maožrčnost in kvalitetni »ivo fizične zmogljivosti, ki i« moramo doseči, da izpolnimo zadano ualogo. IZGOVOR 0 POMANJKANJU KADROV NB DRŽI V E0 Največ izgovorov gre pač na račun pomanjkanja kadrov. Ta izgovor se }e kakor imled« v dobi od 1845. 1. do KI, danes že kar udomačil. Nočem zanikati. da tudi fi/.kulturi primanjkuje kadra, seveda to pomanjkanje Se zdaleka ni tako, kot ga prikazujemo. Če pogledamo stvari malo pobližje, moramo ugotoviti, da se vse fizkultur-«e organizacije že priredile enega ah več tečajev za referente za fizkulturni, znak, vaditelje itd., pa tudi v tečajih FZS se je usposobilo večje Število strokovnega vaditeljskega kadra. Samo naša krivda je, da nismo ta novi mladi kader pravilno zaposlili, mu dajali konkretne naloge ter mu pri njihovem delu pomagali. Radi lega je seveda število dobrega kadra ostalo neizkoriščeno. Iste primere lahko ugotovimo pri mladincih in mladinkah, ki so se vrnili iz fizkulturnih brigaj v delovnih akcijah, najsi bo na progi Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo ali jz katere koli druge akcije, kjer so dobili precej strokovnega, kakor tudi organizacijskega znanja in pri udeležencih parade v Beogradu, ki je bila za nje brez dvoma zelo dober tečaj. Tudi ta kader je ostal lahko rečemo skoraj v celoti neizkoriščen, mnogi celo niso vključeni v tekmovanje za fizkulturni znak. Potrebno je, da vse fizkulturne organizacije učvrstijo svoje odbore in sekcije s temi mladimi vaditelji, vodniki in delo bo brez dvoma boli uspešno. To so trije primeri kadrovske politike naših fizkulturnih organizacij. Poleg tega moramo pripomniti, da imamo po FD in FAi že mnogo dobrih vaditeljev, ki so pa mnogokrat nepravilno zaposleni ali pa sploh niso pritegnjeni k aktivnemu delu. Dober primer daje FD Enotnost iz Ljubljane, ki ni v stanju, kakor se je izrazil eekreiar FD, dobiti enega referenta za fizkulturni znak. kakor tudi ne postaviti tekmovalnih komisij, dočim je Mesini fizkulturni center brez večjega truda postavil tekmovalne komisije za vse panoge ravno iz vrst članstva FD Enotnosti. Iz vsega tega moremo zaključiti, da kljub sklepom skupščine FZS in I. Kongresa FISAJ-a, ki je jasno in določeno nakazal način dviganja novega kadra, nismo dosegli zaželjenib uspehov. Radi tega je sedaj naša prva naloga, da se čim tesneje povežemo z mladinsko in sindikalno, kakor tudi ostalimi množičnimi organizacijami ter dejansko sodelujemo z njimi pri reševanju takih in sličnih problemov, kar nam bo prineslo zelo zadovoljive rezultate. Kaj se lahko doseže v ozki povezavi z množičnimi organizacijami, nam pokaže fizkulturni okraj Murske Sobote, ki ima že veliko število sposobnega mladega kadra, ki pod stalno kontrolo in s pomočjo dobrih strokovnjakov zelo dobro izvršuje zadane naloge in je do sedaj dosegel najboljše rezultate v tekmovanju za fiz kulturni znak v Sloveniji. Ena največjih in najresnejših napak je dostikrat pomanjkanje čuta odgovornosti. Iz tega izhajajo po na radi' vse ostale pomanjkljivosti in na pake v delu. NAJMOČNEJŠA DRUŠTVA SO NAJBOLJ NEDISCIPLINIRANA Dne 18. julija je bil razpisan teden »Fizkulturnega znaka«. Ni moj namen ustavljati se pri samih uspehih tega tedna, ki so bili brez dvoma zelo zadovoljivi, gre zn nekaj drugega. Vse fizkulturne organizacije so dobile tozadevno okrožnico s priloženimi formularji za poročilo na Republiški center. Na dvakratno opozorilo smo prejeli komaj 20% poročil. Pri tem se je zopet pokazalo, da šobila najbolj nedisciplinirana najmočnejša FD. Isti slučaji so bili. ko je Republiški center zahteval finančne obračune ali katere koli druga poročila. Jasno pa mora biti vsakemu, da FZS brez točne statistike in evidence ne more nudili terenu ne moralne, ne materialne pomoči. Iz tega se lahko razvidi odnos do dela nekaterih fizkulturnih organizacij, kakor tudi odnos do nadrejenega foruma. Drugi primer je. da ima danes komai 70% fizkulturnih organizacij postavljene odgovorne za fizkulturni znak, kar pomeni v delu seveda velik zastoj, ali pa postavljeni centri tekmovanja za fizkulturni znak sploh ne vršijo zadane funkcije ter pustijo dopise tedne in tedne ležati zaklenjene v predalih, kakor n. pr. v Trbovljah in drugod. Način administrativnega reševanja problemov in nalog, ki je tudi vzrok pomanjkanja čuta odgovornosti, je pa dejansko odnos do našega dela. Dostikrat se ob vprašanju, zakaj je tako slab uspeh, dobi odgovor, sem poslal okrožnico, sem telefoniral itd., a redkokdaj se poglobimo v problematiko dela. samega ter skušamo pomagati z delom in konkretnimi nasveti. Vse premalo je delo kritizirati, predvsem moramo izluščiti najvažnejše probleme ter jih poleni s pomočjo množičnih organizacij rešiti. S REŠEVATI SKUŠAMO LE OBJEKTIVNE TEŽAVE Posebno zadnje čase se je pokazalo pri nas, da rešujemo samo objektivne težave (vprašanje rekvizitov, telovadnic itd.), kar je zelo važna naloga in predpogoj nadaljnjega razvoja fizkul-ture, le vse preveč pozabljamo pri tem reševanje neobjektivnih težav: vključevanje mladine in članov sindikata v tekmovanje za fizkulturni znak, redno poslovanje tekmovalnih komisij in ureditev administracije. Cisto statistično se lahko dokaže, da so FD, ki imajo vse objektivne predpogoje za izvedbo tekmovanja za znak, pa rešujejo le subjektivne težave, ne pokažejo nobenih vidnih rezultatov; dočim FD in FA, ki rešujejo oboje vzporedno, zelo dobro napredujejo. Jasno je, da zaenkrat že ne moremo zadostiti vsem potrebam po rekvizitih, dalo bi se pa z načrtno razdelitvijo že bbstoječih rekvizitov marsikaj izboljšali in pomagati slabšim FD ali aktivom. Neko FD ima n. pr. 8 krogel enake teže. od katerih hi jih lahko nekaj brez kakršne koli škode odstopilo FD ali FA v svojem okraju. Tukaj bi bila zopet naloga Okrajnih fizkulturnih odborom, da pravilno razdele fe rekvizite. Fizkulturna društva, ki jih pa •posedujejo, naj pokažejo dovolj raz umevanja in s tem omogočijo tekmo vanje za fizkulturni znak vsem tekmo valeem. To je samo en primer, kake rešiti tako vprašanje; takih in sličnih načinov je mnogo, samo poiskati in oravilno rešiti iih moramo. PROPAGANDA JE BILA DOSLEJ NEŽIVLJENJSKA Propaganda za fizkulturni znak. kakor sploh vsa fizkulturna propaganda je bila dosedaj zelo slaba in neživ Ijenjska, česar posledica je mnoge krat nepoznanje, nezainteresirane in tudi nevzgojenost fizkullurnike> samih, kakor ludi vzrok za premajh p vključitev mladine in članov sindikat v fizkulturne organizacije. Propagan da je bilo zelo neživljenjska, kljub temu, da jo razvijamo na tisto višino, da bi izpolnjevala svoje naloge ter pritegnila široke ljudske množice k aktivnemu tekmovanju. Vse te mož nesti kot eo predavanja, propagandna tekmovanja, velike in dobro uspelt fizkulturne prireditve, nismo v veliki večini izrabili v laki meri. kot bi jih iahko. Mnogo imamo udarnikov v produkciji, mladinski progi itd., ki so že izpolnili vse norme za najrazličnejše stopnje fizkulturnega znaka, o katerih se pa danes ne piše, to pa iz enostavnega razloga, ker se o tem nič ne poroča ter se izve vse le slučajno. Vprašanje dopisovanja v lizkulturni tednik rPolet« in ostalo dnevno časopisje, o izvedbi in organizaciji tekmovanj. je kljub neštetim sklepom še vedno na isti stopnji kot ‘je bilo. Ce pogledamo fizkulturni tednik ^Polet«. moramo žal ugotoviti, da razen nekaj li rek livni h članov redkokdaj čitamo dopise iz terena in še te eo v veliki večini suhoparni statistični članki, namesto da bi bili pisani v zanimivi reportažni obliki in bi nakazali napake in dobre strani v delu. Vso propagando je treba postaviti na življenjsko osnovo, da bo lahko sprejemljiva in dostopna vsakomur. To so grobe napake v tekmovanju za fizkulturni znak. katerih se moramo zavedati ter jih s kritičnim odnosom sprejeti. Služiti nam morajo za našo današnjo diskusijo, da bodo zaključiti in oklepi konference resnično oživeli in okrepili naše tekmovanje. S tem, da smo navajali razne pomanjkljivosti in napake, še zdaleka ne smemo zanikati, da je bilo pri nas že precej storjenega, da je cela vrsta požrtvovalnih fizkulturnikov vložila ves svoi trud in prosti čas v to delo. Ne, namen tega je le, da si prikažemo napake in jih potem tudi popravimo ter dosežemo zaželene uspehe. Da se pa prvi rok novega tekmovanja čim uspešneje zaključi, je potrebno seveda dosti ukrepov in organizacijskih prijemov, ki bodo omogočili direkten stik in pomoč našim tekmovalcem. Pri vsem tem delu moramo obenem reševati dve stvari: prvič, da utrdimo fizkulturne forume, konkretno Okrajne centre tekmovanja za fizkulturni znak. kakor ludi, da postavimo odgovorne za fftrkulturni znak po FD in FA, kjer še niso postavljeni. Drugič, da pridobimo ravno v tem času, ko bomo najtesneje sodelovali z množičnimi organizacijami in mladino samo. čim več tekmovalcev. POGOJ ZA USPEH JE DECENTRALIZACIJA TEKMOVANJA V veliki večini okrajev se nahajajo za dobo enega meseca inštruktorji FZS. katerih naloga je pomagati FD in FA pri izvedbi tekmovanja. Naloga fizkulturnih odborov je. da jim nudijo čim več pomoči. V zvezi s tem se je nujno potrebno nasloniti na sindikalno, predvsem pa na mladinsko organizacijo, da stavi določeno število kadra na razpolago za obisk terena in to v obliki tekmovalnih komisij. ki bodo vršile propagando za fiz- kulturni znak, obenem pa izvedbo tekmovanja na terenu. Mi sami pa moramo datj predvsem poudarek na izpolnjevanje norm, poleg tega pa seveda pridobiti čim več novih tekmovalcev. Prav tako je treba v močnejših FD postaviti stalne tekmovalne komisije. Vse komisije, stalne in potovalne je potrebno opremiti s ik>-trebnimi rekviziti, katere naj dajo močnejša fizkulturna društva, kakoi bo tudi Fizkulturna zveza pomagala pri opremi teh tekmovalnih komisij. Pogoj za dobro uspelo tekmovanje je decentralizacija tekmovanja, še vedno se pri nas dogaja, da eo okrajni in mestni centri tekmovanja za fizkulturni znak v svojem delu veliko preveč drobnjakarski ter ponavadi rešujejo čisto sami naloge fizkulturnih društev in akiivov. Seveda je radi tega mnogo terena neobiskanega, ne nudi se dovoljne pomoči itd. Naloge okrajnih in mestnih centrov so, dati pobudo za ustanovitev čim več tekmovalnih komisij, da te komisije potrdijo ;n kontrolirajo in, da kot nekakšen kontrolni organ nadzirajo delo tekmovalnih komisij. Nikakor pa ni dolžnost okrajnih in mestnih centrov, da sami sestavljajo komisije in jih tudi vodijo. Kot rečeno, se mora to urediti čimpreje in sicer že v času tega tekmovanja. Kot druga važna naloga centrov tekmovanja za znak je predvsem dosledna ureditev administracije, statistike, ki je za enkrat še najbolj neurejena. Do zaključka tega tekmovanja morajo poetati Okrajni in mestni centri kontrolni in administrativni organi tekmovanja za fizkulturni znak. Govor predsednika FZS ministra Zorana Polica na konferenci Spregovoril pom samo pai Pesed kako stvari tečejo oziroma kako bi morale leči, da poživimo naše delo. Najvažnejše je, da postane tek movanje za fizkulturni zjiak osnovna vadba za neprekinjeno udejstvovanje v fizkulturi. Nešteto primerov je, ko fizkulturniki po izpolnitvi norm ugotove^ da so svoje delo v fizkulturi končali ter jih ni več na telovadišče. Tak© pojmovanje je popolnoma zgrešeno. Dalje ugotavljam, da se delo fizkulturnih društev oddvaja od dela centrov za znak, ker smatrajo redno delo v društvih in aktivih za nekaj drugega kot tekmovanje za znak. Na to moramo obračati posebno pozornost, ker ravno zaradi tekega pojmovanja ne črpamo iz tekmovanja za fizkulturni znak tistih kadrov, ki bi jih lahko. Če vemo, da je namen fizkulture služiti delu pri obnovi domovine, pri dvigu produkcije, pri povečanju sposobnosti za nove delovne napore, polem šele lahko ocenimo vlogo tekmovanja zn fizkulturni znak. Pa ne samo to. Tekmovanje za fizkulturni znak mora biti tudi osnova za športno tekmovanje. Vladajo različna mnenja in nekateri pravijo, da ni prav, če tekmovalno gojimo poedine panoge, če delamo na tem, da dosegamo vrhunske rezultate. Pribili moram, da je tekmovanje osnova napredku fi zk ul turnega življenja m če hočemo izboljšali stanje naše fiz-kulture, jo moramo postaviti na bazo tekmovanja. Prav pri takem tekmovanju bomo tudi odkrivali talente, ki bodo s po solmi doma in pred svetom zastopati našo fizkul-turo- Danes je žalostno dejstvo, da nas v raznih športnih panogah zastopajo samo stari tekmovalci, mladi kadri pa, ki imajo sicer talent, da bi dosegli dobre rezultate, nimajo volje, da bi vložili večji trud v svoje delo, ker niso dovolj disciplinirani, ker niso dovolj požrtvovalni im jim ni za uspehe v fizkulturi. Jasno je, da bo uspeh tako tekmovanja za fizkulturni zinak kot tudi fizkulture na sploh odvisen od vodilnega kadra. Žal kadrov nimamo dovolj na razpolago in pa kader, k.1 bi bil pripravljen delati nima dovolj časa na razpolago. To pa izhaja predvsem iz nepravilne delitve dela in pa tudi iz nezadostne povezanosti z množičnimi organizacijami, ki bi lahko pomagale pri zagotovitvi kadrov. V tej smeri je potrebno urediti z mladinsko im sindikalno organizacijo, da bodo problemu kadrov v fizkulturi posvetili potrebno pozornost. V tej zvezi bi se dotaknil enega novih pojmov, to so sindikalna fiz-kultuma društva. Prav je, da se sindikati temeljiteje pozanimajo za fiakulturo, toda gotovo ni prav, da skušajo društva pod to ime skriti svojo nedelavnost oziroma svojo preteklost kot smo imeli priliko to videti pri SFD Kranju. Društvo ne bomo ocenjeval; po lem, kakšno ime nosi, pač pa po njegovi delavnosti in disciplini. Zato i>o dolžnost sindikatov, da vplivajo na svoje pripadnike, da se pravilno in in ten-živino udejstvujejo v fizkutturni organizaciji, ne sme se pa seveda nikjer (Urgodili, da bi sindikati vodili tizkulturno delo. »ELO SE PONEKOD RAZVIJA NA OSNOVI STARIH TENDENC Dejstvo je, da je fizikulturna delavnost na terenu silno slaba, in mora FZS ugotoviti, da je na terenu stanje v fizkultori slabče kol sm<, pričakovali. Poročila iz terena kažejo, da se ponekod razvija delo na osnovi nekih starih klubak'k ih tendenc. Taki primeri so v Mariboru, posebno pa v Ljubljani, ko se društva ne sprašujejo kako bodo delala, pač pa se vodi diskusija ali je bila fuzija dobra ali ne, ali ima to društvo več ali manj finančnih sredstev kakor drugo in podobno. Mi si preveč domišljamo, da je center t. j. Ljubljana v fizkulturi daleko pred terenom. Moramo ugotoviti, da teren prerašča center v svoji disciplini in sposobnosti. V zvezi z našim delom na terenu je treba postaviti- naše fizkullurno udejstvovanje na drugo osnovo. Potrebno je, da najdemo način, kako lahko gojimo fizkolluro brez kompliciranega orodja. In prav tekmovanje za fizkulturni znak, če ga vzamemo za osnovo vsega fizkullurne-ga dela, je tak način! Veliko oviro pri razvoju fizkul-lwre na terenu so predstavljata Na konferenci je strokovni sekretar FZS Edi Šerpam med drugim podal tudi poročilo o stanju v nekaterih športnih panogah, ti sledi. Na splošno bj kljub delnemu napredku v nekaterih športnih panogah lahko ugotovili, da nas stanje ne more zadovoljiti, zlasti zato, ker doseženi uspehi nekaterih starih športnikov niso zakoreninjeni v odgovarjajočih povprečno dobrih uspehih številnih mladincev in mladink, ki bodo morali izpolniti vrzeli, ko bodo starejši tekmovalci po svojem nujnem razvoju kot predstavniki našega športa in največjih uspehov odpadli in se bomo mora- ekrožja, ker nis© »meta slika s terenom im to je slabilo fizkullurno življenje. Brezpogojno je Tudi I rebrn o, slediti poročilu tovariša iz Murske Sobote in naložiti vsem okrajnim funkcionarjem, da posedajo teren. Pribiti moram še eno, t. j. da niti društva, niti okraji nimajo posebne volje, da bi pošiljati poročila. Ce bi dobivala Zveza la poročila, bi bili mnogo bolje obveščeni o situaciji in bi tudi laže terenu pomagali. Najmanj že 10 krat smo zahtevali, da društva sporeče kakšne gradnje predvidevajo, kakšna sredstva so za to potrebna itd. pa nismo dobili niti en procent odgovorov, ter vsled tega ni mogoče osiguraii sredstva in nuditi pomoč. Na očitek, da se preveč spuščamo v specializacijo in da je nevarnost da bi se ljudje vsestransko ne vzgn jati v fizkulturi, ugotavljam, da že velja sklep, da tudi specialisti ne bodo nastopali niti v republiškem, niti v državnem tekmovanju, če ne bodo imeli vsaj bronastega znaka. Za razvoj fizkulture na terenu je ]K>t,rebno, da omogočimo povsod gradnjo igrišča. Pri izvajanju norm za tekmovanje za fizkulturni znak moramo skrbeli, da bodo tudi vse naše vasi prišle do primernih prostorov. Zato je potrebna najožja povezava z masovnimi organizacijami, ki morajo upoštevati vloge fizkulture v našem življenju in zalo nuditi organizaciji polno pomoč. li zadovoljiti še z njihovimi rezultati že v času upadanja. V nazadovanju smo z ozirom na stanje, kakršno je danes, prav gotovo v vajah na orodju. Prav v tej panogi moramo posvetili vso pnž-njo mladini, če hočemo, da bomo čez nekaj let lahko dosegli stopnjo, kakršno smo že imeli in jo tudi presegli. Dviganje športnih rezultatov pa ni samo naloga strokovnega odbora FZS, ampak vseh organov Zveze, kajti le iz množičnega sodelovanja in vzgajanja talentov bomo lahko dosegli najboljše športne rezultate. Tipično naša športna panoga je smučanje. Kljub objektivnim teža- vam, Ki obstojajo, bi lahko tudi v tej panogi ob pravilni organizaciji že dosegli boljše uspehe. Mislim, da sm0 predvsem zanemarili organizacijo smučarskih postaji. Referenti za smučanje, kakor tudi celotne društvene uprave, morajo že sedaj pripravljali organizacijo smučarskih postaj zbirati materialna sredstva, izdelovati smuči, pri čemer naj sodelujejo tudi mladinci, če hočemo, da bo leto« več mladine na smučeh in da bodo vsi tekmovalci za fizkulturni znak lahko opravili tekme v smučanju iz obvezne skupine. Za športno dviganje našega smučanja in posameznih disciplin pa je naša naloga, da predvsem gojimo smučarske teke, ki so najvažnejša smučarska disciplina in obstoje pri nas zanje povsod pogoji. To nam dokazuje primer FD Dola, ki se je na letošnjih republiških >n državnih prvenstvih prav v tekih uspešn0 postavilo ob stran Gorenjcev, ali FD Bračiča iz Kočevja ka lerega mladinci so na mladinskem prvenstvu uspešno tekmovali v tekih. Lahka atletika je panoga, ki je zaradi svoje važnosti in koristi uvrščena v prvi razred. Stanje se je v tej panogi v Sloveniji nekoliko izboljšalo, predvsem zaradi opravljenega tečaja pri FZS. Najboljše je stanje v Celju, dočim nas drugje ne zadovoljuje, razen morda na Primorskem, od koder so poslali na republiško prvenstvo okoli 15 tekmovalcev. Kol osnovno tekmovanje za lahko atletiko naj bi služile discipline vseljudskega peteroboja in ocenjevanje, kot je bilo navedno v »Vodniku«. Značilno je, da se je ekipnega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije udeležilo v Murskj Soboti kar devet društev, dočim je postavita Gorenjska samo dve, Dolenjska pa nobenega. Kljub temu, da imamo velike možnosti za razvoj plavanja, ker imamo veliko število kopališč, v tej panogi ne moremo zabeležiti velikih uspehov. Lahko ugotovimo le, da sta dosegla večje uspehe edino Enotnost iz Ljubljane in mariborski Polet. Na temelju tega bežno orisanega stanja bi predlagal naslednji zaključek: izvršujmo in tekmovalno prekoračimo naloge, ki jih jc pred iucs postavila skupščina FZS in T-kongres FISAJA Poročilo strokovnega sekretarja FZS o stanju v nekaterih 'zkulturnih panogah V Murski Soboti so pokazali pravilno pot delo Okrajni fizkulturni odbor, ki ee je pred kratkim formiral, ni v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak jzpol nil svojih dolžnosti niti v propagandnem in tehničnem, niti administrativnem pogledu. Vsa iniciativa je ležala izključno na referentu tekmovanja za fizkulturni znak FD Sobote, ki pa ni obvladal vseh težav, katere se pojavljajo pri izvedbi tekmovanja v vsem okraju. Da se okrajni tizkul-tnrni odbor ni v zadostni meri posvetil vprašanju tekmovanja za fizkultur-nt znak, so deloma vzrok sledeče okol-nosti: 01*0 še ni prevzel posle od Okrožnega odbora, ni dobil na večkratne prošnje direktive od FZS za administrativno delo, ni prejel inetrukcije za ustanovitev okrajnega centra tekmovanja za fizkulturni znak, ter indiferentnost članov odbora do lega tekmovanja. Iz zgoraj navedenega se lahko sklepa, da se je delavnost v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak omejila v glavnem le na Mursko Soboto. Ni pa rečeno, da 20 FA, ki de- lujejo v našem okraju in katerih registracija je sedaj v teku, ne tekmuje za znak. Nasprotno, 30% tekmovalcev je s podeželja, le da tekmujejo v sklopu FD Sobote, nimajo pa še vsi organizirano tekmovanje v svojih FA. FD Sobota ima 050 članov, od teh 70°/» mladine. V avgustovem roku se je prijavilo 277 kandidatov, od katerih je bilo 75% srednješolske mladine, od tega s podeželja ^/o, delavske mladine 20% in 5% inteligence. Ker se je morala ta mladina zaradi pomanjkanja povprečnih fizkulturnih sposobnosti dolgo pripravljati in vež-bati za to tekmovanje, niso kandidati do zimskega roka izpolnili norm, kar nas je dovedlo do tega, da zaprosimo Okrožni center tekmovanja za fizkulturni znak, da nam odobri, da se tekmovalcem, ki so se prijavili meseca avgusta, preloži prijavni rok do meseca decembra. Na to prošnjo odgovora do danes nismo prejeli. V decembrskem roku so se prijavili novi 103 tekmovalci, v glavnem mladinke, od katerih je 90% iz vrst dijakov (30 s podeželja) in 10% delavske mladine. V spomladanskem roku se je prijavilo 142 kandidatov, od teh 45% delavske mladine, 28% inteligence in 27% dijaške mladine. Skupno je torej prijavljenih 522 tekmovalcev, kar znaša 80% celokupnega števila članstva FD Sobote. Ker se lansko leto mladina ni pravočasno, to je v mesecu avgustu, prijavila k tekmovanju za fizkulturni znak, med katere spada tudi mladina našega okraja, jc Republiški center podaljšat rok prijave do 30. septembra 1947. Ker pa pravilnik predvideva, da traja tekmovanje 1 leto, bi istočasno v tem poročilu prosili Republiški cen ter, da la slučaj prouči in po uvidev nosil podaljša zaključni datum tekmovanja do 30. septembra. V avgustovskem roku se*je prijavila v glavnem srednješolska mladina, ki je pri nas v večini s podeželja. Ta mladina je konec maja odšla ter se zaposlila z delom na poljih ali pa odšla na progo Šamac—Sarajevo. Mladina, ki de’;, doma in se vrne ob novem šolskem lelu, se v novem šolskem letu zopet zbere in do konca septembra bi lahko Uidi tisti, ki do sedaj niso pokazali dovolj zanimanja do tekmovanja, iz-. polnili vse norme. Prepričani smo, da bi se odstotek mladincev, ki bodo izpolnili vse norme, podvojil. Z ENIM TEKMOVANJEM PET REZULTATOV Da bi tekmovanje za fizkulturni znak zajelo pri nas vse delovne množice, kjer pa ni industrije, v prvi vrsti našega kmeta, je OFO poslal \ Ljubljano 3 mladince in 1 mladinko na 14 dnevni tečaj Republiškega centra za fizkulturni znak, kjer so se spoznali praktično s pripravo in tekmovanjem samim, z organizacijo in administracijo tekmovanja. Ti mladinci so danes na terenu. Razdelili so si kraje ih tekmovanje organizirajo in propagirajo po vaseh. V največjo pomoč so jim krajevni odbori LMS, De-: lo na terenu je danes skrajno težko. Kmetje so na polju od jutra do mraka razen v nedeljo in ta dan je treba izkoristiti do skrajnosti. Ker pa za to ne zadostuje en inštruktor, ki ne more biti na več krajih istočasno, je OFO sprejel na zadnji seji sklep, da se vsi člani odbora podajo ob nedeljah na teren, da pripravljajo mladince na najrazličnejša tekmovanja, katera so : predvidena po okrajnem koledarju. Ker se tudi to tekmovanje nanaša na tekmovanje za fizkulturni znak, ga bomo omenili tudi tukaj: 27, VII. okrajno prvenstvo v lahki atletiki, 3 ; VIII. troboj med sosednjimi vasmi. 10. VIII. dan vodnih športov in’za* : ključek i lahkoatletskega tečaja: 17. 1 VIII. nogometni brzoturnir, 24. Vlil. 1 tekmovanje okrajnih vasi v pohodu, 31. VIIL fizkulturni dan v Cankovi in 7. IX. festival v Murski Soboti. S temi tekmovanji hočemo doseči sledeče: Povezati vas z vasjo, med nastopajoče uvesti tekmovalni duh, izvesti okrajni program, uvesti povezavo z OFO, da bi vsaki prireditvi prisostvovali člani odbora, a kar je najvažnejše, : Izvesti tekmovanje za fizkulturni znaki Torej z enim tekmovanjem pet rezultatov. Ker smo mišljenja, da je golo izpolnjevanje norm za gledalce premalo zanimivo, posebno na podeželju, nam lahkoatletsko tekmovanje obenem služi za izpolnjevanje norm. S tem smo dosegli že lepe rezultate. Danes se še najdejo ljudje, ki se izgovarjajo, da ne morejo izvesti tekmovanja zaradi pomanjkanja rekvizitov. Temu pa dejansko ni tako. Dober inštruktor bo vsakemu kandidatu razložil iz česa je vaškemu mladincu najlažje tekmovati. Njemu je tako v večini slučajev v začetku njegove poti v fizkulturo vseeno, v čem tekmuje, pripravljati se mora itak za vsako di-' sciptino, saj do danes mu ni bila dana možnost, da bi se pripravljal za kakšno določeno disciplino. PRIMER DELA FA, KI NIMA NOBENIH REKVIZITOV Ako nismo našli posebnih sposobnosti za gotove panoge, smo svetovali celemu FA, naj se pripravijo iz istih ianog zaradi lažje priprave in tekmovanja samega ter prav tako kontrole n administrativnega dela. Navajamo primer FA, ki nima nobenih rekvizitov: tek, izlet peš, suvanje kamna, ikok v daljino ali višino, visoka gred (zanjo nam lahko služi prečka nogometnih vrat) in nošenje bremena. Torej skupini 2 in 7 se lahko opravita brez kakršnega koli orodja. F.dino orodje, ki je potrebno pri tekmovanju, so ovire, smuči in puška. Iz navedenega vidimo, da se za tekmova-ije za fizkulturni znak podeželski mladini ne postavljajo nobene večje .ežuve kot pn tekmovanju uieotut iniadine. Kazlika je te v tem, da je tre ba^ inštruktorjev, ki so ponavadi v nie-stu. za vadbo nabaviti prevozno sred stvo in žrtvovati ea» Ako Ivačeino ime tj ua podeželju uspeh, moramo na te ren! Izkušnje so pokazale, da bre/ tega ne gre. Zaka ? ("'etudi je mladi ni tekmovanje samo poznano in ve ka, nuj aeiajo, ue bodo tekmovanja izve dti tako kot v slučaju prisotnosti m struktorja. »Mi hočemo in bomo va diti in tekmovali«., so nam dejali tek movaici povsod, kamor smo prišli, »samo naj pride nekdo od vas, ki na> bo vodik. Evo nas, tukaj smo, pa da vidimo! V dobri uri so mladinci pr m nogometnim treningom opravili 4s norm, lahko bi jih še več, toda ni smo jim hoteli vzeti časa za nogometni igro. V našem okraju smo potrebo po obiskovanju terena predvidevali že zgodaj pomladi, zato smo tudi prire diii tritedenski tečaj za vadbo tekmo vanja za lizkulturni znak za člane t 0 Sobota. Tečaj je obiskovalo 40 članov, usjtešno končalo pa 21. Ti prenušujv svoje znanje na podeželsko mladino Povezava fizkulturne organizacije z organizacijo LMS je odlična. Ni odlo ka ali razpisa OFO, da ne bi o tem skupno razpravljali z GO LMS M!a dinska organizacija nam je izredno veliko pomagala, V kratkih dveh mesecih je ustanovila 20 FA Sestanka LMS. kjer ne bi istočasno obravnava! tudi probleme fizkullure, nj bilo tem delom je naša mladinska organi zacija pokazala vse razumevanje do novega fizkulturnega |K>kreta in isto časno dokazala, da lahko mladina prevzame vse odgovorne funkcije v fizkulturnih organizacijah, da je sposoben organizator in izvrševalec direktiv najvišjih fizkulturnih forumov To je spoznal naš OFO in pritegnil vso delovno mladino v odbor in v najkrajšem času so se pokazali uspehi, katerih starejša generacija ni mogla doseči. Napake se popravljajo, zamujen čas se nadomešča, nastal je nov [Milet. Taka je danes slik« pri nas Mladina nas vodi. Pa se boste vprašali, kako je to mogoče. Prt nas imamo tudi mladino, pa ni pokazal« takih uspehov. Pri nas zavisi to od nas sta rejših. Mi smo jih vzgajali, pošiljal: na sestanke in posvete, pošiljali jih na tečaje ter jih prirejali sami. jih individualno vzgajali, jim zaupali funkcije, živeli z njimi, raz.pravljali o perečih problemih in vprašanjih in jih učili. Pred dobrim letom dni še neuk-mladinci, so danes strokovnjaki, od katerih se že lahko učimo mi, ker jim nismo znali slediti z istim tempom ker nas je prehitel čas. Izgovarjamo se na prezaposlenost, vendar se pa stolčkov krčevito držimo. Pe že mi* dine ne moremo vzgajati sami. jim vsaj omogočimo, d« se vzgojijo na tečajih pri drugih, ne pa da se zgodijo slučaji, kot smo imeli priliko opaziti pri delu v drugih okrajih, da se raz-Ična vabila n« tečaje enostavno brez posvetovanja odložijo v arhiv. INDIVIDUALNO PRIDOBIVANJE SE JE IZKAZALO 7t\ NAJUSPEŠNEJŠE Povsem drugačna slika se je pokazala pri na« glede povezave s sindikalno organizacijo. OFO se je mnogo trudil i« prizadeval, da bj pridobil tudi sindikate v fiz.kulturui pok ret. Imam* jih, lahko rečemo celo mnogo, ali na žalost samo na papirju. Preveč klubaškega duha jim je ostalo od stare SK Mare ia teg« je težko odpravili. Referent« m fizkulturo pri sindikalnih podružnicah in KSS imaj* št nestevNue druge funkcije, ali p« so postavljeni samo na papirju, ae glede na sposutonost ia voljo do dela, ker luno pač predvidevajo pravda. Misli mo, da k te, ugotovitvi m potreben .vOiueul«!, jasno je te, da uspeha ni u. ga na ta način nikdar ne bo. Vendai s tem nismo mogli zadovoljiti. Za ntevali smo, da se referent za fizkut uro pri KSS razreši vseh oNtalih funk oij. uvedli smo redne mesečne sestati se. Katerim pnsoslvujejo či«m OFO K) Sobote m referenti sindikalnih poli užnii Kei pa tudi na ta način m -,mo dosegli zaželenega uspeha, smo pristopili k načinu individualnega pn dobivanja in t« način se je izkazat ko! edino uspešen. S tem smo prido bili vedno več in vedno hitreje nove člane iz vrst sindikatov Edino tako je danes mogoče razumeti, da je v Vlurski Soboti precejšnje število sin likatov, ki tekmujejo za fizkulturni znak. Toda dela s tem še nismo dokončali. Mi stremimo z« tem, da si vsi Kurulidat,e fizkulturni znak tudi pn-lotiijo. Dobimo tekmovalce oziroma prijavljence na igrišče, kjer bodo iz-lolnili prvo normo in brez izjeme vsak se navduši za tekmovanje in stremi -.a tem, d« si znak res tudi pridobi. C'e opazimo, da tekmovalci postajajo ualodušni. lahko prepreči to tekmovalna komisija Oparili smo namreč, ta kakor hitro je kandidat zmožen izpolniti normo, želi to tudi storiti. Zato laj komisija posluje vsak dan, ali lajmanj dvakrat tedensko, saj člani .emisije so navadno vaditelji. MISILCI ZNAKA BODO NAJBOLJŠA PROPAGANDA Kar se tiče propagande, smo lam ia masovnih sestankih obrazložili pomen tekmovanja za fizkulturni znak S srednješolsko in vajeniško mladino pa smo predelali v okviru šolskega pouka skoraj celo knjižico o tekmovanju za fizkulturni znak. V najkrajšem času pa nam bodo nudili najbolj o propagando nosilci znaka sami. Veno. kakšno navdušenje je bilo na po-leželju, ko smo ob priliki Titove šta-ele razdeljevali znake in zato smo irepričani, da bodo prvi nosilci vse Kivsod najboljša propaganda Poleg iredelave snovi smo v propagandnem -mislu uspeli s tem, da smo po vsa iiin končanem tekmovanju objavili ezultate na razglasni deski s komen-arjem o tekmovanju in z ocenami udi pri onih disciplinah, katerih pra-■ ila ne predvidevajo, opozarjali na ekmovaice, ki niso v zadostni meri ekmovali, izobesili tablico tekmova-*;a, načrt za ovire in opis meta bombe, popravke in izpremernbe norm itd Ako napravimo iz celega poročila ra t^k izvleček, lahko pridemo do -ledečih predlogov za izl>oljšanje dela Del« OFO mora biti tesno povezano s centrom za tekmovanje fizkulturBe-ga znaka. Referenti za tekmovanje za iizkul-tiirni znak pri I*D in FA morajo biti najboljši fizkulturni delavci in razrešeni o-ta lih funkcij. Povezava med republiškim centrom in terenom mora biti bolj elastična. PodaJjšati tekmovalni rok do .40. septembra. Prirejanje tečajev v Ljubljani i<< »krajih. Medsebojna pomoč sosedinih OKO (slučaj pri nas, ko se je OFO ponudil, da bo dal na razpolago za osemdnevni tečaj v Dol. Iiendavi predavateljski kader za tekmovanje za fizkul-turni znak). Sprejeti brezpogojno sklop, da člani OFO obiskujejo teren. Centri morajo izkoristiti program tekmovanja, ta pa mora prilagoditi program zahtevam centra. Referenti se morajo posvetovali s kandidatu o Izbiranju panog in jim svetovati najprimernejše. Kandidati pa sl jih utora,u beležiti, da ue bt bilo slučajev, kot v sosednih okrajih ko je referent sam izpolni! priglasili .o iti samovoljno določil panoge, a jim lega ni sporoči! in končno vse skupaj pozabil. Referenti morajo hiti iznajdljivi prj nabavi orodja, urejevanju prostorov itd. Izkoristijo naj teren ske prilike. Podeželski vadbi naj prisostvujeji nstruktorjt. Najtesnejša povezava z množičnim organizacijami, predvsem z LMS, vzgo jiti mlajši kader in mu zaupati raž nejše funkcije. Okrožnice in druga obvestila pred ložiti celotnemu članstvu v pretres, skrbeči za izvedbo navodil v pravem času. Članstvo naj se pridobiva individualno. Organizirajo naj se stalne in potovalne komisije, izogibati se formatiz mu tu birokratizma. Propagirati predvsem g tekmovalci samimi. Objavljati rezultate in komentarje tekmovanj. Prilagoditi učni načrt za fizkutlurno delo prj srednjih šotah tekmovanju za fizkulturni znak. i- cstevilo prijavljene*: v v v-seii ioku. zua.su laiki. U. Aocu mi sestav pnjavljeneev ji .»ieueci; 12 % delavskega stanu, Si ",ti kmečkega stanu, 21 “/« nameščencev. III. sieviio izpolnjenih norm 2/o«j. IV. l>d v>;ga počelka je biio »o delovanje z množičnimi arganiza cijanii najboljše ter je zanimanje s strani istin zem intenzivno. V letošnjem letu pa je sodelovanje znatno popustilo, tako da je glavni interes za tekmovanje le še s sira m sindikatov ter mladine. Organizacije A L Z ter OF, zlasti nu našem podeželju ue kazet, zanimanje za tekmovanje. N številnimi množični mi sestanki srno skusaii v lanskem ielu zainteresirati široke sloje našega kraja, vendar lahko trdimo, da je glavno delo ostaio te v Celju. Fač je zel intenziven stik z JA, ki nam gre vsestransko na roke ter mm. nudi pomoč. V poslednjem času re imam<) zahvaliti mladinskim delovnim brigadam za peživijenje tekmovanja v območju njihovega delovanja. V. Razen v Žalcu so obstojale tekmovalne komisije samo še v Celju- Tu je bilo delo za postavljanje norm skozi vs. leto v leku. Delovaje so ločene komisije za lahko atletiko, zimske panoge, plavanje, streljanje, ovire, kolesarjenje ter za teoretske izpile. V poslednjem času, to se pravi po nastavitvi strokovne moči za tekmovanje v našem okraju, pa smo vrgli vse sile na okoliška društva. Vršijo se tekmovanja po vseh centrih našega okra Ja, ki jih vodi navedena strokovna moč. Tako so bila izvedena v poslednjem času množična tekmovanja v Žalcu (er Rimskih toplicah. V avgustu nameravamo priredili laka tekmovanja ob priliki fizkul-turnih nastopov naših FD. Slično tekmovanje velikega formata bo v Braslovčah. VI. V propagandnem »mislu naše delovanje ni ustrezal« važnosti, ki bi jo morali polagati tekmovanju. Kot že navedeno, je bila propaganda zelo intenzivna le v začetku tekmovanja. V toku minule«* meseca smo ponovno pristopili k agitaciji za izpolnjevanje norm ter popularizaciji tekmovanja, zLasli za pridobivanje novih prijavljencev. V ! juliju smo priredili več sektorskih j konferenc, kalorih s« se udeležili i Napovedati tekmovanja drugih FA m FD ali OFO. Ob zaključku še en stavek o ceni naših pozitivnih strani in uspehov pri delu. Uspelo nam je pritegniti 80% vsega članstva FD Robota, ki dejansko udi tekmuje. Isti odstotek udeležbo je tudi na podeželju. S pomočjo točajev ju individualne vzgoje smo ustva-i iti kader, ki zna voditi to tekmovanje. Odpravili smo problem stalnih ia potovalnih komisij. Pred enim letom smo postavili ovire brez kakršnih Koli stroškov. Pridobili smo vse sloje ljudstva, posebno podeželskega. Uredili smo fickulturno administracijo in kar je najvažnejše: $ pomočjo liekul-lure smo pomagali pridobivati mladince v mladinsko organizacijo. Mnogo je še utvari, katerih nismo urediti, mnogo je problemov, katerim še danes nismo kos, vendar se trudimo. da jih čimprej odpravimo in dokažemo. da je pri nas na severni mejt l.udslvo razumelo pomen fir.kulturo, da se je v ta pokret vključilo in da kot fizkulturniki doprinašamo delež k izpolnitvi petletnega plana. odgovorni referenti FD ter množičnih organizacij. z.la-Sli sindikatov V juliju smo se povezali ponovno z množičnimi organizacijami, kar se zavedamo, da bomo le na tak način dostzali zažoljene uspehe V Celju samem smo uvedli okusilo izdelano oglasno omarico, ki bo služih, kot stenčas poročilom tei propagandi tekmovanja. VIL Pridobivanje tekmovalcev se je vršilo največ polom sindikatov, šol ter množičnih fiskulturnih sestankov na podeželju. Mladinska proga je ogromno primogla k popularizaciji lekmovanja ler pridobitvi tekmovalcev. Iz vrsl mladincev, ki so bil. na Mladinski progi, imam^ (udi največ tekmovalcev ler Uidi prve nosilce znakov Vlil Povezava s terenom je zadovoljiva šele v poslednjem času, ko prirejamo množična lekmovanja t>o sektorjih pod- vodstvom okrajnega centra. IX. Kol žc omenjeno, v toku leta nismo pakazali preveč iniciativnosti v pogledu pridobivanja tekmovalcev. Krivda leži na funkcionarjih samih, ki niso znali najti povezave s terenom ter so vodili vse delo le iz pisarn, a z golo administracijo niso,, ničesar dosegli. X. Dejstvo, da nismo dosegli primerne razlike med številom prijav-Ijencev ter številom izpopolnjenih norm, jasno kaže nezadostno akti-viziranje ler povezave » terenom. Funkcionarji FD so istotako r.ane-marjali svoje delo v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak- Opravičljivo bi bilo tu le pomanjkanje orodja ter naprav, ki so važne r.a izvedbo norm. Posamezno FD »o bila črnogleda glede norm v smučanju, steljanju ter zlasti glede ovir ki si jih niso moglo omisliti. Ti nedostatki po so sedaj odpravljeni. Uvedli smo nova stelišča (Žalec, Gomiisko. Vojnik), mesto smučanja tekmujemo v pohodu, a tek čez ovire ter teorijo izvajaj« v Celju. Pozitivnih slrani dela ne bi omenjali, razen mladinskih brigad, ki nam v pogledu pridobivanja tekmovalcev ter tekmovanja samega kažejo dobre zglede. X4. Ker v Celju samem poteka delo pri iznioliijevanju norm nor-maino. bi bil* treba nrenesli težišče dela na naše podeželje z. neposrednim osebnim sirkom. To defo že vršimo v prinravah za tekmova-ive. ki N» Irajak* <*d 27. julija do 18. avgusta. Poroči!© o delu Okrajnega centra zg Ceife šn okolico Štev. 32. f o fc a r Proslava »Dneva tehnike in športa" v Krškem Prf^sor % dirke motorjem do 350 ccm Krško, 10. aTjfns* <• Danes je bil v Krškem na stadionu »Dan tehnike in športa«. Pred pričetkom sporeda je bil sprevod tek-; -»valcev. Otvoritveni govor je govcA-jl predsednik Komisije tehnika in špoe«. ja Jugoslavijo pod-tehnika in šport za Jugoslavijo generalmajor L. Ambrožič. Govoril, je »Treba jo mobilizirati čim več ljudstva. da se nadoknadi zaostalost v tehniki in športn v naši državi.« Za njim je govoril podpolkovnik I. Van-drašek. ki je pozdravil vse prisotne. Navzoči so bili nadelje še generalmajor letalstva Ulepič. delegat Zveznega odbora športnega letalstva Markovič, ki ie razdelil nagrade najboljšim grupam jadralnega letalstva r državi. Prisotni so bili nadalje predstavniki sindikatov iz Hrvatske, Slovenije in Srbije ter predstavniki fizkulturnib društev iz vse države. Na častni tribuni so bili minister industrije LUS Franc Leskovšek, minister trgovine in preskrbe LP Hrvatske Dauš-nik in drugi. Končni govor je imel generalmajor Obradovič, ki je govoril o važnosti motorizacije pri obrambi države. Nekatere nagrade, ki so bile podeljene na I. jadralnem tekmovanju v Cerkljah pri Brežicah v letu 1947: I. ekipa po splošnem plasmaju: (862) 1) I plas. ekipa Zagreb 1 — prehodni pokal od GUVS in Orljk KV, (648) 2) II plas. ekipa Ribnica 2 — 40.000 din od predsedstva vlade Hrvatske, (637) 3) III plas. ekipa Beograd — Cavka K. T. 1 S., (589) 4) IV plas. ekipa Zagreb II — Vrabec od S. O.. (462) fi) V plas. ekipa Maribor I — 25.000 din od Jed. sind., b) VI plas. ekipa Novi Sad — 28 plošč losa od tvor. Mitrosper. II. Posamezni plasmaji: (773) t) Cegali Ladislav — ročna ura od Centralnega odbora NO. tobaČ niča od BiH RQ (506) 2) Crnjanski Pavle — ročna ura R. V., (437) 3) Mordelj Franc — ročna ura K. V., 4) Zenljak Vidi — Album, penkala. tobačnica in ustnik RO a k., 5) Borišek Milan, album, penkala. tobačnica in ustnik RO a k. 3. Regvart Branko (AM Zagreb) Pueh 250 ceni 7 točk. Kategorija 350ccm: 1. Metz Veljko (AM Zagreb), Jap 350 ccm 15 točk 8:47,00: 2. Krušclj Milan (AM Zagreb), NSU 350 ccm, 9 točk: 3. Klemenčič Josip (JA Ljubljana, Matehless 350 ccm, 4 točke. , Kategorija 500 ccm: 1. Mrak Vinko, AM Ljubljana, (dosegel je najboljši čas dneva in postal državni prvak za leto 1947), Jap 500ccm v času 8:30,3, 2. Smolčič Franjo (AM Zagreb), Jap 500 coni, 6 točk; 3. Kopič-Kralj Ga-bro (AM Zagreb). Jap 500 ccm. Kategorije s prikolicami 600 ccm: 1. Penezič Zvonko (AM Zagreb), BMW 500 ccm. 15 točk, 10:06; 2. Avsec Svetozar (AM Ljubljana) z 9 točkami. Tretje mesto si delita Tkalčič Drago (AM Koprivnica), Ztindap 600 in Petrekovič Ivan (AM Zagreb), DKW 500 ccm z 2 točkama. Kategorije s prikolico 1200 ccm: 1. Miklavčič Ivo (AM Ljubljana), Jap 1000 ccm, 15 točk v času 9:11,15; 2. Halembek Josip (JA Zagreb). Har-ley 1200, 6 točk; 3. Ribič Ivan (AM Ljubljana), Ariel 1000 ccm, 5 točk. Tekme ie vodil Avto-moto klub Zagreb s svojimi sodniki. Organizacija je bila dobra, udeležba polnoštevilna. Popoldne ob 14. so bile tekme s kajaki na Savi katerih rezultate bomo objavili v prihodnji številki. Po tekmah je bil na aerodromu Brege letalski miting, katerega se je udeležila velika množica ljudstva, ki ie z velikim zanimanjem zasledovala drzna !zva:anis pilotov Državno motoristično prvenstvo Ob 10. uri se je pričelo državno motoristično prvenstvo na krožni vožnji. Sodelovali so najboljši tekmovalci v državi. Najprej so startalj motorji do 125 ccm: 1. Širca Danilo (AM Zagreb), Puch 125 ccm s 15 točkami 10.34,5; 2. Šurbek Ladislav (AM Zagreb) DKW 125 ccm z 9 točkami; 3. Mrak Peter (AM Ljubljana) DKW 125 ccm s 6 točkami. Kategorija do 250ccm: 1. Dobrinič Zvonko (JA Zagreb) Puch 250 ccm s 13 točkami. 9.32.2; 2. Puhar Janez 14M Ljubljana) Puch 250 ccm. 8 točk: Mrafe Vinko po zmagi Prvenstvo Slovenije v tenisu končano Maribor, 10. av£. Na teniškem prvenstvu Slovenije, na katerem sodelujejo člani Enotnosti, Poleta ki Železničarja, so bili doseženi včeraj naslednji rezultati: člani, kategorija A: V polfinale so se plasirali zmagovalci iger: Razboršek (Enotnost) : Drnovšek (Enotnost) 7:5, 6:2, dr. Trtič (JA) : Čebular (E) 7:5, 6:1. Borba je trajala dve ari. Banko : Bergant (P) 9:7, 6:1, dr. Škapin (E) : Slana (P) 6:4, 6:1, v linale pa zmagovalci iger: Razboršek : Kostič 6:1. 1:6, 6:1. Za to partijo, ki je trajala poldrugo uro je vladalo veliko zanimanje. Banko Janez (E) : dr. Škapin (E) 6:4. 6:4. Mladinci: V polfinale so se plasirali zmagovalci iger: Suhar (E) : Loos (E) 6:0, 6:0, Frelih (Ž) : Muhič (P) 6:3, 6:0. Petan (P) : Bergant (P) 6:2, 6:1. — V finale so se plasirali zmagovalci iger: Suhar (E) : Frelii. (Ž) 6:3, 6:0. Urbanc (E) : Petan (P) 6:1, 6:2. Člani, kategorija B: V polfinale se se plasirali zmagovalci iger: Voglar (P) : Szillich (E) 6:1, 6:3, Urbanc (E) : Bergant (P) 6:0. 6:1, Cerpes (Ž) : Frelih (Ž) 4:6, 5:4, 6:4, Suhar (E) : Jelašič (E) 6:2. 6:2. — y polfinalu je bila odigrana igra: Suhar (E) j Cerpes (2) 6:1, 6:2. Moški pari: V finale so se plasirali zmagovalci iger: Banko-Jer- maai (E) : Žižek-Dolenc (P) 4:6, 7:5, 6:4, Slana-Voglar (P) : Dacar-Pečovnik (E) 5:4, 8:6. Članice posamezno: V polfinale so se plasirale zmagovalke iger: Cop : Dolenc (obe P) 6:2, 6:2, Mayre (E) : Močnik (P) w. o., Čop (P) • Bahovec (E) 6:0, 6:1, Pečovnik (E) : Flux (P) w. o. — V finale so se plasirale: Mayre (E) : Cop (P) 6:0, 6:0. Voglar (P) : Pečovnik (E) 6:2; 6:4. Moški pari. V polfinale so se plasira' zmagovalci iger: Banko-Blei-weis (E) : Goleč (PVFrelih (Ž) 6:0. 6:2, dr. Skapin-Dernovšek (E) : Voglar-Bergan! (P) 6:1. 6:2: dr. Krstič (JA)-Slana (P) : Cebular-Ve”bič (E) 6:2. 6:1. Da car-Ra zborček (E) : Szillioh-Urbanc (E) 6:0, 6:2. - V finale so se pa plasirali zmagovalci iger: dr, Skapin-Drnov-šek (E) : Bnnko-Blehveis (E) 8:6. 7:5, dr. Krstič (.TA)-SLina (P) : Da-ear-Razboršek CF'' 6-4 RAZBORŠEK PRVAK SLOVENIJE Danes je bil v Mariboru končan teniški turnir za prvenstvo LB Slovenije. Zopet se je izkazala izrazita premoč Enotnosti, ki je osvojila vsa prva mesta. Mariborski Polet pa ima dobre naraščaj, za bodočnost mnogo obeta. Opazilo pa se je, da manjka Mariborčanom treninga zaradi pomanjkanje žogic, kar bo treba v bodoče vsekakor popraviti. Udeležba na turnirju je bila zadovoljiva. Tekmovalcev so postavili: Polet 28. Enotnost 20, Gregorčič, Jesenice 5, JA 1, Železničar 2 in Studenci 1. Tekmovalo se je po kategorijah čkmov A in B, mladinci, članice, moški pari, ženski pari in mešani pari. Organizacija je bila dobra in je tekmovanje potekalo v najlepšero redu. Tekmovalci so pokazali leno in živo igro. Posebno napeta je bila dveurna borba narov dr. Skapin-Drnov.šek (Enotnost) in d Krstič (JA)-Slana (Po let). Le nekatere Partije, v katerih je prišla premoč posameznih nasprotnikov preveč do izraza, so postale nezanimive' Rezultati finalnih iger so bili naslednji: Razboršek (E) : Banko (E) 0:2. 3:6. 6:3. 6:4. za 3. in 4. mesto Urbnnr (E) : Suhar (E) 7:5. 7:5. Mladinci: Nastopilo je 16 tekmo valeev. Zmagal je Suhar (E), ki je premagal Urbanca (E) z rezultatom 4:6, 8:6, 4:6. Članice. Nastopilo je 9 tekmovalk. Zmagala je Maire (E), ki je premagata Voglarjevo (P) 6:1, 6:3. Moški pari. Dr. Skapin-Drnovšek (E) je premagal dvojico dr. Krstič (JA)-Slana (P) z rezultatom 6:0, 7:5, 4:6, 1:6, 6:2. Tako so postali teniški prvaki LRS za leto 1947: Razboršek med člani. Maire med članicami in Suhar med mladinci. Prvenstvo v moških parih sta osvojila Ur. Skapin-Drnovšek, v mešanih parih pa Maire-Razboršek. iVkeufiarumte >e»ti MEDNARODNI LAHKOATLETSKI MI TINO V STOCKHOLMU Stockholm, It), avgusta. Na stadionu v Stockholmu je hilo danes veliko mednarodno lahkoatletsko tekmovanje ob sodelovanju ameriških lahkoatletov. I*rl tej priliki so švedski tekmovalci postavili dva nova švedska rekorda. Glavni rezultati so bili: 11)0 m: Dillard (Amerika) 10.::. — 200 m: Ulda (A) 21.4, 2000 m: Hergciulst 5:20,0. — 5000 m: AIhcrtsou 14:50,0. — 1 milja (l(09 m): Stranci 4:07. — HO m z ovirami: DH-lard (Amerika) 14.1, 2. LIdman (Švedska) 14.5. — 403 m z ovirami: Smith (A) 51-8, 2. Erdlarson (S) 52.8. — Skok oh palici Richarda (A) 4.30, 2. Limiberg- (š) 4.21 (nov švedski rekord). — Disk: Uordien (A) 51.05. — Kladivo: Erlckson (š) 57.10 (nov švedski rekord). DAVISOV POKAL Montreal. 10. avgusta. Tudi zadnji dve Igri v dvoboju z Kanado so avstralski Igralci sigurno dobili. Paiis je premagal Mackcnzla 0:4. 0:2, 6:2, E, llro\vn pa je premagal Roekhonda 6:3, 3:7, 6:2. Tem igram sta prisostvovala tudi češkoslovaška Igralca D roli n y in Oernik, ki sta v soboto dopoldne prlspcia v Montreal. Medconsk! linale za Davisov pokal bo od 14. do 16. t m. v Montrealu med CSR in Avstralijo. KAZNOVANA DRUŠTVA IN NOGOMETAŠI CSR Praga, 10. avgusta. Na zasedanju češkoslovaške nogometne zveze so bile sklenjene težke kazni za češka ligaška nogometna moštva. O priliki tekme Kladno: Bata, ki so je končala z zmago Hute 4:2, so ugotovili mnoge nepravilnosti, ki so Imele za posledico, da Je SK Zidanice zaradi slabšega razmerja golov izpadel Iz lige. Uvedena preiskava je ugotovila, da so se prizadeta moštva, prav tako na tudi posamezni igralci tn funkcionarji, oregrcšili zoper pravila. Nogometna zveza je zaradi tega sprejela sklep, s katerim se nogometni društvi Bata in Zidanice izključita za dobo enega leta Iz lige Prav tako se Izključi SK Kladno « tem, da bo letos lahko nastopil šele v pokrajinskem prvenstvu. Med igralci j« bil kaznovan branilce Kladna Uarvan z losmrtno prepovedjo Igranja. CTK PRAHA PRVAK CSR V WATER-POLU Bratislava, 16. avgusta. Tu je bilo danes zaključeni prvenstvo Češkoslovaške v vvatcrpolu. Prvenstvo za leto 1947. sl je osvojil CTK Praha pred Spar-to tn STK Bratislavo. CTK Praha je premagala Slavijo 6:0. Brno 3:1. Sparto 3:2 In Trnavo 12:0. FITCH JE VRGEL DISK 54,80 m Bob Plteb Je vrgel disk na lahkoatletskem tekmovanju v Carigradu 54.80 m, Slmons je dosegel v teku na 118 m z ovirami ena 14.5. Morthon pa je skočil ob oallcl 4.20 in. NIZOZEMSKE LAUKOATLETINJE PREMAGALE FRANCOZINJE Pariz 18 avgusta. V Strassbourcu Je bilo reprezentativno lahkoatletsko tekmovanje žensk Nizozemske In Franclje. Nizozemske lahkoatletlcje, ki štejejo med najboljše v Evropi, so zmagale v razmerju 51:45 točk. Francozinja Blanchard le dosegla nov rekord na 808 m s časom 2:20 4. Prejšnji rekord je znašal 2:21.2. V skoku v višino je zmagala Francozinja Ostermajcr, kt je skočila 161 cm, g čimer je Izenačila francoski rekord. Na 200 m je dosegla Francozinja Courland čas 25-7 sekund. SVEDSKA PREMAGALA DANSKO V PLAVANJU S t o e k h o i m, 10. avgusta. V Calraa-ru je bil reprezentativni plavalni dvoboj Svedska:Danska, ki se je končal z zmago Švedske v razmerju 110:81 točk. Na tekmovanji) so bili doseženi nekateri izredno dobri rezultati. Posebno so se odlikovale danske plavalke. Važnejši rezultati so: 100 m prosto, moški: Olsson 1:00.2, 2. Lunden 1:03.1 (oba Švedska), 488 m prosto: I. Oestrand 4:53.0, 2. A. Johansou 5:08 (oba švedska). 3 Chrlstofersen (Danska) 5:10,1 — 200 m prsno: L Helgren (švedska) 2:50.8, 2. Rotliman (Švedska) 2:51.8. — 100 m hrbtno: 1. Pcrson (švedska) 1:10.9, 2 Modin (Švedska) 1:15 2. — Štafeta 4X200 m prosto: 1. Švedska 9:16.8. — Ženske: 100 m prosto: Nathansen (Danska) 1:06,6. z. Fredln (Švedska) 1:08 (nov švedski rekord) — 400 m: Harnp (D) 5:25.2, 2. Titholn (Š) 5:34-0 (nov švedski rekord), 3. Larsen (Š) 5:36.1. — 280 m prsno: 1. SSrcnsen (D) 3:05,4, 2. Fernlund (š) 3:09.6. 100 hrbtno: t. Harnp (D) 1:17.8, 2 Pctcrson (D) 1:19.6, 3. Ackerbcrg fš) 1:22.8. - 4X100 m prosto: 4. Danska 4:40.4. 2. Švedska 4:49.6. — WaterpcdO* Švcdska:Dauska 4:3. ¥ETUL.‘ se pripravliai za rekord? sem (Razgovor s Hcmora LipponO Naš dopisnik je prosil državnega rekordtvrja v suvanju krogle, moj stra športa Heina L^ppa. naj pove. kako se je popravljal na športno seaono ui kaj je pripomoglo k temu, da je dvakrat to je 8- in 24. maja --postavit rezultate, ki presegajo rekorde ZSSR, tnoo njimi tudi met 16.72 m, ki je za 12 cm boljši od evropskega rekorda Heino Lipp je izjavil tole: *V pretekli sezoni se mi je trikrat posrečilo Izboljšati rekorde ZSSR: prvič junija 15-62 m, drugič v začetku julija 15-78 m in tretjič 21. julija v dneh Vsezvezne fizkulturne parade 16.12 m, K temu je pripomogel predvsem raznovrstni trening. Tekal sem na 100, 400 1500 m, skakal v daljmo in višino, metal disk, tekal 110 m z zaprekami — z drugimi besedami. poleg suvanja krogle sem go-jilklasieni deseteroboj. Moji lanskoletni rezultati v teh panogah so naslednji: 100 m 11.1 sek.. 400 m 51 sek. 1500 m 4 min. 25 sek., daljina 653 m. višina 1.70 m, disk 46 m. 110 m z ovirami 16.1 sek. Ko se je sezona kan čala, sem skupno s svojim trenerjem podrobno prerešetal dosežene rezultate v 1946. letu. Daši so bili zelo dobri, so bili vendar v glavnem doseženi radi prirodnih pogojev in fizične sile, na pn radi dovršene tehnike San sem se zavedal, da imam tehnične napake. Ho 21. juliju se mi ni v č posrečilo izboljšati rezultatov, poleg tega tudi ni bilo stabilnosti. Tudi to le dokazovalo neza- dostno tehniko m pričalo o tem, da sem imel premalo sil do konca sezone. Upoštevajoč vse to. sva s trener-iem napravila načrt treningov za ezono 1947. Pričel sem z delom že novembra v dvorani Bavil sem se z gimnastiko, r.bstolom, medicinko, gredjo, z zado oljstvom igrai ko šark® in sodeloval na prvenstvu republike. Ko je zapadel sneg sem delo nada^tevaL igrai košarko, obenem pa tudi smučal. Dvakrat teden sko sem pretekel 10 — 15 km Februarja sem pričel šele z metanjem krogle. Treniraj nisem samo v dvorani, ker mi je majhen mraz dovoljeval delo tudi na prostem. Zato 0rel< v 111. nadstropju. Igralni Sas je v smislu razpisa turnirja od 15. do 20., za prekinjene partije pa naslednjega dne od 9. do 11. Poseben razpored velja za igranje prekinienib partij ob prostih dneh. to je vsak šesti dam Dosedanja rezultati so znani iz dnevnega časopisja. Presenetila je v prvih kolih elaba forma glavnega favorita ini Vidmarja ml., ka je s Kubanskim napačno forsiral enako končnico in prišel tako v izgubljen položaj, nato pa z neprevidno igro izgubil še boljšo pozicijo s Horvatom. Ko je potem še drugi favoril Rabar po neprevidnosti Izgubil doblieno pozicijo s Horvatom, »la bila po prvih kolih presenetljivo v vodstvu S Nedeljkovič in Horvat. Zaradi mnogih odloženih in prekinjenih partij je stanje trenutno seveda še nejasno Doeedanji potek pa kaže. da so moči ndeležecev na turnirju mnogo bolj izenačene ko! na dosedanjih iiirnirj-h. Vsaka partija ho važna in se obetajo zelo napete borbe. Maribor, 10. avg. Pri včeraj odigranih prekinjenih partijah je Milič izgubil proli inž. Fajer ju v II. kolu prekinjeno partijo. Milič je napačno žrtvoval. Danes je bila končana parlija kapetan Markovič-Siška iz V. kola. Šiška je napravil v končnici težko napako im je partijo izgubil. Danes popoldne je bilo odigrano VI, kolo. Horvat je dosegel svojo šesto zmago in je po dobri' igri premagal R. Markoviča. Kindij je premagal Udovčiča, Bartiji Gruber-Kulžinski in Nedeljkovič- Janoševič sta končali remis. Vse ostale partije so prekinjene- Inž. Vidmar ima proti Miliču z dvema kmetoma več dobljeno pozicijo. V partiji Rabar-Tol je stanje nejasno. Kapetan Markovič ima dobljeno končnico z inž Fajericm. šiška dobljeno pozicijo s .Smederevcem. Simonovič pa dobljeno pozicijo z Lon-gerjem. Stanje: Horvat 6, S. Nedeljkovič' 4 (iz pelih partij'). Janoševič 4 (iz šestih partij). Kulžinski 3 in pol, Tol 3 (2) (iž pelih partij). Tsimip v StopSfu Drugi polfinalni turnir se je pričel istočasno z mariborski m v Skopijo. Pni žrebanju eo dobili igralci naslednje številke: 1. Koslič. 2. šubarič, 3. Popovič. 4. Bidev. 5. Andrič. 6. Aviro-vič. 7. Berič, 8. Matanovič. 9. dr. Kala-bar, 10. Božič. 11. Petromič. 12. Puc, 13. Radojčič. 14 Kozomara. 15. inž. Poljakov, 16 Kovanovič. 17. (Scrmek. 18. Filipčič. 19. Dinja. 20. Valevski. Slednji je bil kot tretji zastopnik LR Makedonije sprejet namesto izoetalih udeležencev. Puc enako kakor Milič ni pravočasno dospel iz Prage in so bile njegove prve partije odložene. V prvih kolih sla dobro formo pokazala Germek in Koslič, ki je med drugimi porazil Šoba rjča. Partija Fajer - Tot KRALJEVO-INDUSKA OBRAMBA Beli: Inž Fajer Črni: Tol (Msnbor. I. kolo. 4. t. m.) 1. d2—d4. SR8—fG. 2. Sgl—f3. g7— 86. 3. g2-*3. US—g7. 4 U1-82, 0—0. 5. 0- 0. (17—f!6 6 c2—c4. Sb8— 67. 7. Sbl—c3. e7—e5. 8. d4:c5. d6:e5, 9. DdJ—c2? Že z zamenjavo v prejšnji potezi je krenil beli v varianto, ki vodi samo k izenačenju. Zadnja njegova poleza pa sploh ne spada v sistem. Pravilno je 9. h3, nato Le3 ter Dd2 ali Del s priti skom na h6. 9 .....1-7—c6. 10. e2-e4. Tudi to je pozicijska napaka. Beli bo sedaj teč j e branil točko d4. k:i je v tej otvoritvi posebno važna. 10 .... Dd8—c7, 11. h2—!>3. Tf8— e8. 12. Til—dl. a7—a5. 13. Lel—a3, Lg7—f8, 14. La3:18, Sd7:f8. 15. Dc2— 62. Lc8—g4! Orni dosledno pripravlja zasedbo točke d4 in bo zato dal lovca za skakača f3. Na d-—liniji beli itak ničesar ne doseže. 16. Dd2—<16. Dc7:d6. 17. Tdl:d6. Lg4:f3. 18. Lg2:f3. Po 18. Tf6:, LgŽ:, 19. Kg2:, Se6 bi sta! beti še slabše. 18.....S18—c6. 19. Lf3—g2, Kg8— g7. 20 Tal—dl. Sc6—c5 Dosledneje bi bilo pač še nadalje pripravljati potezo Sd4. n. pr. s Te7. nato gd—g5-^g4. 21. Kgl—II? Tu bi bil moral beli igrali enostavno 21. 13. nato pa morda Sa4. saj bi bila po zamejavi na a4 točka b7 slaba. 21..... T<>8—c7. 22 h2—h3. Ta8- a6 23. Kil—el, Tc7—d7. 24. Td6:d7, SS6:d7. 25. Kcl—62? Ta poteza zopet omogoči črnemu, da hitreje pride s skakačem na d4. Bobe je 25. Ke2 in nato 14. 25.....Sc5—c6. 26. Sc3—e2. c6— c5, 27 K62—e2? Beli na noben način ne bi smel dopustiti zamejave na d4. Moral bi bil tu igrati 27. Sc3 ter o priliki potem Sa4 ali Sd5. 27....... Se6—64 + , 28. Se2:d4. c5:64. Sedaj končno je belj popolnoma izgubljen. Kmet d4 je izredno močan, črni skakač bo stal na e5 izvrstno: beli lovec stoji slabo, ovira ga lastni kmet e4 29. a2—.-.3, S67—«5. 30. Tdl-bl. Ni šlo 30. b4. ab4:. 31. ab4:. Ta2 + in nato Tf2: 30.....17-15. 31. c4:15. g6:f5. 32. b3—b4. a5:b4, 33. Tbl:b4. Sicer zopet Ta2+ itd. 33......Ta6:a3, 34. Lj»2:b7. Ta3— a2 + , 35. Kc2—dl. Ta2:f2. 36. IJ)7— 65. e5—«4. 37 Tb4—b5, e4—e3!. 38. Tb5:c5. 64-63. 39. Tc5—c7 + . Kg7-18. 40. K61—el. Tf2—c2+, 41. Kcl — bi. c3-e2. 42. Te7—e8 + , Kf8—e7. 43. Tc8—c7 +. K «7—68 beli se vda Ptic in Milič zalagala v Pzagi Na mladinskem turnirju v Pragi sta oba jugoslovanska zastopnika Puc in Milič zmagala v svojih skupinah in s tem zopet priborila pomemben uspeh za jugoslovanski šah. Podrobni rezultati so nasledili ji: L skupina: B6nk5 (Madžarska) 4, Stulik. Brajnin. Wiirseh 2. Rajman O; H. skupina: Pur 4. Ivanov 3'/». Brat 3, VVolfbauer 2'/2. Baša. Fil.iimvic (Trst) 1: lil. skupina: Milič, Bach-ntan (Švica) 3, Filip 2‘/2. Volčič (Trst) 1. Fuchs ’/* Kossigres FIDE Kongres Mednarodne šahovske federacije (FIDE) se je pričel v Haagu z majhno zamudo, ker so čakali na prihod . sovjetske delegacije. Najvažnejši dogodek kongresa je bil pristop Sovjetske zveze v FIDE. ki je prav za prav šole s tem dobila avtoriteto, da merodajno rešuje vsa vprašanja mednarodnih šahovskih odnosov. Vodja sovjetske delegacije, velemojstet Ra-gozin. je bil izvoljen za podpredsednika FIDE. Kongres je dokončno rešil vprašanje dol oči! v n svetovnega prvaka. V marcu 1. 1948 bo turnir šestorice. ki se ga bodo udeležili Rotvinnik, Keres in Smislov za ZSSR, dr. Eu\ve (Holandska) ju Reshevskv ter Fine (ZDA). Vsak z vsakim bo igral po štiri partije. Prva polovica turnirja bo na Ho-alndskem. druga pa v Moskvi. Zmagovalec turnirja postane svetovni prvak. Sklepi o nadaljnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo še niso znani. Ttsmir v V zadnjem kolu turnirja so končale skoro vse partije remi in vrstni red se ni več bistveno izpremenil. Podrobnosti so razvidne iz tabele. Kakor Je bilo že po poteku turnirja pričakovati, je zmagal sovjetski prvak Keres, ki pa je proti koncu igral mnogo bolj nesigurno in ie poleg enega poraza še tri partije remiziral. S tem se je njegov naskok zmanjšal samo na pol točke, celotni procent pa od 90% na 73%. Rezultat dokazuje, da so moči med sovjetskimi velemojstri zelo izenačene. Velik uspeh predstavlja drugo mesto za Kotova, ki na lanskem sovjetskem šampionatu ni sodeloval, pa je sedaj potrdil, da spada med najboljše sovjetske šahiste. Proti zmagovalcu Ima Kotov celo enako število točk kakor Keres. Prav tako je tretje mesto za IJiientala uspeh in menda njegov najboljši rezultat v zadnjih letih. Nekoliko razočarala sta Boleslavski in Smislov, od katerih so pričakovali. Ppnsii da bosta tekmovala s Keresom za prvo mesto, pa sta na startu izgubila preveč točk. Da spada mladi Bror»-štejn v velemojstrski razred, je že nekaj let znano. Skok na prvo ali drugo mesto pa se mu za enkrat še vedno ne posreči. Veliko presenečenje turnirja je še dobri rezultat armenskega mojstra KaSparjana, Flor pa se kar ne more več povzpeti med prve. Posebno značilno je, da Flor, nekdanji tekmec za svetovno prvenstvo, sedaj po navadi vse partije proti močnejšim nasprotnikom samo remizira. Bundarevski, ki je lani delil na sovjetskem šampionatu drugo mesto tokrat ni bi) v foiml. Prav tako sta slabše kot običajno igrala leningrajski prvak Totuš in mladi moskovski prvak Slmagin-Makogonov je dosegel časten rezultat. Da bosta Estonca Rent er in Kand vi jo težko tekmovala z najmočnejšimi sovjetskimi velemojstri in mojstri, je bilo seveda že v naprej pričakovati. PJARNU t 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Točke Mesto 1. Keres o 1 1 v« 0 Vt Vi Vi Vt 1 1 1 1 1 9V» 1. 2. Kotov 0 o Vi 1 1 Vi Vt Vt Vt 1 H 1 1 1 9 H. 3. Lil ion tal 0 Vi ■o 1 */l 1 Vi Vi 1 Vi Vi 1 Vi 1 8'A m. 4. Boleslavshi •/» 0 0 -a. 1 >/. 1 Vt 'h 1 1 A Vi 1 8 JV..VI. 5 Bronštejn 1 0 Vt 0 -c> Vi Vt Vt Vi 1 1 Vt 1 1 8 IV-VI. 6. Smislov V* Vi 0 Vt Vt o 1 Vi 1 Vt v« 'A 1 1 8 IV.-Vl. 7. Kasparjan Vi Vi Vt 0 Vt 0 •o Vt Vi i Vi 1 1 1 VA VII. 8. Flor Vi Vi Vt Vt Vi Vi 'A -s. 0 0 1 1 »/. 1 7 'HI. 9 Bondarevski Vi Vt 0 'A Vi 0 'h 1 -o •/» Vi Vi 'A */. 6 9. 10 Toluš 0 0 Vi 0 0 Vi 0 1 Vi o 0 1 1 1 5V» 10. 11. Mak ogonov 0 'h Vi 0 0 Vt V, 0 Vi 1 0 Vt 1 5 11. 12. Simagin 0 0 0 •/* Vi v. 0 0 Vi 0 t -o 1 0 4 12. 13. Reuter 0 0 Vi Vi 0 0 0 Vt Vi 0 Vi 0 Vi 3 13. 14. Rami vi jr 0 0 0 0 0 0 0 0 Vt 0 0 1 v« -o 2 14. (Nadaljevanje s 1. strani) vodila Madžarska s 16 točkami pred JuHosiavijo 13 Romunijo 2 in Rolga. '■ijo i 1 točko. Sledili so propagandni skoki i de-ike m stolpa, v ka er.ib so madžarski skakalca in skakalke dokazali da so irpvi moistri Prvi dan prvenstva sta zaključili dve waterpo!o tekmi, ki da se končali ’ naslednjima '•ezul-aloma Madžarska Romunija 10:) •Tnanslavija : Bolgarija 20:0 RIlZUl/rATI PitliDTKKM«VAN.l Zanimivi so mdi rezultati predtek inovanj prvega dne balkanskega oi venstva. ki so naslednji: I. predtek na 100 m hrbtno moški: Gy6rgv6s (M) 1 '12.8. 2 Miloslavič (.1 1:14.8. 3 Simon (R) 1:214 11. preč tek: t. Valet (M) 1:13.2, 2 Pelhan (d 1:16.8.2 Eleceanu (R) 1:22 200 m prsno, ženske: 1 oredtek: i Korpes (J) 3:11,6 2. Somhodv (M 3:15. 3 David (R) 3:30.2. II predtek 1. Novak Eva (Ml 3:03 2 Paškvan M' 3:20.4. 3. Olascj (R> 3:33.4 100 in prosto, moški. I predtek: 1 Szatmari (M) 59.2. 2. Miloslavič (JI 1:02.4. 3 Groza (RJ 1:05.8. 11 pred. tek: 1 Kadasy (M) 59.8 2 Pelhan (JI 1:02.4. 3 Uljev (R) 1 09.6 100 m hrbtno, ženske. 1 predlek 1. Novak Tlonka (M) 1:19 6 2 Reara (J) 1:31.2. 3. Marotneanu (R1 1:47 Tl predtek: 1. Temes (M> 1:23 2 Pelan (JI 1:38.8 3 Tevbat (Rt 1 39 Rezoltati drugega dne Drugi dan tekmovanja so prispeli v Budimpešto tudi albanski tekmovalci take da ie bila udeležba na prvenstvu kompletna. Ker ie bilo vreme zelo ugodno. =o bili doseženi zeio dobri rezultati- Prva točka sporeda ie bilo plavanje na 100 m prsno ženske, tinaje katerega rezultati so bili naslednji: 1 Novak Donka (Madžarska) 1:19.2 2 Temes (Madžarska) 1:22.6 3 Beara (Jugoslavija) 1:29.8 4. Pelan (Jugoslavija) 1:32.4 5 Trevba) (Romunija) 1-32.8 6 Martinoann (Romunija) 1:38.8 V drugi finaln: točki tega dne so se pomerile ženske na 200 m prsno Ko* ie bilo pričakovati le z lahkoto zmagala Madžarka Eva Novakova pred Korpesovo. ki je le za nekaj sekund prehitela Paškvanovo in Rnmhegvevo Rezultati ao bil: naslednji: 1. Novak Eva (Madžarska) 3:02.6 2 Korpes (Jugoslavija) 3:17.8 3 P.-.škvan (Jugoslavija) 3:18,1 4 Somhegv (Madžarska) 3:18.2 5. David (Romunjia) 3:33,2 6 Fforaski (Romnniia) 3:37.0 Sledilo je finalno plavanje na 100 i.< prosto za moške kar |e bila najbolj razburliiva točka drugega dne tekmo, vania Madžar Kadas ie zmagal le zaradi odličnega starta Prednost k| si jo te Pridobil v začetku mu ie zadostovala za zmago Rezultati so naslednji- 1 Kadas (Madžarska) 59.6 2 Miloslavič (Jugoslavija) 1-00.2 3 Pelhan (Jugoslavija) 1:00.6 4 Szatmarv (Madžarska) 1:01.2 5 Ornza (Romnniia) 1:06.4 6 Sliiev (Bolgarija) 1-07 8 Sledili so obvezni skoki « 3 m deske, v ka prih sta nastopila po dva tekmovalca za Madžarsko in Bolgarijo za Jugoslavijo. Romuniro in Albanijo pa po »den Rezultati so hRi naslednii: 1 Hidvegv (Madžarska) 65 31 točk 2. Ddmenv (Madžarska) 61 93 točk 3 Easru (Romunija) 61 24 točk 4 Pribošek (Jugoslavjial 15 55 točk 5. Mičev (Bolgarija) 33 11 točk 6 Rošev (Boigariia) 25 25 fnčk Sledila je četrta finntua točka tega dne. in sicer 400 m hrbtno za moške. k; 'e bila odločena šele lik na cilju: 1. GvSngvosv (Madžarska) 1:12.4 2 Miloslavič (Jugoslavija) 1:12.6 3. Valet (Madžarska) 1:12.8 4 Pelhan (Jugoslavija) 1:15,2 5. Simon (Romunija) 1:21.4 6 Eneceanu (Romunija) 1 -23.1) i-u tej ločiii je bilo stanje v moških Jiscipltnab naslednic l Madžarska 50 uičk 2 Jugoslavija 37 3 Romunija 7. 4 Bolgarija 2 točk: < moških in ženskih disciplinah skupaj pa: 1 Ma-Ižarska 87 :očk. 2 Jugoslavija 58 točk 3 Romunija 13 in 4 Bolgarija 2 točki Poleg finalnih tekem sta bilj tud.: dve predtekmovalni in to na 200 m prsno za moške tu na 400 m prosto za ženske Na 200 m prsno moški so dose- 1. Nemetli (M) 2:48.0, 2 Ceret jJ) 2:49.2 3 Munteanu (R) 3:10 4. 11 predtek. 1 Bjelič (J) 2:55 4. 2 Saion (M) 2:582 3 Pop (R) 3 06.6. Na 40(1 ni za ženske: 1. predtek i Szekelv (M) 5:34.6 2 Loparič (J 6:178. 3 Grejnei (R) 7:15.4; 11. pred. tek: 1 Litlomerczkv (M) 6:02. 2. Sta-nojeva (J) 6:162. 3. Lerea (R) 8:20 V edini vvalerpolo tekm drugega dne 'ekmovanta je bila odigrana :ekma MADŽARSKA 'ti iš ., .t. : Uto »metno pr%€3n<>.t»o Vlira Horpesovj* n« onraviAHn «voi Tudi po tretjem dnevu Madžari v vodstvu Tretji dan tekem za balkansko pr- kakot že omenjeno, postavile rezul-venstvo je prinesel nekatere odlične tat. boljši od svetovnega rekorda. Je rezultate. Od naših tekmovalcev se je bil vrstni red naslednji: najbolj odlikovala Stanojeva, k; je preplavala 400 m prosto pod 6 mlnu tami, posebno presenečenje pa je pn l. Madžarska i Novak ilonka, Sze-Kely Temes) 3:55.8, 2. Jugoslavija (Pelan, Korpes, Beara) 4:20.8, 3. Ro. pravila ženska madžarska štafeta aiunija (Treybai, Pap. Lerea)) 4:56.2, 3X100 m mešano, kj je dosegla rfr zultat. boljši od svetovnega rekorda Bolgarski plavalci so dosegli ta dan spet tri nove državne rekorde, tn sicer na 400 m prosto za moške v šta- t. Bolgarija (Kononova. Belkova. Delova)! 5:24.0, 5. Albanija. Poleg finalnih tekem sta bila tud: dva predteka in sicet na 400 m pro. sto za moške, ki sta se končala ta fetl 3X100 m mešano za moške in na KOie; p predtek: Kadas (M) 5:01.6, 2 100 m hrbtno za ženske Zanimanje ar Defilipis (J) 5:03 4, 3. Recer (R) za tekmovanje je med občinstvom 6:01.2 II. predtek: 1. Mitro (M) zelo narasjo. tako da prisostvuje vsak 4;5i 4 2 Puhar (Ji 5:10.4 3 Kara-dan tekmam vedno večje število gle badžakov (B) 5:46. Na 100 m prosto za ženske pa je oil vrstni red v predtekih: I. pred- dalcev Prva točka tretjega dne tek movanja Je bilo plavanje na 400 m prosto za ženske katerega rezultati tek: 11. Littomerčzky (M) 1:14.8, 2 so bili naslednji: 1. Szekelj (Madžarska) 5:31.4, 2. Littomerczkj' (Madž.) 5:57.8, 3. Stanojeva (Jugoslavija) 5:59.2, 4. Loparič -Jugoslavija) 6:10.2, 5. Grelnet (Romunija) 7:10.4. 6. Lerea (Romunija) 7:56.8. V štafeti 3X100 m mešano za moške je Miloslavič zaradi poškodbe aa roki dosegej na hrbtni progi nena Beara (J) 1:17.4, 3. Gregoriča (R) 1:27, H predtek: 1. Szekely (M) 1:17.8, 2. Loparič (J) 1:188. 3. Grelnet (R) 1:28.8 V poljubnih skokih s trimetrske deske so bili rezultati naslednji: 1. Ffiddvegy (Madžarska) 144.14 točk, 2 l)omeny (Ml 143.17, 3. Lasen (R) 125.38. 4. Pribošek (J) 110.74, 5. Picev (B) 77.87 6. Rusev vadno slab čas tako da Cerer in Pel- * ^' 65.57 točk Po končanih tekmah han nista več mogla nadoknaditi fdjblle odigrane Se trj tekme v ^vva-prednosti madžarske štafete. 1, Madžarska (Gy6ngydsi. Nemeth Szatmary> 3:26.6, 2. Jugoslavija (Mt-loslavlč, Cerer. Pelhani 3:32.6. 3. Ro-munlja (Simon, Pop, Groza) 3:44.0, 4. Bolgarija (Kanev, Radinov. Uljev) terpolu, ki so se končale z naslednjimi rezultati: JUGOSLAVIJA : ALBANIJA 27:0, JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 5:1, MADŽARSKA : ALBANIJA 29:0 Po tretjem dnevu tekem Je bilo sta 4:01.6. 5 Albanija (Tuffa Decrevelli, nje točk naslednje: 1 Madžarska 181 Strugal) 4:53.8 V štafeti 8X100 m mešano za ženske v kateri so madžarske plavalke točk, 2. Jugoslavija 101, 3. Romunija 41, 4. Bolgarija 17 In 5. Albanija 8 točk Kazni nogometašev in funkcionarjev izrečene n& 16 seji « diu- it- julija 1941. I. Z ozirom os to. da je 011 tov Glavic s sklepom sekretar!jat« FZS » dne 25-aprila 194. zaradi izstopa proti sklepom sekretarljatfl FZS kaznovan od disciplinske!!« odbora FZS / ukorom In s šestmesečno orepovedjo udejstvovanja v nogometu pa J? kljub teinu sprejel soje nje tekme v .Mariboru, sklene diselplinskl odbor FZS da se tov Glaviču Izreka ka-«en se za tri mesece zatirane kakrkneira koli udejstvovati j* n« oosrotnetnem ond roč ju ^ Tov VVeissa Hermana sekretarja FOM -i se opozori da mora voditi račun o kaznovanju posameznih funkcionarjev ker so kazni objavljene v »1’nletu« In zarod’ tetra ni« bi smel dovoliti da kaznovani GI a '• lč sodi ooc-ometno tekmo v Marii oru 2 Disciplinski odbor (»u obravnavi pri tožbe FD Gi-eerorčlč (Jesenice) proti strokovnemu odboru za namizni tenis pri FZS In odložitvi namizno teniske tekme FD Grearorčlč — FD Fnofnost. ki bi se morala lirraM 7 Junija 1417 v IJuhljan!. u trotu vi da jp FD GrecorčfČ prišlo na tekmo pravočasno. * določenem terminu, da po pravilih odlur.i tekmo in da o odložitvi te tekme FD Oreirorč’č n! bito nh- /.ato smalrfe Ul&clpiln&k) odbui FZS pritožbo FD Gregorčiču za upravičeno In sklene, d« se tekma registrira po pravilih ki veljajo za odsotnost enega mo 5tva. s par tortah 3:0 z« FD Gregorčič J Na prijateljski tekmi SFD Fdarnik (Kranj) : FD Železničar (Maribor) v Ma rlboru IS iullj« 1947 je tov Martelanc kot kapetan mottva SFD Fdarnlka P«>* z val Isto zaradi Izključitve dveh Igral cev ^ tov Majceta In Božiča naj zapusti Igrišče kar Je moštvo tudi storilo in Je s lem on dlselpliuskem pravilniku za greillo enega najtežjih deliktov Disciplinski odbor opoštevajoč da Je tov Martelanc nastopal « svojstvu kapetana moštva kot že kaznovan, t .1 v ča so vzdrževanja svoje ka/.nl test mesečne prepovedi udejstvovanja v nogometu (sklep sekretariata FZS i dne 25 aprila 1917) bil aktiven pobudnik za zapustitev igrišča ter tem povzročil da le moštvo S FF’ Ddarolk zagrešilo enega na jle/jUi orestopkov ob obožujočih -ikolnostih nrllateljskr* tekme, kjer n’ bilo jiovmla n!«1 za razburjenje D nervoznosti uit! kakega težjega vz.oka za take nešportno de;ar.je sklene da sc tov Martelanc ka/nole » enoletne prepovedjo vsakega udejstvovanja v fl/kohurl S lem svnnTn zlejaniem te namreč pokazal da n5ma namena pobolf'-!*, se /'•i-nrav jp bila v nnstonkn i>r: F7S nrošn;a z.a odpnsliter nreiš-nje kazni: or^šp’« !p « tem postala )I ».» a A > u iv u « Kus ta- Pretekli teden so bile od* Igraue uadaljojt tekme drugega dela uogometnega prvenstva Sovjetske zveze. Med njimi Jv vredno omeniti tekmo Spartak:ZenIt, k) so je končala neodločeno 0:0, kar predstavlja veliko presenečenje Ostali rezultati so bili; Torpedo (Mosk va):Dinaino (Kijev) 4:«, Dinamo Tbilisi):VVS (Moskva) 5:1, CDKA:Dlna-no (Minski 1:0 Dinamo (Moskva):Dina- nii (Leningrad) 2:1. Danes je bila od-grana v Moskvi tekma Krila Sovjetov Moskva):Traktor (Stalingrad), ki se je coočala neodločeno 1:1 Po teh tekmah c še nadalje na čelu prvenstvene tablice >inamo (Moskva) s 26 točkami pred DKA In Dinamom (Tbliuu wi Imata PO - točk gralci moštva SFD Udarnina (Kranj): m v. Stare Boris, Sagadin Milan Malce >tanko. Ba/.j tilnik Tone, Vevei Marijan, *ctek Miro tn Brezar Stanko se kaznu-u jo zaradi navedenega prestopka s kesF nesečrio prepovedjo nastopanja v prven-.tvenih In prijateljskih nogometnih tekmah Razlogi, ki utemeljujejo kazen so isti kot zgoraj S to kaznijo «c pa n* kaznujeta tov Mojce In Božič, ki nista bila udeležena pri tem dejanJn ker sta bila že pieri tem izključena Tov Malce In Božič PSD Udarnik (Kranj) se z ozirom na to da sta mirno zapustila igrišče po Izključitvi Ir da prestopka oz- njih posledice niso bile težje narave, kaznujeta samo * ukorom. Dlsclnllnski Drfhor FZS. ifuzliene oujavfc OKKAJ 8 KGA KI/K L Ul; H.N l.hA OMUOUA CELJE IN OKOLICA OtsclpUn»ki oasek Okrajutst ftiUultur-neRa odbora Celja ii* okolica Je na pod, la*i larilSanj, odnosno no poroillih služ-biijočesa odbornika In sodnike na seji l avuusU Uti ttreket povzroflteljem neredov ob prliiki sindtUalue pokalne tekme EA Kovinar Celje - FA Tekstilec Celje odlit rani dne S Julija 1841. po Disciplinskem pravilniku ČZJ or členu ti In 24 sledeče kainh Zorko E r a n J o (EA Kov Inarj i 1 letom prepovedi nastopanja na vaeh nekulturnih nrlreditvah ter 5 let prepovedi vršenja (lekulturntti (unkclj Všteje se mu .suspenr tn mu kazen nastopanja ooteče 8- JuMJa 19«S. kazen prepovedi vršenja flzkiiltnrnlh fiinkcf o« s tulita 1952 A v s, ivan tkA Kovluari i i te-lom prepovedi nastopanja na vseh tiz-kulturnlh prireditvah kazen mn poteče 11. Julija m» Ocvirk Kraut lEA tvksuleci t 1 letom prcpu-edl nastopanja na vseh flz-kultiirnih prireditvah Všteje se mu sus-oenz In mu kazen poteče h julija I94S Jan A <’ o I . (EA Tekstilec) « 1 letom prepovedi nastopanja na vseli flzkultur-nlh prireditvah kazen mn notečc la* lija 194S Zaradi nediscipliniranosti Članu* oben aktivov ge l/reka Upravnemu odboru F A Kovinarja In Upravnemu odboru FA Tekstilca strog opomin t opozorilom da so Upravni odbori aktivov isto tako so- odgovorn’ nediscipliniranost svojih članov Na podlag) poročil in zaslišanj 8e uvp-de disciplinski postopek orotl sodnlko tov Stojkoviču Viktorju Ta ka/er naj bo resen opomin vsem onim. ki mislijo s svojim starim klu* baškim nazirunjem nstvarjatl nerede na naših fizknltarnih prireditvah Taki člani naj «*'- zavedajo, da se pri nas razvija Fizkultura. ki nstreza orldobltvani narodno osvobodilne borbe Na naših Igriščih In pri naših flzkuHurnlh prireditvah mora vladati red In disciplina* kar Je dolžnost vsakega dobrega tn na-»rednega ftzkulturnlka Disciplinski odbor or! Okrajnem flrkultornem odbor« Celje Ir okolica. Kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v I. slovensko ligo Z ozirom na propozlefje nogometnega tekmovanja za prvenstvo Slovenije v letu 1947/4S Igrata 7 (FD Železničar—Maribor) In H (FD Polet - Maribor) društvo v prvi slovenski ligi kvalifikacijske tekme m pr v« in drugo plasiranim moštvom cone B (FD Partizan - Bille FD Postojna) Vrstni red tekmovanju Je naslednji: V nedeljo 17 avgusta 1947 v Mariboru: FD Železničar : FD Partizan — Bilje, v Poštnini* FD Postojna FD Polet Maribor v nedelje 24 avgusta 194? povratne tekme v Mariboru: FD Polet : FD Poštnina v Ajdovščini FD Partizan FD Železničar Zmagovalec kvalifikacijskih tekem FD Železničar • FD Partizan bo zasedel zmarrnvalpe tekem FD Postojna FD Polet pa S mesto r prvi slovenski ligi* Poražene« na zasedeta urvo In drir.re mesto v drugi slovenski lig! Tekme n sl se odigrajo popoldne uro pa naj določijo društva sporazumno z ozirom n« odhode vlakov FZS fflSK TTSKARNB .SLOVENSKEGA POROČEVALCA. V LJUBLJANI GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAP UREDNIŠTVO TN UPRAVA- LJUBLJANA TABOR. TELEFON 54-19 OB NEDELJAH POPOLDNE 55 22 ~ ČEKOVNI RAČUN UPRAVE/10 4045-25