UVOfi 2A \mmdmt in w\m LITIJA LITIJA ★ GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LITIJA NOVEMBER 1991, ŠT. 10 poštnina plačana na pošti litija zTavod za izobraževanje in kulturo ! matična knjižnica Parmova 9 1^61270 litija i SLOVENSKA VLADA ZASEDALA NA B0CT1VSPHRKU V četrtek, 7. novembra, je slovenska vlada obiskala grad Bogenšperk, kjer je imela delovno - slavnostno sejo. S tem je uresničila pred nedavnim sprejeto odločitev, da bo zasedala tudi izven Ljubljane. Že pred 14. uro, ko naj bi se seja začela, so se zbirali na grajskem dvorišču člani vlade in domačini - gostitelji. Prihod predsednika Pe- terleta so naznanili s fanfarami Zasavski rogisti, v pozdrav njemu in vsem ministrom pa je zapel tudi mešani pevski zbor ZVON iz Šmartna. Na delovnem delu seje, ki je bil zaprt za javnost, je vlada oblikovala predlog zakona o plačah in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, ki naj bi končno pomiril pedagoške delavce, predlog za izdajo zakona o gozdovih, sprejela pa je tudi dva odloka, po katerih bo od tega dne dalje ob nakupu uvoženih avtomobilov treba plačati za 15 odstotkov manj dajatev. Slavnostni del seje se je začel s slovensko himno, ki so jo izvedli Zasavski rogisti in člani okteta Valvasor, spregovoril pa je tudi naš župan Mirko Kaplja, ki je podrobno predstavil litijsko občino. Predsednik Peterle je nato analiziral dosedanje delo slovenske vlade. Dejal je, da so vedno pripravljeni pri- sluhniti kritiki, če je upravičena, vendar se lahko mirno ozrejo na dosedanje delo, saj uspehov ni tako malo, kot trdijo predvsem opozicijske stranke. V Sloveniji ni več tuje vojske, naši fantje služijo vojaški rok doma, imamo lastno valuto, potne liste in tudi prihodnosti se nam ni treba bati, če bomo enotni. Po letu in pol pri nas ni več političnih zapornikov, ni več proizvodnje urana, Slovenija je dosegla samostojnost, odpravili smo mnoge elemente nekdanje socialistične realnosti, vendar smo šele zdaj pred odločilno preizkušnjo, ki zadeva tako vlado, kot tudi vladajočo koalicijo in vse politične strukture. V zvezi z lastninjenjem, ki že nekaj časa buri duhove, je ponovno pozval predsednik Peterle k enotnosti in strpnosti. Po seji so si gostje ogledali še grad in muzejske zbirke ter se seznanili z njegovo vlogo v turističnem in kulturnem pogledu. Dokončno naj bi ga uredili do leta 1993, ko se bomo spominjali 300-letnice Valvasorjeve smrti. B. Ž. Slavnostni del seje slovenske vlade na tlogenšperku so začeli Zasavski rogisti in člani okteta Valvasor s slovensko himno, spregovoril pa je tudi nas" župan Mirko Kaplja (Foto: Zofka). Predsednik vlade Lojze Peterle je poslal naslednji dan po seji litijskemu županu naslednjo zahvalo: Dragi župan! V imenu celotne slovenske vlade bi se Ti rad najlepše zahvalil za vso pozornost, ki ste nam jo Lilijami izkazali ob našem obisku. Najbrže je tudi sama seja vlade, ki si ji bil priča, potekala prav zaradi prelepega ambienta in prijaznega vzdušja tako gladko in brez običajnih vročih razprav. Verjemi, da vedno, žal, ni tako. Vsem, ki ste se trudili, da nam je bilo med vami prijetno, prav lepa hvala. Se posebej pevcem, katerih ubrani glasovi nam še odzvanjajo v ušesih. Želim vam, da bi dokončanje obnove gradu časovno uspeli izpeljati, kot ste Si to zastavili. Mojo podporo in dobro besedo bom rad zastavil. Gotovo se bo še naprej trudil tudi kulturni minister. Finančnega in še nekatere druge sle, kot je bilo videti, tudi uspeli zanimirati za svoje perspektivne gospodarske projekte. S skupnim prizadevanjem in vašo zagnanostjo lahko tako prav gotovo načrtujete za svoje občane svetlejšo prihodnost. Se enkrat vsem in vsakemu posebej prav lepa hvala in lep pozdrav. Lojze Peterle Predsednik 27 Kaj je treba vedeti o stanovanjski zakonodaji? Stanovanjska zakonodaja je eno izmed tistih področij, ki so najbolj temeljito posegla v naša življenja oziroma življenja tistih, ki so imetniki stanovanjske pravice. Stanovanjski zakon je stopil v veljavo 19. 10. 1991. Že pred tem so nekatera podjetja obveščala svoje stanovalce o pogojih odkupa družbenih stanovanj, o tem pa so tudi obsežno poročali množični mediji. Kljub temu je še vedno veliko ljudi, ki živijo v družbenih stanovanjih, pa še vedno ne vedo veliko o tem. Zato smo se odločili za pogovor z Mirom Vidicem, ki sicer opravlja dela referenta za gospodarsko infrastrukturo in KS, poleg tega pa so mu na občini zaupani postopki v zvezi s stanovanjsko zakonodajo. Gospod Vidic - kaj se vam zdi najpomembnejše v zvezi z novo stanovanjsko zakonodajo? Zakon daje možnost vsem imetnikom stanovanjske pravice (tistim, ki imajo družbena stanovanja), da se v roku dveh let odločijo ali bodo v stanovanju ostali kot najemniki ali pa bodo stanovanje odkupili. V zvezi z mnogimi vprašanji in zaskrbljenostjo tistih, ki se ne bodo odločili za nakup družbenih stanovanj, naj povem, da so tudi bodoči najemniki z zakonom zaščiteni. To pomeni, da jih v normalnih pogojih (če redno plačujejo stanarino in ni drugih krivdnih razlogov) ne more nihče vreči iz stanovanja, nc da bi jim zagotovil drugih standardnih stanovanjskih pogojev. Če pa gre za kršenje določenih obveznosti ali druge krivdne razloge, pa je novi zakon veliko bolj neizprosen. Medtem, ko je stari zakon zahteval, da se tistemu, ki je ostal brez stanovanja, omogočijo najpotrebnejši bivalni prostori, pa novi zakon tega ne predvideva v vseh primerih. Edino, kar bi lahko bodoče najemnike skrbelo, je precej višja najemnina, kar pa je glede na težak socialni položaj še zelo vprašljivo. Kakšni so pogoji za odkup stanovanja? Stanovanje lahko odkupijo le imetniki stanovanjske pravice (oziroma najemniki družbenih stanovanj) in njihovi ožji družinski člani. Lahko se odkupi z enkratnim zneskom, pri katerem kupec plača v 2 mesecih od podpisa pogodbe 40 % vrednosti stanovanja. Ob tem se mu odšteje še lastna valorizirana udeležba. Tudi v primeru, če so. jo imetniki stanovanjske pravice že dobili vrnjeno, se jim lahko še enkrat upošteva, če ni predstavljala vrnjena vsota polovice realne vrednosti lastne udeležbe. Pri plačilu na obroke plača kupec 70% vrednosti stanovanja, od tega 10 % v dveh mesecih od podpisa pogodbe. Ostalih 60 % plačuje v 240 obrokih vsak mesec, če gre za plačevanje po osnovni varianti, ki zadeva obdobje 20 let. Če pa znesek obroka presega 1/3 kupčeve plače, se to obdobje podaljša nad 20 let. V primeru, če kupec skrajšuje odplačilno dobo, se cena stanovanja za vsako leto skrajšanja odplačila zmanjša za 1,5 %. Možne so tudi zamenjave stanovanj, seveda med imetniki IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LITIJA, objavlja po sklepu, z dne 14. 11. 1991 zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnega prostora v mansardi poslovnega objekta na PONOVIŠKI CESTI 12, V LITIJI, v velikosti 19 m2, Poslovni prostor bo oddan za določen čas - 10 let, in sicer za mirno izvajanje dejavnosti - pisarniški prostori. Izklicna najemnina za poslovni prostor znaša 4.250 SLT na mesec. Pojasnila in razpisne pogoje za javno zbiranje ponudb lahko interesenti dobijo na komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta I 5, ali pa po telefonu 061/881-104. Pisne ponudbe bomo zbirali do 10. 12. 1991. stanovanjske pravice. V naši občini, kjer je okrog 1600 družbenih stanovanj, smo od 650 stanovanj, ki so bila v lasti samoupravne stanovanjske skupnosti in občinskih skladov, dobili do 11. 11. 1991 156 vlog za nakup stanovanj. Kot nam je povedala gospa Manja Tesla iz Predilnice Litija, ki je s 496 stanovanji drugi največji lastnik stanovanj v občini, seje do 8. II. 1991 kar 180 kupcev odločilo za nakup družbenih stanovanj. Na koga naj se obrnejo ljudje, če hočejo vložiti vlogo za nakup stanovanja? Če je stanovanje last podjetja, se celotni postopek rešuje v podjetjih, o čemer so bili tisti, ki živijo v teh stanovanjih, pravočasno obveščeni. Če pa gre za stanovanja, ki so last samoupravne stanovanjske skupnosti in občinskih skladov, potem se vloga za nakup stanovanja odda na občini. Obrazec zahtevka za nakup se dobi v knjigarni. Imetniki ga lahko izpolnijo sami, če imajo doma shranjen zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1982. Če teh podatkov nimajo, lahko dobijo informacije na Komunalno-stanovanjskem podjetju. Če se z ocenjeno vrednostjo ne strinjajo, ga lahko dajo oceniti sodnemu cenilcu. Moram povedati še to, da smo v naši občini postopek nakupa stanovanj zelo poenostavili. Tako bodočim kupcem ni bilo potrebno priskrbeti potrdila o državljanstvu in premoženjskem stanju in smo to enostavno preverili sami. S tem pa smo si seveda nakopali veliko dodatnega dela. Kako je z odpravninami? Pravico do odpravnine v znesku 30 % vrednosti stanovanja ima tisti imetnik stanovanjske pravice, ki zapušča stanovanje, v primeru, da ni lastnik stanovanjske hiše oziroma vseljivega stanovanja. Kaj menite o upravljanju na-jemniških oziroma lastniških stanovanj v bodoče? Vse odločitve o upravljanju stanovanj bodo sprejemali lastniki sami, ki se bodo po lastni želji odločali, kdo jim bo izvajal določene storitve. V /vezi z bodočimi najemniki bi dejal le to, tla bodo tudi v prihodnosti pri/nane subvencije in bo poskrbljeno za socialno varnost. Najlepša hvala! Vida K ram žar SPOŠTOVANI SODELAVCI IN BRALCI Uredniški odbor GO je zelo zadovoljen s številom vaših prispevkov, ki jih pošiljate za objavo; lc-teh je iz meseea v mesec več, tako da je prisiljen opraviti med njimi večji izbor ali pa jih ustrezno skrajšati, saj je število strani omejeno. Ker želi objaviti čimveč novic, vas ponovno prosi, da pošiljate kratke prispevke, saj bodo tako zanesljiveje objavljeni. In še nekaj. V zadnjem času je prišlo v uredništvo tudi nekaj nepodpisanih pisem. Odbor se strinja z željami posameznikov, da tak sestavek objavi, vendar pa mora vsaj on vedeti, kdo je avtor. Tudi v prihodnje ne bomo objavljali anonimnih sestavkov, kakor tudi težko odgovarjamo na kritike po telefonu, kjer posamezniki nimajo niti toliko poguma, da bi se vsaj predstavili. Uredniški odbor Učitelj na vajetih države V začetku oktobra seje v ljubljanski regiji odvijala stavka osnovnošolskih učiteljev. Litijski šolniki se takratni stavki niso priključili, po vsej verjetnosti tudi zaradi razumevajoče in sprotnemu razreševanju problemov naklonjene šolske politike Oddelka za proračun in družbene dejavnosti občine Litija. Zahteve posameznih stavkovnih odborov so bile tako le kopija v občini Litiji že izvršenega povečanja prepotrebnega denarja za šole, ki pa seveda še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb življenja in dela osnovnih šol. Kljub 30-odstotnemu realnemu zmanjšanju javne porabe in krčenju, občinskega proračuna v letu 1991 je bilo v občini v šolskem letu 1990/91 odpravljenih mnogo pomanjkljivosti iz preteklih let predvsem na naslednjih področjih: vzdrževanje šolskih objektov (po končani gradnji iz samoprispevkov denarja za njihovo vzdrževanje ni bilo), modernizacija učne opreme, amortizacija, razvojno inovativni programi, izobraževanje ob delu in še mnogoterih drugih. Tudi šola na Dolah in športna dvorana v Liliji sta bili namesto iz samoprispevka krajevnih skupnosti dokončani iz občinskega proračuna. Zaradi vse večjih materialnih stroškov in rastoče socialne napetosti so bile letošnje dotacije za materialne stroške od julija dalje povečane za 36 %, od septembra dalje pa še plače. To je bilo doslej v občini tudi prvo in edino povečanje sredstev za javne službe v tem letu, kar je predstavljalo finančno obveznost v višini 17 milijonov tolarjev. Četudi je bilo povečanje manjše od tistega v republiških upravnih organih, pa prav ti organi, žal, občini niso zagotovili tolikšnega povečanja litijskega proračuna, zaradi česar je nastal proračunski primanjkljaj. Tolikšno povečanje šolskega tolarja pa še vedno ne bo omogočilo standarda, ki je bil v lanskem letu in začetku tega že dosežen, saj so bile plače litijskih šolnikov izmed 62 občin v letu 1990 na 11. mestu, v januarju 1991 na 10., v februarju 1991 pa celo na 9. mestu v Sloveniji. Toda mar lahko delež narodnega dohodka, namenjenega šolstvu, merimo le po višini učiteljskih plač? Negotov položaj osnovnega šolstva pa se bo v naslednjih mesecih znova zaostril: zmanjševanje javne porabe, zmanjševanje dotacij iz republiškega proračuna in krčenje občinskih proračunskih izdatkov, uveljavitev novih zakonskih predpisov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, uveljavitev nove sistematizacije delovnih mest v osnovnih šolah, s čimer država pridobiva vedno večjo moč administrativnega vpletanja v obdelovanje šolskega polja, ter enotno oblikovane plače za vse osnovne šole v Sloveniji bo v prihodnjem letu osnovno šolstvo zagotovo potisnilo v položaj, ki bi ga še najlaže opisali kot »učitelj na vajetih države«. Mar bo torej obseg denarja, kot ga bo določilo republiško ministrstvo za šolstvo, dovolj velik, da bi lahko vsi šolniki v Sloveniji prejemali enake plače ali pa se bo treba kot izhod v sili znova pripraviti na stavko? Marko Povšc ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE OBVEŠČA ZLRP, njegovo predsedstvo ter odbori njegovih 40 podružnic prizadeto ugotavljajo, da se lastnina razlaščencev še vedno odtujuje z odprodajo, dajanjem v najem za dobo 5, 10, 15 in več let ter z raznimi adaptacijskim! posegi v nepremičnine razlaščencev. Ta dejanja pomenijo v pravem pomenu krajo lastnine ljudi, za katero je jasno, dajo bo treba vrniti. Tovrstnega odtujevanja nikakor ni mogoče imeti za dobrovernega. saj je danes vsakomur poznano, da je zakon o denacionalizaciji že v zadnji fazi skupščinske procedure. /druženje je že zdavnaj z vso odločnostjo javno zahtevalo, da se s ponovno krajo lastnine razlaščencev takoj preneha, v mesecu juliju 1991 pa predlagalo pristojnim organom sprejetje interventnega zakona o moratoriju na vse vrste prometa s premoženjem, ki je predvideno za denacionalizacijo. Današnje stanje na tem področju kaže. da se število teh primerov v zadnjem času celo zelo povečuje. Zato Združenje lastnikov razlaščenega premoženja od Skupščine Republike Slovenije zahteva, da takoj sprejme ukrepe, da bi razlaščenci čimprej dobili učinkovito pravno zaščito in da bi bil zakon o denacionalizaciji vendar že enkrat sprejet. Raznašanjc naropanega premoženja v teh zadnjih trenutkih pa ne bomo več mirno prenašali. Zato pozivamo vse razlaščence, ki se jim navedene odtujitve in tako tudi nove krivice dogajajo, da to nemudoma sporočijo predsedstvu našega združenja, ki bo vse take primere javno razkrinkalo. Združenje bo od pristojnih organov oblasti zahtevalo, da se razveljavi vse nezakonite kupoprodajne in druge pogodbe, ki se nanašajo na lastnino razlaščencev. V prijavah navedite kar najbolj točne podatke. Naslovite jih na Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Adamič Lundrovo nabrežje 2, p.p. 584, 61001 Ljubljana. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA Predsednik: Franc Izgoršck IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LITIJA, objavlja javno dražbo za prodajo: - garsonjere v II. nadstropju novozgrajenega večnamenskega objekta na Vačah pri Litiji, velikost 32 m2. Izklicna cena je 794.970 SLT. - dvosobno stanovanje v mansardi novozgrajenega večnamenskega objekta na Polšniku pri Litiji, velikost 75,65 m2. Izklicna cena je 1,466.142 SLT. Javna dražba bo v četrtek, dne 12. decembra 1991 ob 12. uri, v Litiji, Jerebova ulica 14 (mala sejna dvorana). Interesenti za nakup lahko dobijo informacije po telefonu, 061/881-104, ali osebno na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15; na podjetju dobite tudi pisne pogoje javne dražbe. Ogled stanovanj bo mogoč po predhodni najavi. Javna razgrnitev osnutka prostorskega dokumenta za območje urejanja na Graški Dobravi V avli občinske skupščine Litija je javno razgrnjen osnutek prostorsko izvedbenega akta, ki obravnava ureditev dela območja na (iraški Dobravi. To so prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki so izdelani v skladu z dolgoročnim planom občine Litija za obdobje do leta 2000 in urbanistično zasnovo naselij Litija-Šmartno. Območje urejanja zajema zazidalna oloka OS 4 in OS 4/1, to je področje na (iraški Dobravi, ki je v bistvu že pozidano, možne so le še posamezne gradnje kot zapolnitev šc prostih površin med objekti in zgradbami, spremembe namembnosti objektov ter razne funkcionalne izboljšave infrastrukturnih objektov. Območje med drugim zajema tudi osrednji del blokovne gradnje: ta del je v načrtu delajlncjc obdelan in urejen. Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor na območju urejanja, in imajo naslednje sestavine: - tekstualno obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev s poudarkom na opisu meril in pogojev za posege v prostor. - pogoje in mnenja pristojnih organov, organizacij in skupnosti. - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz. prostorskih sestavin dolgoročnega plana oz. iz urbanistične zasnove naselij Litija-Šmartno v merilu I : 5000. - prikaz omejitve in razmejitve območja z vrisanimi parcelnimi mejami in pogoji prostorskih ureditev v merilu I : 1000. - prikaz rešitve infrastrukturnega omrežja v merilu I : 1000. - prikaz prostorske ureditve dela območja, to je morfološke enote M2 v merilu I : 250. Območje urejanja je v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja razčlenjeno na štiri morfološke enote: Ml - območje individualne stanovanjske gradnje. M2 - območje blokovne stanovanjske gradnje in dopolnilne oskrbne, gostinske, uslužne in servisne dejavnosti. M3 - območje družbenih dejavnosti. M4 - območje s poudarjeno primarno rabo zemljišč. S prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP) so v tem osnutku opredeljeni načini in pogoji vseh posegov v prostor, kot so: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov. - nadomestna gradnja, dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov. - gradnja manjših trgovskih, gostinskih lokalov in manjših delavnic nemoteče obrti, v sklopu stanovanjskih objektov. - postavitev pomožnih objektov in gospodarksih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš. - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam območja, - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti. skupaj z urbano opremo. - gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe, - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih večstanovanjskih objektov. - novogradnje, dozidave in adaptacije objektov osnovne preskrbe gostinstva ter uslužno servisno-obrtnih dejavnosti za potrebe območja urejanja. - gradnja, rekonstrukcija in adaptacija skupinskega garažnega objekta. - dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov šole in vzgojnovarstvenc ustanove. - gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih družbenih m stanovanjskih objektov ter sanitarno tehničnih pogojev. - izkoriščanje in urejanje površin za kmetijsko proizvodnjo. - urejanje zelenic na obrobni s sosednjimi območji. Na osnovi sklepa IS SO Litija poteka javna razgrnitev PUP za območje urejanja (iS 4 in OS 4/1 (iraška Dobrava v Litiji do konca meseca novembra Iuu1. V sredo, 27. novembra 1991, ob 16.30 pa bo v sejni sobi občinske skupščine v Litiji, Jerebova ul. 14. ORGANIZIRANA JAVNA OBRAVNAVA. Vabimo občane in druge zainteresirane, da si razgrnjene dokumente ogledajo in nam pošljejo pripombe in predloge ter se udeležijo javne obravnave. Viktor Scšok Spoštovani bralci! Občasno bomo v našem glasilu objavljali cene izdelkov v nekaterih prodajalnah naše občine, (ene se res vsak dan spreminjajo, pa vendar vam bo tabela pomagala pri nakupih. Spodnje številke veljajo za 12. november 1991. Prodajalna Moka Tip 500 1 k« Moka lip 400 1 kK Riž 1 k« Sladkor 1 ku Olje 1 liter Kis 1 liter Mleko alpsko 1 liter Kava III da« barcafe Jajca 10 kom. Radenska 1 liter Pivo 1/2 litra Lmona Merkur Murket Litija 19-20 25-28 60-82 60 76 60 40 41 70 21 27 ( entromerkur Litija 18 28 54-82 60 75 52-60 41 47 70 18 26-28 Sadje, zelenjava Jože Erjavec 18 24-27 54 55 11 56 42 42 70 19 26 Mcrcalor Litija Rozmanov tre . 17 _ 47 58 70-74 58 V) 45 70 21 27 MIŠ MAŠ Rozmanov trjj 21-23 27-29 45-66 56 78-80 39-66 40 47 70 20 27 l.i pra Predilnica Litija 23-24 _ 56 (2 kg) 49 70 33 15 _ _ - - K/ Litija SP Šmartno 18 29 88 (2 kg) 56 70-74 56 40 45 70 21 27 Diskont K/ Lilija 17 28 29-73 53 68 45 37 42 66 18 23 Podatke zbrala: Vida Krcnižar S TRANKE SPOROČAJO Predsednik Peterle med krščanskimi demokrati Ko je slovenska vlada s predsednikom Peterletom obiskala grad Bogenšperk, kjer jc imela redno sejo, Krščanski demokrati nismo pozabili, da je g. Peterle tudi predsednik naše stranke. Povabili smo ga in z. veseljem se je pridružil sproščenemu pogovoru s svojimi člani v prostorih SKD v Litiji. Pogovor je tekel o gospodarstvu, lastninjenju, priznanju Republike Slovenije, ukrepih mednarodne skupnosti do bivše Jugoslavije, sprejemu ustave, volitvah, volilnem zakonu in tudi o Hrvaški in beguncih, saj je imel pred dnevi razgovor s hrvaško vlado na Otočcu. Natančno odmerjen čas je hitro potekel, predsednik se je poslovil in se odpeljal na Bogenšperk, kjer mu je pripravil sprejem župan Mirko Kaplja. Martin Hostnik Izvršni odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Litije in poslanci so se sestali s predsednikom Lojzetom Peterletom (Loto: T. Hostnik). Dva tabora mladih krščanskih demokratov V septembru in oktobru sta potekala na Gorenjskem in v Prckmurju dva tabora mladih krščanskih demokratov. O obeh nam je napisala obširno poročilo udeleženka Irena Repina. Ker je njuna vsebina zelo zanimiva, smo se odločili, da z njo seznanimo bralce vsaj v skrčeni obliki. Gorenjski tabor se je nanašal na spoznavanje naše kulturne dediščine; vodila sta ga akademska slikarja Veselka Sorli-Puc in Matej Mctlikovič. Udeleženci so spoznali znamenitosti Kranja, Šmarjctnc gore, Crng/oba, Škofje Loke, Ajdnc nad Žirovnico, kjer je najdbišče stare krščanske bazilike in blejskega gradu. Prekmurski tabor so organizatorji posvetili ekologiji. Tema je bila: »Zakaj izumira črna jelša, onesnaženost reke Leda ve in Mure, rastlinje ob mrtvih rokavih Mure. Za Prekmurje jc značilna majhna poraščenost z gozdom (20 %) in od tega je 90 % jelševe združbe. Od človeka je odvisno, ali bo ta del narave ohranil, obenem pa uslišal prošnjo gozda: »Jaz sem dobri kruh, cvet lepote in zdravje kraja. Usliši mojo prošnjo, ne uničuj me!« Rešimo in ohranimo vsaj tisto, kar se še da. Že danes in ne šele čez nekaj let, se moramo vprašati: »Le s čim bomo vse to nadomestili?« Udeležba na taboru SKD Sredi septembra smo se tudi Krščanski demokrati iz Litije udeležili drugega tabora SKD v Novi Gorici, ki je znana kot »rdeča občina«, vendar ni bilo nobenih preprek. Takoj ob otvoritvi so se začela strokovna srečanja in okrogle mize o gospodarstvu, šolstvu, kulturi in zdravstvu. Na ploščadi pred Kulturnim domom je ves čas vzporedno potekal kulturni program, ki ga je povezoval dramski igralec Dare Valič. V popoldanskem delu so tek- movali govorniki, nastopili so pevski zbori, folklorne skupine in drugi narodno-zabavni ansambli, od športnih srečanj naj omenim tek dveh mest. Na zaključni slovesnosti je imel govor g. Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, nakar so sledili pozdravni govori iz tujine in Slovenije. Osrednje prizorišče, ploščad pred Kulturnim domom, je napolnilo več tisoč udeležencev, ki so se zvečer z lepimi vtisi vračali domov. Martin Hostnik SKZ - LS Podružnica Dtija v litijski skupščini Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka. Podružnica Litija je v občinski skupščini sprožila že mnogo zahtev, vprašanj in predlogov. Med ostalimi zadevami so še posebno aktualne naslednje: - v zazidalnih in ureditvenih načrtih je treba upoštevati tipologijo naselij, - vsem šoloobveznim otrokom, ki so oddaljeni več kot 5 km od šole, je treba zagotoviti dodatni prevoz, - zagotoviti je treba celovito zaščito kmetijske zemlje, - Doseči moramo prepoved prodaje zemlje nedržavlja-nom Slovenije, - občinska politika mora biti naravnana tako, da bo dodatno obdavčen luksuz, davčno pa spodbujana vlaganje v podjetništvo, turizem, kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti in drugo. Ob kopici drugih, so to le najvažnejše pobude in zahteve naših odbornikov v skupščini. Od občinskih organov pa pričakujemo, da bodo v tej smeri tudi delovali. Poslanski klub Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke. Podružnica Litija OPRAVIČILO V oktobrski številki GO smo v rubriki STRANKE SPOROČAJO objavili tudi članek Adolfa Bcrlož.nika Neodvisnost KNSS v litijski občini. Omenjeni prispevek semkaj ne sodi, zato se za pomoto iskreno opravičujemo piscu in bralcem. Uredništvo Odlagališče odpadkov V časopisih smo prebrali novico, da bo odlagališče odpadkov za litijsko občino na Resniku pri Ljubežtt. Zadeva postane »zanimiva« šele, ko si ogledate bodoče odlagališče odpadkov. Leži nad makadamsko cesto Pustov mlin - Velika Preska, ca. 15 km od Litije, sredi gozda, ki je sedaj raj za gobarje in druge ljubitelje gozda. Rezervoar pitne vode za Ljube/ in Gabrovko je oddaljen okrog 30 m od lokacije odlagališča, ki leži na vrhu hriba ali sedla, voda pa se steka v potoka, ki se združita pri znani gostilni Pustov mlin. VLADA VE, Spoštovani bralci, za lažjo predstavo - zamislite si odlagališče odpadkov na vrhu Sitarjevca! Zakaj tako ravnanje litijske vlade? Ali res ne zna najti boljših rešitev, ali samo hoče metati pesek v oči? Ali cenjena vlada ne ve: - da Presad Gabrovka dela na projektu »Zdrava hrana«, za katerega je vlada sama pripeljala v Presad več državnih ministrov, sedaj pa na tak način zabija projektu nož v hrbet; - da je področje daleč okoli nc-onesnaženo in da predstavlja velik rezervoar pitne vode, ki je po nekaterih virih povezan z izvorom pitne vode v Kostrevnici, ki je posebnega pomena za Litijo; - da bi oddaljenost od Litije in majhnost odlagališča za racionalno poslovanje bistveno povečala stroške za odvoz smeti? Zavedamo se, da moramo problem odpadkov v litijski občini rešiti, vendar pa ta za državo ne sme predstavljati večjih stroškov. To bi moral biti interes litijske vlade. Predlogi so naslednji: 1. Sanirati manjša odlagališča, razširiti mrežo kontejnerjev in urediti njihovo okolico. 2. Vpeljati ločevanje odpadkov po izvoru (papir, steklenice, organski odpadki, smeti), kar bo bistveno zmanjšalo stroške in količino odpadkov. Hišni svet ali občan, ki bo to dosledno izvajal, plača npr. samo polovično ceno odvoza smeti (prodaja uporabnih odpadkov). 3. Dosedanja odlagališča urediti tako, da bodo zgled urejenosti in da bodo občani izgubili nezaupanje v odlagališča. 4. Intenzivno vključevanje v akcijo za iskanje regijskega odlagališča. S spoštovanjem! Stane Črne P.S. Pripombe na članek »VLADA VE, KAJ DELA«, avtorja g. ministra M. B. 1. Da imamo v občini 200 do 300 divjih odlagališč, ni krivda v tem, da nimamo verificiranega odlagališča (večja so znana - Širjava, Rakovnik, Kresnice itd.. ..), ampak po mojem predvsem v neučinkovitosti dela sedanje in prejšnjih litijskih vlad. 2. Sama bližina verificiranega odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov bo imela za Presadov program »Zdrava hrana« uničujoč vpliv. 3. Stroka ni ovrgla povezave med izvorom vode v Kostrevnici - znano je samo, da izvir nima povezave s kost rev niško dolino. 4. Ko si boste ogledali kraj bodočega odlagališča, se boste sami prepričali, da primerjava s Sitarjevcem ni tako neumestna. 5. Predlogi v štirih točkah tudi za g. ministra niso nobena novost - dejstvo pa je, da vlada na teh štirih točkah ni še skoraj nič naredila, kljub temu da bi uresničitev teh štirih točk bistveno zmanjšala stroške odvoza smeti in odlaganja. 6. Kakšen je glavni interes litijske vlade, se sprašuje minister. Glavni interes je zapravljati denar davkoplačevalcev ob čim manjši konktroli javnosti in občinske skup- Na željo urednika in kot član občinskega Izvršnega sveta, odgovoren za področje ekologije, dajem pojasnila k članku g. C. S., saj gre v nekaterih delih članka za velike poenostavitve te problematike, javnost pa si bo s tem lahko ustvarila celovitejši vtis. Najprej o nekaterih trditvah v članku: 1. Vodni rezervoar je NAD predvidenim odlagališčem -le-to torej ne more vplivati nanj. 2. Predvideno lokacijo res oklepata dve dolini. Strokovnjaki pa zagotavljajo, da na površinske vodotoke v teh dveh dolinah odlagališče ob predvideni izvedbi ne bi imelo vplivov. 3. Da je tam raj za gobarje in druge ljubitelje gozda. Raj je bil povsod v okolju, dokler ni vanj posegel človek. Raj je bil tudi na vseh tistih 200 do 300 divjih odlagališčih, na katere naletijo gobarji in ljubitelji gozdov vsepovsod po občini. In ravno ta divja odlagališča imamo namen odpraviti in namesto njih narediti eno samo, ki bo nadzorovano in urejeno. 4. Po zagotovilih STROKE (hidrogeologaj vode, ki se zbirajo nad Ljubežcm oziroma v bližini predvidene lokacije NE MOREJO IMETI NOBENIH VPLIVOV na vodo za Gabrovko. 5. Da je to področje daleč naokrog neonesnaženo in da so te vode povezane s talno vodo pod Kostrevnico. To območje je res še dokaj neonesnaženo, vendar načelno gledano, je za odlagališče potrebno nek prostor nameniti (ne trdim, da ravno tega nad Ljubežem!), da okolje na splošno ohranimo čisto in zdravo. V nasprotnem primeru bo zasvi-njano vse. ŠIROKA ni potrdila povezav teh vod s podtalnico v Kostrevnici. 6. Oddaljenost od Litije naj bi bila prevelika. Zakaj ravno in samo od Litije? Saj vendar ne gre samo za odpadke iz Litije, ampak iz cele občine! Sicer pa oddaljenost načeloma sploh ne predstavlja bistvenih stroškov pri ravnanju z odpadki, kar je danes v svetu obče znano in dokazano. Največji strošek pri ravnanju z odpadki je sanacija posledic nestrokovnega ravnanja (odlaganja) odpadki. 7. Primerjava s Sitarjevcem je smešna in neresna in je zato ne bom komentiral. Sedaj pa h kronski trditvi oziroma vprašanju g. c. S., če vlada nima boljših rešitev in o metanju peska v oči. Jaz za boljšo rešitev seveda vem. Tudi občinska vlada ve zanjo. Seveda pa tudi g. Č. S. dobro ve to boljšo rešitev, ki pa ji je pred časom sam nasprotoval, zato je njegovo pisanje v tem delu golo sprenevedanje. To boljšo rešitev je predlagala tako stroka kot občinska vlada, realizirana pa ni bila zaradi nasprotovanj lokalnih funkcionarjev, med katerimi je bil tudi g. Č. S. Če bi predlagano rešitev realizirali, ne bi vlada naročala nobenih študij o optimalnih lokacijah niti ne bi Kratka in močna potoka pod odlagališčem pri Pustovem mlinu (loto: K. Su- Iteriič). KAJ DELA NAŠE OKOLJE V okviru prireditev Hvaležnost jeseni je SKZ - LS v Jevni-ci 26. oktobra organizirala okroglo mizo z naslovom Naše okolje. Uvodne misli in prikaz diapozitivov je pripravil Pavle Smolej iz Kresnic. bilo nobenih peripetij v zvezi z lokacijo nad Ljubežem. S strani stroke je celotna študija s predlagano lokacijo vred korektno izdelana. Povsem nekaj drugega pa je, kaj o tej rešitvi menijo ljudje in občinski Izvršni svet. Ljudje so na razpravah svoje povedali - domala vsi so proti predlagani lokaciji nad Ljubežem. Izvršni svet pa o nadaljnjih aktivnostih po razpravah še ni razpravljal niti sklepal, zato je nekorektno pripisovati mu nekaj, česar še ni storil. Doslej Izvršni svet ni nikomur vsiljeval rešitve, ali delal mimo volje in interesov ljudi. Predlogi g. Č. S. v štirih točkah niso nobena novost in jih že dolgo let poznamo pri nas, v svetu pa še prej. Večino od tega bomo pričeli urejati s sprejemom novega občinskega odloka o ravnanju z odpadki, ki je v procesu sprejemanja, saj je preostala samo še faza obravnave in sprejema predloga odloka. Glede regijskega odlagališča pa le naslednje. Vsako odlagališče, ki zajema večji prostor oziroma več ljudi (več občin), je cenejše in načeloma najbolj sprejemljivo, saj še nadalje zmanjšuje število odlagališč, razbremenjuje prostor in daje še več možnosti za sodobno vzdrževanje in nadzorovanje. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi naslednje: pri načrtovanju regijskega odlagališča je praviloma potrebno dati na razpolago tudi celotno območje občine za eventualno lokacijo takšnega odlagališča ... Izvršni svet dela tudi na možnosti regijskega odlagališča, ki naj bi bilo izven naše občine, vendar pa o tem kdaj kasneje, ko bo znanih že kaj več zanesljivih podatkov v zvezi s tem. Sam imam do lokacije nad Ljubežem tudi določene pomisleke, ki pa jih tu ne bom razlagal, ker bi bilo neproduktivno. Načeloma se zavzemam za eno samo odlagališče za celo občino ali za regijsko rešitev. Ob zavlačevanju reševanja tega problema bi utegnile v občini nastati hude posledice, saj v situaciji, v kakršni smo, ne vemo kolikšni, kakšni in kdaj se bodo pokazali vplivi divjih odlagališč na vire pitne vode. Treba je vedeti, da v občini letno nastane 4.500 ton odpadkov in da se le 43 % od tega zbere in odvaža na sedanje odlagališče v Ponovičah. Ostali odpadki končajo bodisi na divjih odlagališčih ali pa z nestrokovnim ravnanjem (zakopavanje, sežiganje). Že zaradi tega je menda vsakomur jasno, da odlagališče nujno potrebujemo. Pa tudi za vnaprej moramo računati, saj odpadkov je vedno več. Kljub ločevanju (sortiranju) in predelavi, današnji način življenja ljudi prinaša tudi velike količine odpadkov, to je dejstvo. Nihče ne more trditi, da ne proizvaja odpadkov. In če nočemo, da se bomo pričeli dušiti v njih, bo pač treba nameniti en del prostora za urejeno odlagališče in ne samo nasprotovati vsem predlaganim rešitvam. Glede izbora lokacij v svetu velja načelo, da je to stvar strokovnih rešitev. Saj, kdo drug pa naj bi delal na tem, če ne strokovnjaki? In, če bi vsi povprek določali takšne lokacije, bi se zadeva končala tam, kjer se je že večkrat in to v slogu »samo ne pri nas«. Ekološka zavest pa se ne odraža v odporu do predlaganega, ampak v pripravljenosti za celovito reševanje ekološke problematike. Na koncu pa še nekaj o (ne)-zaupanju. Tu gre pravzaprav za absurd. Iz dosedanjih izkušenj v zvezi z lokacijo odlagališča je bilo opazno naslednje: če pride do predloga za lokacijo brez sodelovanja strokovnjakov, padajo očitki, da predlog ni strokoven. Če pa ga izdelajo strokovnjaki, jim ljudje ne verjamejo ali jih skušajo celo diskvalificirati. Glede (ne)zaupanja do Izvršnega sveta pa je skorajda nedoumljivo, da se najdejo tudi posamezniki, ki dopuščajo možnost, da bi se Izvršni svet zavestno odločil za tak poseg v prostor, ki bi pokvaril vodo celi tovarni in še vsem okoliškim prebivalcem. Saj kaj takega se celo v hrvatsko-srbski vojni ne dogaja! Da pa bi se v to spustil Izvršni svet, ki je odgovoren moralno, materialno in politično tako skupščini kot javnosti pa je lahko samo bolna fantazija posameznika, ki še sam sebi ne zaupa. Izvršni svet ni obremenjen z nikakršno fiksno idejo, da mora biti odlagališče odpadkov ravno nad Ljubežem. Dela zgolj na tem, da nekje pač mora biti. Če javnost temu predlogu ni naklonjena, ga pač tam ne bo, bo pa kje drugje. Martin Brilej, član IS SO Litija za ekologijo Naslov sam ni najbolje predstavil teme, ki seje dotikala predvsem prizadevanj za kulturno urejanje krajine, za takšne posege v prostor, ki bodo okolju prijazni, ki nam he bodo v sramoto pred zanamci. V besedi in sliki je bilo prikazano, kakšen odnos do okolja so imeli naši predniki, kaj njihovega je še ohranjenega, kaj se lahko od njih naučimo in kaj vse bo potrebno spremeniti, da bo naše okolje drugačno, prijaznejše. Gre preprosto za poselitvene vzorce posameznih naselij, ki smo jih v zadnjih desetletjih izmaličili z gradnjo objektov (stanovanjskih hiš, garaž, hlevov, večjih obratov, ki delujejo kot tujki v našem okolju in kar ni možno več popraviti. Znano je, da je napačen poseg v prostor viden celo stoletje. Prostor, na katerem živimo, je omejen z najrazličnejšimi faktorji in njegova pravilna raba je še kako pomembna. Okrogla miza je odprla številna vprašanja, med katerimi je najpomembnejše, kako delati v bodoče, da se razmere ne bodo še poslabšale. Udeleženci so ugotovili, da občina nima urejenega krajinskega načrta, da nima svetovalcev - krajinarjev, da arhitekti premalo razmišljajo o posledicah svojih posegov v prostor, da industrija ponuja nove materiale, ki v določenih okoljih niso ali pa sploh niso sprejemljivi, da so graditelji premalo osveščeni, itd. Tudi samo zavedanje občanov ali celih naselij je premajhno ali pa nimajo možnosti, da bi lahko vplivali na spremembe. Če hočemo biti uspešni, npr. v turizmu, bomo morali najprej poiskati vse specifičnosti lastnega okolja in jih znati predstaviti. Zaključki okrogle mize so poudarili predvsem naslednje: - zavest občanov je treba spremeniti, da bomo bolj spoštovali okolje (izobraževanje, svetovanje), - spodbuditi je treba večjo ustvarjalnost in odgovornost ljudi, ki kakorkoli sodelujejo pri oblikovanju prostora, - povečati je treba odgovornost vseh organov, ki sodelujejo pri posegih v prostor na vseh nivojih, - oživiti je treba vaške delavnice. Okrogle mize v Jevnici se je poleg župana g. Kaplje, Udeležilo kar pet članov litijskega Izvršnega sveta, kar daje upanje, da bo občina začela drugače reševati prostorsko problematiko. T. Šrus Novi primeri stekline V zadnjih dveh mesecih so na območju občine Litija zabeleženi štirje primeri stekline - gre za tri lisice in enega jazbeca; to priča, da se ta smrtonosna bolezen očitno spet Siri. V zadnjih mesecih so v krajih Štangarske Poljane, Dole, Črni Potok pobili tri lisice in enega jazbeca, ki so se pritepli v naselja. Ob tem gre znova poudariti, da je steklina neozdravljiva bolezen, torej naj bodo pozorni predvsem tisti, ki so veliko na prostem. Zdaj je še dosti dela na poljih in v sadovnjakih in vsak, ki bi kakorkoli prišel v stik z morda okuženo živaljo, naj se nemudoma napoti k zdravniku. Predvsem pa se ne sme dotikati poginulih živali; o najdbi je treba takoj obvestiti veterinarja. V občini veljajo preventivni ukrepi, ki jih bodo izvajali člani lovskih družin, delavci policije, higienske službe in veterinarske inšpekcije. Med ukrepe spada tudi kontrola kontumaca psov in mačk, kar pomeni, da morajo biti izven stanovanjskih prostorov na vrvici, slednji z nagobčniki. (Lovske družine so bile opozorjene, da je potrebno pokončati vse potepuške pse in mačke). Lastniki morajo imeti pse registrirane in cepljene zoper steklino. Pse, ki niso cepljeni oz. registrirani, je potrebno prijaviti Veterinarskemu zavodu (tel.: 061/882-017,881-027). VETERINARSKI INŠPEKTOR: Spec. akad. st. Uroš Andrenšek, dipl. vet. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V HVALEŽNOST JESENI lak je bil naslov celodnevne ljudske prireditve, ki jo je v soboto, 26. oktobra, v Jevnici organizirala in izvedla Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka Litija v sodelovanju z Zvezo slovenske kmečke mladine Litija, Aktivom kmečkih žena Litija, Kulturno-umetniškim društvom .levnica in KS .Jevnica. Prireditev se je pričela ob postavitvi stojnice v središču Jevnice, kjer se je odvijalo stiskanje mošta, peka koruze in kostanja, ki jc kot gozdno drevo ponos naših krajev. Prireditev se je nadaljevala z Okroglo mizo o podeželju s posebnim poudarkom na tipiki naselij, ki jo je z izvirnimi posnetki diapozitivov opremil in vodil Pavel Smolej. Članice Aktiva kmečkih žena Litija pa so pod vodstvom kmetijsko gospodinjske svetovalke Liljane Lovše organizirale pestro razstavo domačih jedil, ki jih pripravljamo jeseni. Odprtje razstave je popestril Mešani pevski zbor iz Jevnice z izvedbo ubranih domačih pesmi. Liljana Lovšc je orisala delo Aktiva in podrobneje seznanila goste s pomenom razstavljenih jedil. Popoldne je bila še povorka domačih običajev in opravil. Udeležilo seje deset skupin iz naše občine. Na čelu povorke je šel par konj z vozom, na katerem so ličkali koruzo, sledila pa jim je folklorna skupina iz ( povorki, kjer so prikazali domače običaje, je sodelovalo deset skupin. Veliko pozornosti je zbudila preja volne gospe Sagodetove iz Jevniške doline. Javorja. Marsikdo tudi do te sobote še ni videl mlačve žita s cepci, pa čeprav je bila ta prikazana na traktorski prikolici, prav tako tudi rezanja slame na slamoreznico. Iz kotla za žganjekuho skupine s Kresniškc-ga Vrha je teklo pravo domače žganje. Tudi fižol je bilo treba še obtr-gati in oluščiti, dve brhki dekleti sta ga pa trosili med občinstvom. Tudi kdor jc želel pokusiti čisto svež mošt, ga je lahko. Da v dolino prihaja zima, se je to poleg hladnega vremena poznalo tudi po uprizoritvi žaganja drv na ročno žago ameri-kanko. Posebej je bilo zanimivo preja volne na kolovrat gospe Nago-detove iz Jevniške doline. Ob zdajšnjih velikih podražitvah električne energije pa si je marsikdo zaželel, da bi vsaj za kak dan tudi pri njem svetile oblane bukove trske skupine iz Podroj. Te trske so včasih služile kot bakle za osvetljevanje predvsem zunaj poslopij. Tako je izgledala povorka domačih običajev in opravil. Gost prireditve je bil tudi Marjan Podobnik, vodja poslanskega kluba SKZ-LS, ki je v svojem pozdravu udeležencem posebno poudaril pomen obujanja in ohranjanja naše dediščine. Narod, ki spoštuje izročila preteklosti, jc sposoben živeti tudi svojo sedanjost in prihodnost. Izrazil je zadovoljstvo nad organiziranostjo prireditve. V imenu IS SO Litija je vse navzoče pozdravil njegov predsednik Slavko Rokavec z željo, da ta prireditev postane tradicija. Prireditev sta pozdravila tudi Vinko Koš-merl kot prvi pokrovitelj prireditve ter Jože Gorenc. predsednik KUD Jevnica. Prireditev je omogočilo več pokroviteljev, med katerimi posebej orne-njam Presad Gabrovka. Zavarovalno skupnost Triglav. Mesarijo Šmartno, HKS Slovenije. Pivovarna Union. Zadružno /vezo Slovenije. Slovenske brazde. SCT Apnenieo Kresnice in druge. Naslov prireditve »V hvaležnost jeseni« ni pomenil samo zahvale za podarjene darove naravi, temveč tudi pregled doseženega v tem letu na družbenem področju. Najpomembnejše pri tem je pač dejstvo, da na našem ozemlju ni več nobenega tujega vojaka. Na koncu se v imenu organi/alor-icv zahvaljujem vsem. ki so kakorkoli sodelovali na prireditvi. Franci Rokavec Spreminjajmo svet z deli ljubezni in pravičnosti Za akcijo pomoč beguncem iz naše sosednje države Hrvaške nas jc spodbudilo dejstvo, da se tudi v naši občini srečujemo vsak dan z novimi ljudmi, ki jim je ogrožena njihova največja dobrina - življenje. Po podatkih občinskega odbora Rdečega križa, ki je uradno zadolžen za vodenje evidence prijav beguncev na našem območju, seje do sedaj prijavilo 111 beguncev. Razen izjem so sc vsi nastanili pri svojih sorodnikih ali znancih. Glavni povod za začetek akcije zbiranja pomoči jc bil v sporočilu Rdečega križa, da so veliko večje potrebe pri pomoči potrebnih ljudeh, kot pa imajo sami na razpolago sredstev in materiala. Odločili smo se za organizirano akcijo v celotni litijski dekaniji. Za odziv se moramo še prav posebej zahvaliti darovalcem iz župnij: - Vače, kjer so organizirali enotedensko akcijo zbiranja hrane po kmetijah tamkajšnje župnije in so naleteli na skoraj neverjeten odziv pri ljudeh ter pripeljali na osrednje zbirno mesto v Litijo dve polni traktorski prikolici raznovrstne hrane, - Litija: nabirka v denarju in tudi nekaj v hrani, - Kresnice: nabirka v denarju, - Štanga: nabirka v denarju in nekaj hrane, - mladim Krščanskim demokratom, ki so namenili zbrani denar od dramske predstave Sveti eksperiment v Šmartnem za nakup živil, - Šmartno: zbrano hrano in ostale stvari so sami razdelili med begunce, - Sava: že pred omenjeno akcijo so zbrali veliko hrane in jo namenili drugim krajem, ki pomoč potrebujejo. Razen hrane so trenutno potrebe ljudi tudi oblačila. V ta namen ni bila organizirana posebna akcija, pač pa to zbiranje poteka po posameznih župnijskih Karitas vseskozi za potrebe ljudi v stiskali. Obleka se namenja tudi za potrebe beguncev. Pred samo akcijo razdeljevanja hrane so bili izvedeni obiski družin, ki so sprejeli begunce k sebi. Razdeljevanje hrane in hkrati tudi zbranega denarja je potekalo v petek in soboto popoldan pred praznikom sv. Martina v prostorih Karilas župnije Litija, Valvazorjcv trg I. Razveseljivo je tudi to, da smo si lahko ustvarili tudi rezervo hrane za potrebe beguncev, ki bodo morda še nujno rabili pomoč in seveda zadostili trenutnim potrebam po osnovni hrani in obleki. Posebnega značaja je hvaležnost teh ljudi, ki se nahajajo v nepojmljivi stiski. Izrazi hvaležnosti za vse, kar prejemajo od nas, so zelo presunljivi, posebno še, če prisluhneš njihovi neverjetni zgodbi o begu in o tragedijah, ki sc nam zdijo neresnične, in to povežeš skupaj v celoto. Na koncu bi se radi zahvalili vsakomur, ki je iz svoje najgloblje človečnosti prisluhnil trpečemu, do tal ponižanemu, opustošenomu in globoko pretresenemu sočloveku in mu pomagal s svojim darom, da bo imel za osnovno preživetje. Vse, kar storite v dobro trpečemu, se vam bo obrestovalo, saj nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč. LITIJSKI KARITAS (naslov: Anton Tori, Ulica solidarnosti 3, LITIJA) Cenjeno uredništvo Glasila občanov Prosimo vas, da v vašem cenjenem glasilu objavite naslednje besedilo: Zahvaljujemo sc prebivalcem mesta Litije, ki so darovali odeje prebivalcem Hrvatske, ki so oh agresiji ostali brc: svojih domov. Iskrena hvala druiini Velkavrh, ki je odeje zbrala in poskrbela za prevoz v zbirni center v Zagreb. Hvala za navedeno uslugo in lep pozdrav.' Zagreb, 4.11.1991 družina SERTIĆ 41030ZAGREB-LUČKO I I KII KI. ' OBČINE LITIJA Tudi na Javorje po asfaltu V litijski občini jc še nekaj krajevnih makadamskih cest. tega pa ne moremo reči za cesto Lcskovica-Javorjc. Že lani so položili asfalt skozi obe naselji, letošnjega avgusta pa SOJU še povezali Z asfaltno prevleko. Pri tem ni manjkalo težo v: s predstavniki oho ne, kjer so pokazali veliko razumevanja, sta se dogovarjala Anton Bcrčon in Alojz Drcmclj, krajani pa smo opravili veliko prostovoljnih ur pri betoniranju jaškov in urejanju bankin. Sredi oktobra smo 2.700 metrov dolgo modernizirano cesto slovesno odprli. Vaščani so sredi vasi pričakali župana in predsednika vlade, ki sla se z Leskovicc pripeljala Z /apiavljivčkom. spremljala pa ju je kolona avtomobilov. Po pozdravu gostov in domačinov so javorski šolarji izvedli kulturni program, v katerem so še posebej navdušili s pesmimi o Javorju, ki sta jih sestavili Štefka Kranje in Justina Herčon, zaplesala pa je lud: domaČa folklorna skupina. Po izročitvi daril Mirku Kaplji, Slavku Rokaveu. Marjani Sladic, Miru Vidieu, Marjanu Maliju. Janezu Hašu, Jožetu Rozini, I raneiju BerConu in Cestnemu podjetju Novo mesto, ki imajo največ zaslug za posodobitev omenjene ceste, jc domačin Tone Herčon prereza! trak, javorski župnik, prof. Pavle Šporn, pa jo jc še blagoslovil. Odprtje ceste so naznanili tudi javorski zvonovi z ubranim pritrkavanjem. Slovesnost, na kateri so se zbrali skoraj vsi krajani in mnogi gostje, so nadaljevali / družabnim srečanjem, kjer ni manjkalo domačih dobrot in ki seje raztegnilo še pozno v popoldne. Martina Kamncnovič Oh odprtju ceste Javorje-I.eskovica se je sredi vasi zbralo veliko ljudi. Napočil je slavnostni trenutek, ko je domačin Tone Berčon prereza/ vrvico in s tem izročil cesto svojemu namenu (Foto: Franci Herčon). Število beguncev se zmanjšuje Sekretarka Občinske organizacije KK Litija Majda Bizjak nanije povedala, da število beguncev iz sosedne Hrvaške ne narašča več, ampak se celo znižuje. Doslej seje prijavilo 119 posameznikov, največ mater in otrok, in sicer iz najbolj ogroženih območij, kot so Vukovar, Osijek, Petrinja, Sisak, Dubrovnik, Karlovac . . . Doslej se jih je vrnilo v domovino že 29, tako daje na področju litijske občine še 90 beguncev. B. /,. IZ OBČINSKI, ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA LITIJA Odkloni zaradi stavke V torek in sredo, 15. in lf> oktobra, je potekala v Litiji redna jesenska krvodajalska akcija. Ker so takrat zdravstveni delavci stavkali, je to vplivalo tudi na število odvzemov krvi. Le-to jc darovalo 463 krvodajalcev, 25 so jih odklonili zaradi bolezni, okrog 250 pa jih sploh ni prišlo na vrsto, saj so jemali kri le od 7. do I 3. ure, to Daje povzročilo med dajalci krvi precej upravičenega negodovanja in razburjenja. , DRUŠTVO UPOKOJENCEV LITTJA Praznovali štiridesetletnico Letošnji teden upokojencev smo sklenili 27. septembra na gradu Bogcnšperku, ko smo slavili tudi 40-letnico obstoja našega društva. Praznovanja se je udeležilo okrog 200 članov, naš mešani pevski zbor, moški zbor iz Jcvnicc, športniki in tekmovalci, ki so sodelovali na raznih tekmovanjih. Prisotni so bili člani iz vseh štirih društev (Litija, Gabrovka, Jevnica-Kresnice in Dole). Po slovenski himni je spregovoril naš predsednik, g. Stane Upelj, za njim pa še g. Sotler, tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki nam je izročil posebno priznanje ob omenjenem jubileju. V kulturnem programu so poleg obeh pevskih zborov sodelovali še posamezniki, ki so igrali na harmoniko in kitaro, peli ali recitirali. Po podelitvi priznanj zmagujočim ekipam v raznih tekmovanjih, se je g. Janez Blažič, predsednik litijskih upokojencev, zahvalil vsem za sodelovanje in povabil vse prisotne na zakusko; na mizah ni manjkalo niti sladkih dobrot, ki so jih spekle pevke mešanega zbora. Spet se je oglasila harmonika in najbolj vneti plesalci so se zavrteli. Ob glasbi in petju smo se na gradu zadržali do poznih večernih ur. Veseli in ponosni smo, da imamo v naši občini tako lep kulturni spomenik, kot je grad Bogenšperk. Najbrž je malo Slovencev, ki zanj ne bi vedeli, veliko pa jih gaje že obiskalo. Draga Sveršina Pri izvedbi tedna upokojencev so sodelovali: LIGRA Litija, Kmetijska zadruga Litija, Lesna industrija Litija, Predilnica Litija, Kjnetijska zadruga Gabrovka-Dole, Tovarna usnja Šmartno, Kovina Šmartno, Industrija apna Kresnice. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo! Zveza društev upokojencev obč. Litija Gasilske vaje V oktobru, mesecu varstva pred požari, so imela vaje mnoga gasilska društva. Ena večjih vaj je bila v soboto, 12. oktobra, v Šmartnem. Prikazala je gašenje in reševanje ob nesreči z, lahko vnetljivimi tekočinami in reševanje ponesrečenca iz gorečega avtomobila ob prometni nesreči; sodelovale so gasilske enote iz Smart-na, Jablanice, Zavrstnika in Litije ter enota CZ iz domače krajevne skupnosti. Namen vaje je bil. preveriti usposobljenost in opremljenost gasilskih enot za tovrstne akcije reševanje in gašenja, saj ugotavljamo, da dnevno srečujemo na cestah tudi v naši občini cisterne s strupenimi in lahko vnetljivimi snovmi, zato obstaja nenehna nevarnost za tovrstne nesreče. Vaja je pokazalti določeno usposobljenost za gašenje in reševanje, hkrati pa jc opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti: enote pogrešajo zaščitno opremo za reševanje pn nevarnih snoveh. Smarčani pa so prikazali še reševanje ponesrečenca iz gorečega avtomobila. Potek vaje jc motil močan dež. vendar so gasilci in gledalci vztrajali do konca. V nedeljo. 27. oktobra, pa so gasilci iz Jcvnicc ob pomoči gasilcev iz Rine in Laz izvedli verižno vajo. S tremi motornimi brizgalnami so premagali v sorazmerno kratkem času višinsko razliko I Ml ni dovoda v tekem (2-krat zmagali). KK Zagorje: KK Litija 69 : 67 (36 : 36) V zasavskem derbiju so zmagali igralci Zagorja, lahko pa bi bilo ludi obratno. V odločilnih trenutkih so Lilijani naredili nekaj napak, kar so znali domačini izkoristiti v svoj prid. Najboljši igralec pri naših je bil Merčon. K K Litija : K K Kovoles 80 : 67 (43 : 31) Igralci Litije so premagali pomlajeno ekipo iz Novega mesta. Vodili so celo tekmo. Najvišja prednost je bila sredi drugega polčasa (24 košev). Najboljši igralec tekme je bil Igor Soršak. • KK »Iskra« (Idrija): KK Litija 89 : 71 (42 : 29) Iz prikazane igre se je videlo, da je K K Iskra veliko močnejši nasprotnik. Hori se za eno od prvih mcsl v ligi. Najboljša igralca tekme sla bila Brane Merčon in Gor.izd Pavliha. KK Litija : KK »Ellcs« Borovnica 78 : 89 (38 : 41) Obe ekipi sta bili enakovredna nasprotnika, čeprav po rezultalu sodeč so bili gostje boljši. Sodniški par je sodil V korist gostov. S petimi osebnimi napakami so pri Litija-nih morali igro zapustili Lovše, Prodan in Soršak. Najboljša igralca tekme Zlatkovič pri gostih in Soršak pri domačinih. KK Jesenice : KK Litija 91 : 74 (38: 41) Lilijani so na Jesenicah igrali brez dveh igralcev prve petorke (Prodana in Pavlihc). Igralci Litije so v začetku drugega polčasa še vodili, nalo pa jim je začelo zmanjkovati moči, kar sc vidi tudi v slabo izvajanih prostih metih 31 : 13. Igralca tekme sta bila Valcntar pri domačih in Matjaž Mirtič pri gostih. KK Litija : KK »Protronix« Črnomelj 97 :85 (SI : 38) Litijani so v novi športni dvorani po zelo dobri igri premagali gostujočo ekipo iz Črnomlja. Že takoj na začetku so domačini povedli za 10 točk in to prednost obdržali do konca tekme. Igralec tekme je bil Igor Soršak. Lestvica po 6 kolu je naslednja: 1. Alpkomcrc Tolmin, 2. Iskra Idrija, 3. KI les Itorovnica, 4. Kraški zidar, 5. Radovljica, ild. 9. Litija z 8 točkami. V soboto. 16. II. 1991, so začele s tekmovanjem tudi članice v 2. SKL - zahod. V 1. kolu so gostile ekipo ŽKK Labod Novo mesto. V ekipi Lilije nastopajo tri nekdanje košarkarice (veteranke): Milinkovič, Kosi in Urbič. Košarkarji in košarkarice pričakujejo na tekmah v novi športni dvorani veliko število gledalcev - navijačev, kijih bodo spodbujali k želenim zmagam. Karolina Suštcršič PLANINSKI KO TIČEK Planinsko društvo Litija bo v nedeljo, 8. decembra 1991, organiziralo že XI. tradicionalni spominski pohod na Tišje. Pohod bo v počastitev predstojećega praznika občine Litija in v počastitev 50. obletnice bitke na Tisju, ki je bila dne 24. 12. 1941, ko se je II. Štajerski bataljon spopadel z okupatorjem. Trasa pohoda bo enaka, kot je GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. I:reja uredniški odbor: \Iija llcrnik. Slane Črne, Vera Dušak. Lojze Erjavec, Vida Klemenčič, Simona Iranki. Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorili urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pcčenik. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelcst d.o.o. Ljubljana, Titova .37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. TRADICIONALNI XI. SPOMINSKI PLANINSKI POHOD NA TIŠJE bila v zadnjih nekaj letih. Pričetck pohoda in razdelitev kontrolnih kartonov bo med 7. in 10. uro izpred spomenika NOB v Litiji. Pohod bo trajal 3 do 4 ure, cilj pa bo pri spomeniku na Tisju, kjer bo potrebno kontrolne kartone žigosati. Sestop bo s Tišja do Zadružnega doma v Veliki Kostrevnici, kjer bo potrditev opravljenega pohoda in podelitev priznanj, kot sledi: - za prvi pohod izkaznica, - za drugi pohod bronasta značka, - za četrti pohod srebrna značka, - za sedmi pohod zlata značka, - za deseti pohod plaketa. Na celotni trasi pohoda bo tudi več okrepčevalnic s toplimi in hladnimi napitki, v Zadružnem domu v Veliki Kostrevnici pa bo tudi bife, oskrbljen s toplo enolončnico in raznimi napitki. Iz Velike Kostrevnicc bodo vozili posebni avtobusi skozi Šmartno do železniške postaje v L'tiji. Cena vozovnice bo enaka dnevni ceni za lokalni prevoz v tem času. Dosedanjih desetih pohodov se je udeležilo 10 200 pohodnikov, katerim je bilo podeljeno 3519 brona- stih značk, 644 srebrnih značk, 242 zlatih značk in 79 plaket. Pohod bo v vsakem vremenu! K množični udeležbi vabi odbor za organizacijo XI. pohoda na TIŠJE pri PD LITIJA. Franc Štrus