Uravnava Mislinje. Gosp. poslanec Ž i č k a r je stavil dne 10. maja 1901 zaradi uravnave Mislinje v državnem zboru naslednji predlog: Mislinja }e naredila leta 1900 bodisi, da je odnesla zeraljo, bodisi da je poplavila z gramozom njive in travnike, to - le uradno določeno škodo: v občini Staritrg 6180 K, Golovabuka 945 K, Št. Ilj 7330 K, Št. Janž 8640 K, Lehen 4320 K, Št. Martin 3680 K, Mislinje 2470, Olišnik breg 15.660 K. Pameče 11.060 K, Podgorje 3350 K, Razborje 6710 K, Sv. Vid 440 K, Vrhe 1700 K, Slov. Gradec 900 K, skupai torej 72.485 K. Vsled tega preti nekaterim hišnim in gospodarskim poslopjem nevarnost, da jih nove povodnji izpodjedejo, kakor se je to n. pr. povedalo v zapisniku ob5ine Sv. Martin z dne 12. febr. 1900. V dopisu slovenjegraškega okrajnega glavarstva z dne 22. febr. 1901 na deželni odbor štajerski se izreeno povdarja, da je struga Mislinje vsled vsakoletnih povodnji, posebno pa zaradi lanske velike povodnji, tako razdejana in razdrta, da je temeljita uravnava njenega toka nujno potrebna. Štajerski deželni odbor p r i z n a v dopisu na slovenjegraško okrajno glavarstvo potrebo uravnave, toda pristavlja, da se v sedanjem času ne more pečati s tem vprašanjem, vsled tega tudi ne more obljubiti nobene podpore za uravnavo. (Opomba uredništva: To je č u d n o , kako štajerski deželni odbor na naše slovenske zahteve odgovarja. »Ne more se pečati«, pravi. Zakaj pa se plačujejo deželni odborniki tako mastno? Oni se morajo pečati!) Ker se oškodovani in v vedni nevarnosti živeči posestniki ne morejo varovati povodnji, še manj pa si uravnati na lastne stroške potoka; ker se vsako leto odnaša vedno več plodovite zemlje in se bliža kmetom propad; ker je deželni odbor štajerski izjavil, da se s tem jako važnim vprašanjem ne more pečati, zato staviio oškodovani posestniki vse svoje upanje na državo. Vsled tega predlagajo podpisani: Visoka zbornica naj sklene: G. kr. vlada se nujno pozivlja, naj stori vse potrebne korake, da se bo M i s 1 i n j a kakor najhitreje uravnala.