61ASIIOTEKSTI1ME TOVARNE NOVO MESTO jmr NOVOTEKS ŠT. 1 LETO XII — JANUAR 1985 'jr. \ ŽIVE NAJ VSI i NARODI... s I s I N I > I I N I S I S I v I s I s I N I S I N I N I V I N I N I Slovenski kulturni praznik, 8. februar, dan, ko je pred 134 leti umrl France Prešeren, eden največjih slovenskih literarnih genijev, patriot, demokrat in humanist — je za Slovence še vedno pomemben. V naši preteklosti so bili časi, ko je malemu slovenskemu narodu i/ sovražni in tuji državi bilo usojeno, da za vedno izgine iz zgodovine. Edino, kar ga je v tistem času poenotilo, ohrabrilo in mu pokazalo pot do nacionalne samostojnosti in svobode, je bilo vse močnejše gibanje maloštevilne napredne slovenske inteligence, kateri je pripadal Prešeren. Prešernu je uspelo dokazati, da se lahko z »jezikom kmeta« ustvarjajo biseri poezije, ki je enakovredna umetniškim storitvam najboljših evropskih pesnikov. V svojih delih poziva Slovence in vse Slovane v podjarmljeni Evropi, da zlomijo okove domačega in tujega nasilja. Vizionarsko je pokazal pot bratske enotnosti med vsemi narodi. Že takrat v svoji »Zdravljici« povedal: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan...«. Slovencem in vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim je na to Prešernovo pot resnično uspelo kreniti v NOB pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. V času NOB je bila Prešernova poezija velika duhovna spodbuda za partizane, da so lažje prebrodili težke trenutke. Njegova kulturna dediščina je bila po svoji politični in humanistični vsebiniosnova načel in ciljev, za katera so se borili. Zaradi tega so delegati slovenskega narodnoosvobodilnega sveta že 1 februarja leta 1945 v Črnomlju odločili, da se 8. ' * * jmm * *mr jT . * *"* ■* ^^ * ^* * *"* * *"* J' * jmr j mr * mr j mr * jmmar * jmr * a februar, dan Prešernove smrti, proglasi za kulturni praznik slovenskega naroda. Danes smo ponosni na Prešernov slovenski genij. Njegove vizionarske misli ustvarjamo v samoupravni socialistični Jugoslaviji. , J. M. NAŠE GLASILO V LETU 1984 Analiza lanskoletnih številk glasila 00 Novoteks 1. Temeljne naloge glasila Glasilo delovne organizacije Novoteks je javno občilo, ki ima nalogo, da kot množično komunikacijsko sredstvo vzdržuje med člani delovnega kolektiva vsestransko medsebojno obveščanje, da oblikuje socialistično javno mnenje, in pod vplivom subjektivnih sil v delovnem kolektivu ter zunaj njega oblikuje zavest o uresničevanju sprejete poslovne politike, kadrovske politike, socialne politike in informacijske politike; da skrbi za vsestransko izmenjavanje in soočanje mnenj, stališč in pogledov članov delovnega kolektiva, kakor tudi (kadar je to potrebno) krajanov in občanov, da spodbuja njihovo osebno prizadevnost, razvija med njimi ustvarjalno kritiko in goji polemiko ter jih mobilizira za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim in drugim uspehom ter k uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov ter delegatskih razmerjih, da kot sredstvo množičnega obveščanja sproti in celovito seznanja o dogajanju v temeljni organizaciji in DSSS, jih izob- ražuje in usposablja za delo in samoupravljanje ter politično delovanje in jih združuje v čvrsto povezano celoto. Takšne naloge glasila so se izoblikovale v vseh letih urejanja in izdajanja te vrste tiska v naši DO. Izoblikovala jih je vsakdanja praksa samoupravnega obveščanja v delegatskem sistemu, spremljana z različnimi raziskavami in seveda tudi s posegi DPO. Svoj delež k temu so prispevali tudi uredniki glasila, v sodelovanju s predsedniki in člani izdajateljskega sveta, z medsebojnim izmenjavanjem izkušenj ter med najrazličnejšimi oblikami njihovega strokovnega povezovanja in usposabljanja ob delu. Svoj prispevek k temu pa je dala tudi stalno razvijajoče se in izpolnjevana zakonodaja o javnem obveščanju in javnosti dela. 2. Kritični pregled Po zaključenem letu moramo ugotoviti, da naše glasilo ni v celoti uresničilo temeljnih nalog iz različnih vzrokov. Neprofesionalno delo članov izdajateljskega sveta, ki poleg svojega rednega dela ne morejo uresničevati in zagotavljati takega informiranja, ki bi zagotavljalo kvalitetno, celovito, vsestransko in pravočasno obveščenost. Nekatere strokovne službe se še vedno ne zavedajo temeljnih dolžnosti o javnem obveščanju in javnosti dela. Tu mislimo predvsem na tiste, ki razpolagajo z informacijami iz različnih področij dela in življenja v DO. Sem pa ne štejemo poslovno-tehničnih informacij in komunikacij, ki tvorijo vsebino dajanja nalog in koordiniranja dela, organizacijskih relacij, poslovnih tokov in kroženja dokumentacije. Gre torej za tiste informacije, ki zagotavljajo samoupravno delovanje organizacije in ki pomembno prispevajo k sodelovanju zaposlenih. Napake in slabosti se pojavljajo že pri nezadostnem začetnem pošiljanju informacij, kar je znak slabega spodbujanja za dajanje informacij. Slabo prenašanje informacij povzroča tudi filtriranje in izkrivljanje informacij. Vzroke za tako stanje je treba iskati v pomanjkljivi razvitosti komunikacijskega sistema, v nerazvitih odnosih med ljudmi glede kooperativnih stališč ter nizka stopnja razvitosti komunikacijskih veščin, kot so jezik in stil, kultura komuniranja ipd. Prav vzroki za tako stanje na področju informiranja, ki imajo vsi izvor ravno pri človeku, njegovi formiranosti in njegovem delovanju, narekujejo pripraviti ljudi za obvladovanje komunikacijskih veščin in formiranje kooperativnih odnosov v procesu permanentnega in sistematičnega izobraževanja. 3. Delo izdajateljskega sveta V letu 1984 se je v izdajateljskem svetu zamenjala večina članov. Tako smodobili novega glavnega in odgovor-naga urednika ter novega predsednika izdajateljskega sveta. Delo izdajateljskega sveta se je nemoteno nadaljevalo, tako da smo uresničili vse zastavljene planske cilje (seveda z določenimi že prej omenjenimi pomanjkljivostmi), ki pa so zaradi stabilizacijskih ukrepov kazali nižjo kvalitetno rast. kot bi jo lahko pričakovali. Izdajateljski svet se je redno sestajal, najmanj pa enkrat mesečno. Na delovnih sestankih, ki so bili praviloma zadnje dni v tekočih mesecih, smo člani izdajateljskega sveta kritično ocenili izdano številko tovarniškega glasila ter pripravili načrt za vsebino nove številke. Ob tem pa moram še enkrat omeniti slabosti, ki se vedno pojavljajo ob tem delu: kljub naporom nismo uspeli razširiti mreže dopisnikov v DO, predvideni in obljubljeni pri- spevki ali niso bili zmeraj pripravljeni ali pa jih sploh ni bilo. To je povzročalo mašenje vrzeli z manj kvalitetnimi članki oziroma mašili. Če v tej smeri nadaljujemo in analiziramo vsebino preteklih dvanajstih številk našega glasila, dobimo naslednjo tabelo: Iz tabele lahko razberemo podatke, ki kažejo na bistveno znižanje stroškov: tako celotnih naklad kot tudi posameznih številk glasila. Za dosego takega (znižati stroške glasila) smo želeli zmanjšati obseg oziroma število strani TABELA 3 glasila. To nam je tudi uspielo, saj smo od leta 1983 znižali število od 28 na 20 strani v povprečju na eno številko glasila. S tabelo 3 lahko primerjamo podatke za leto 1984 s podatki iz leta 1983. TABELA 1: ANALIZA VSEBINE OD 1 —12 štev. V LETU 1984 štev. % L Strokovni prispevki 63 20,5 2. »Mašila« 45 14,6 3. Liki naših delavcev 38 12,3 4. Jubileji, kraji, ljudje, DO, TO 29 9,4 5. Ekskurzije, izleti, rekreacija 21 6,8 6. Samoupravljanje 20 6,5 7. DPO in društva 17 5,8 8. Razvedrilo 14 4,5 9. Gospodarjenje 13 4,2 10. SLO. DSZ, IGD, RK 11 3,6 11. Novinarski servis 10 3,2 12. Izobraževanje 8 2,6 13. Kultura 6 1.9 14. Priznanja odlikovanja 5 1,6 15. Pomembne osebnosti 5 1,6 16. Literarni prispevki 3 0,9 Tabela prikazuje številčno in procentualno razmerje med posameznimi vsebinskimi področji. Da so strokovni prispevki na prvem mestu, kar je tudi prav, potrjuje dejstvo, da je aktivnost članov izdajateljskega sveta bila usmerjena predvsem na strokovna področja. Relativno visok procent mašil pa kaže na to, da so se novi člani, ki so v letu 1984 prevzeli to delo, teže znašli ob izpadu planiranih prispevkov, katere so potem morali nadomestiti z več ali manj kvalitetnimi mašili. Premalo pa je bilo prispevkov o samoupravljanju in delegatskem obveščanju, kar očitno kaže na izredno nizko stopnjo razvitosti komunikacijskih veščin. Neprimerno mesto zavzemajo prispevki o gospodarjenju, saj jih je bilo komaj 4,2%. Takemu stanju pripomore stanje v širšem družbenem prostoru, saj je v zadnjih nekaj letih opaziti vedno bolj pogosto »zapiranje« in selekcioniranje intor-macij z namenom zmanjšati nezaupanje med ljudmi. Kljub takemu stanju, ki na prvi pogled ne kaže visoke kvalitete, MAMO TOUTaNi TOMUMi NOVO MUTO NOVOTEKS pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je delo izdajateljskega sveta pokazalo rezultate, ki so spodbuda za nadaljnje delo v tem letu. V nadaljevanju si bomo ogledali še naslednjo tabelo, s katero skušamo prikazati opremljenost glasila s fotografijami, diagrami, risbami, tabelami in pismenimi prispevki, ki so jih posamezni dopisniki posredovali uredništvu glasila, ter ceno skupne naklade in posamezne številke glasila. 1983 1984 Št. strani 336 248 Št. fotografij Št. graf., risb, 314 355 tabel 59 103 Št. pism. prisp. 286 318 Št. dopisnikov 206 232 Stroški 1,513.561 1,411.500 Če primerjamo ostale podatke, ki se ne nanašajo na število strani, lahko ugotovimo, da se številke povečajo, kar bi lahko označili kot pozitivno, saj kažejo na bolj pestro opremljenost glasila, kot je bilo leto prej. Stroški glasila so v letu 1983 znašali 1,513.561, v letu 1984 pa 1.411.500. V letu 1985 se bodo stroški bistveno povečali, saj so podražitve neizogibne. Da bo naše glasilo v bodoče takšno, kakršnega si želimo, si bomo morali vsi bolj prizadevati, da bo glasilo doseglo željeno raven kvalitete. lil bo naše glasilo iz leta v leto boljše, da se bo v njem zrcalila slika naše aktivnosti, da bo trajni dokument dela in življenja naših temeljnih organizacij. Uredništvo NOVOTEKS Na koncu mi dovolite, da se v imenu izdajateljskega sveta zahvalim vsem dopisnikom, samoupravnim organom in DPO v temeljnih organizacijah in NOVOTEKSU kot celoti, ki so kakorkoli prispevali za redno izhajanje našega glasila. Zahvala velja tudi članom izdajateljskega sveta. Z vašo pomočjo je bilo opravljeno veliko koristnega dela. Prepričani smo. da bomo tudi v bodoče tesno sodelovali in da (Tabela 2) jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Št. strani 28 24 20 24 24 20 16 20 16 16 20 20 248 Št. fotografij Št. grafik., ris. 23 20 30 35 40 32 26 44 27 28 25 25 355 tabel 12 K) 18 8 16 9 5 — 4 5 8 8 103 Št. pism. prisp. 33 27 20 23 26 29 26 25 21 24 34 30 318 Št. dopisnikov Št. prispevkov 19 23 14 14 18 16 18 24 19 20 26 21 232 DSSS 19 19 17 19 22 23 15 20 13 13 21 25 226 TO Predilnica 1 3 1 — — 2 — — — 7 TO Tkanina 2 3 2 4 3 5 1 2 4 3 1 1 31 TO Konfekcija 1. — I — ■ — 1 — — 3 1 3 1 1 11 TO Konfek. II. TO Konfek. III. 2 1 — 3 TO Trgovina Stroški/din — — “ • — — 1 — — — — 1 2 4 ena številka 81 54 53 55 63 57 50 54 49 45 62 67 58 celotna naklada 162.266 1 13.980 110.927 1 14.464 125.413 132.387 98.094 107.073 98.943 90.177 124.218 133.556 117.625 IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 00 SINDIKATA TO TKANINA (proizvodnja preje in proizvodnja tkanin) JE IMELA LETNI ČLANSKI SESTANEK 12. decembra 1984. Iz poročila o delu sindikata za leto 1984je bilo razvidno,da so si v temeljni organizaciji prizadevali za večjo in kakovo-stenjšo proizvodnjo, za zmanjševanje stroškov proizvodnje, večjo produktivnost, večjo in boljšo izrabo delovnega časa, prizadevanja pa so bila usmerjena tudi v iskanje novih asorti-manov tkanin itd. Vlado Dular, predsednik IO OO ZS proizvodnja tkanin, je na sestanku omenil,da sejeOO v TO Tkanina angažirala tudi na drugih področjih: delitev OD po delu in rezultatih dela — na nivoju delovne organizacije je bila namreč imenovana komisija, ki je zadolžena za novo ocenitev delovnih mest, svoje delo pa naj bi končala v letu 1985; zaposlovanje — večja pozornost je namenjena priučevanju in uvajanju novosprejetih delavcev na delovna mesta, to uvajanje opravljajo inštruktorji; informiranje — veliko večje ustnega in pismenega informiranja po sindikalnih skupinah in zborih delavcev; stanovanjska problematika — stanovanjske probleme so v temeljni organizaciji reševali v okviru finančnih možnosti; humanizacija dela — v letu 1984 je bil ustanovljen aktiv delovnih invalidov, ki sedaj dela samostojno in ima vso sindikalno podporo. Delovni pogoji pa so se izboljšali v barvarni in tkalnici zaradi zamenjave strojnega parka; inovacije — v TO Tkanina se je število koristnih predlogov povečalo; prehrana — na ravni delovne organizacije je bila ustanovljena komisija za družbeno prehrano. V mesecu novembru je bil sindikat pobudnik in sklicatelj tematske konference, kjer je bila obravnavana problematika kopičenja zalog gotovih izdelkov, problematika nagrajevanja in družbene prehrane. V program dela za leto 85 si je osnovna organizacija sindikata poleg zadolžitev občinskega in republiškega sindikata, sprejeli še reševanje tekoče problematike v delovni orga- nizaciji, med drugim bolj učinkovito krepiti materialno proizvodnjo, doseči še večjo produktivnost dela tako v proizvodnji kot režiji, kajti rezerve še obstajajo, prizadevali pa si bodo tudi za boljšo oz. večjo izrabo delovnega časa. Dosleno bo treba obravnavati in izpolnjevati plane za leto 1985 ter za morebitna nedoseganja podati jasna poročila. Se več pozornosti je treba nameniti inventivni dejavnosti in nagrajevanju le-te, s strokovnimi službami pa se je treba prizdevati za pridobitev novih družinskih stanovanj. Kar najbolje bo treba izkoristiti tudi sredstva, kijih odvajamo za prehrano. V nadaljevanju sestanka so bili navzoči seznanjeni z delom socialne komisije v letu 1984. Za zdraviliško zdravljenje in okrevanje delavcev je bilo v temeljni organizaciji namenjenih 102.000 din, za socialno ogrožene pa 131.610 din. Ker pa je bila potreba delavcev po zdraviliškem zdravljenju večja kot pa po denarnih pomočeh, je bilo del sredstev, namenjenih za socialno ogrožene, porabljenih za zdraviliško zdravljenje. V letu 84 je bilo vzdraviliščih 16 delavcev temeljne organizacije. Komisija je obravnavala tudi ogrožene družine. Štirim delavcem je odobrila enkratno denarno pomoč v vrednosti 10.000 din, eni delavki pa v vrednosti 5.000 din. Neporabljenih sredstev je še za 9.000 din, porabljena pa bodo za zdraviliško okrevanje delavcev. Za leto 1985 je za zdraviliško zdravljenje namenjenih 256.000 din, za socialno ogrožene delavce pa 130.000 din. Ta sredstva se niso povečala zato, ker nam izkušnje kažejo, da bi sredstva v višini letošnjega leta (1984) zadostovala tudi v prihodnjem letu. Zdraviliško zdravljenje bo iz dosedanjih 7 dni povečano na 10 dni, kajti rezultati izboljšanja zdravstvenega stanja so vidni po 10 dneh zdravljenja. Pod 3. točko dnevnega reda sta bili podani blagajniško poročilo sindikalne organizacije in poročilo nadzornega odbora, kateri so navzoči z dvigom rok potrdili. Pod točko razno pa so bili navzoči seznanjeni še s poročilom o delu samoupravne delavske kontrole ter obravnavali še nekatera druga vprašanja. DARJA ZUPANČIČ V TEMELJNI ORGANIZACIJI KONFEKCIJA I, NOVO MESTO JE BIL LETNI ČLANSKI SESTANEK OO sindikata 19. decembra 1984. Poročilo o delu v letu 84 je podala predsednica osnovne organizacije sindikata Jelica Spasovski. Delo sindikata je ocenila dokaj samokritično in med drugim dejala, da je bilo premalo narejenega na področju kadrovanja, nekaj več pa na področju dela delegacij oz. delegatov SIS. Dosegli smo vsaj to, da se delegati pred sejo med seboj posvetujejo in razpravljajo o določenem vprašanju oz. problemu. Toda povratnih informacij delegatov je še vedno premalo. Predsednica OO ZS je tudi dejala, daje sindikat zostalimi družbenopolitičnimi organizacijami organiziral javne razprave s področja finančnega plana, srednjeročnega plana, prav tako pa so bile organizirane razprave o spremembah samoupravnih splošnih aktov, ki so zajemali spremembe oz. dopolnitve aktov, ki opredeljujejo minulo delo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, stanovanjsko politiko in drugo. Vendar je s strani delavcev na posamezna vprašanja premalo pripomb. Torej, zakaj javne razprave v konfekciji ne zaživijo bolj, se sprašujejo v konfekciji? Del odgovora je že to, da je bilo na področju izboljšanja delovnih pogojev delavcev v letu 1984 narejenega manj, kot je bilo pričakovati,saj prizidek konfekcije gradimo že več let. Delavci temeljne organizacije pravijo, daje najprej potrebno izboljšati delovne pogoje, kajti le z urejeno proizvodnjo in prostori bodo lahko ugodili zahtevnemu domačemu in tujemu trgu. V razpravo seje vključil tudi direktor temeljne organizacije in dejal oziroma pripomnil, da so v konfekciji zaposlene predvsem ženske, veliko pa je takih, ki imajo slabo materialno stanje. Kot sindikalisti pa smo zanje premalo naredili. Tudi za ozimnico ni bilo poskrbljeno. Delavci so bili odvisni le od obrata družbene prehrane. V prihodnjem letu bo treba tej problematiki posvetiti več pozornosti. V nadaljevanju sestanka so bili navzoči seznanjeni še s poročilom komisije za rekra-cijo in šport ter s poročilo o delu socialne komisije. Poročilo o delu komisije za rekreacijo in šport je podala Pavla Dreni k in dejala, da komisija temeljne organizacije največ sodeluje s komisijo za rekracijo in šport na nivoju delovne organizacije. Organizirani so bili smučarski tečaji, delavci imajo možnost večerne vadbe v telovadnici OŠ Bršljin, organizirana je bila tudi počitniška kolonija za otroke delavcev Novoteksa, za delavce konfekcije pa je bil v mesecu maju uveden mikro odmor. Mijo Kurpes, direktor TO, je k poročilu komisije za rekracijo in šport dodal, da delavci posvečajo premalo pozornosti rekreativni športni igri. Omenil je članek Dr. Gazvodove, objavljen vdecemberski številki glasila Novoteks, kjer je bilo pri analizi v konfekciji ugotovljeno, da je v tej temeljni organizaciji vse preveč obolenj hrbtenice in to zaradi prisilne drže delavk, dvigovanja bremen ter ponavljajočih se gibov. Rekreacijo v temeljni organizaciji bo treba pod strokovnim vodstvom še nadaljevati. Poročilo o delu socialne komisije je podal Ludvik Grivec. Dejal je, da je komisija največkrat obravnavala socialno šibke družine. Otrokom umrlih delavcev Novoteksa so bila kupljena oblačila, nekaj delavcem je bilo omogočeno zdravljenje v toplicah, nekaterim pa je komisija dodelila socialno pomoč. Socialno ogroženih družin je namreč veliko, toda finančnih sredstev je premalo, da bi lahko rešili vse probleme. Socialna komisija je predlagala, naj bi v bodoče več denarja namenili za zdraviliško zdravljenje delavcev (predvsem za obolele in starejše delavce, zdravljenje pa naj bi trajalo 10 dni in ne 7 kot do sedaj). V nadaljevanju sestanka so bili navzoči seznanjeni tudi s poročilom blagajnika ter s poročilom nadzornega odbora, katerega so navzoči z dvigom rok potrdili. V programu dela za leto 1985 je osnovna organizacija sindikata predvidela rešitev še neizpolnjenih nalog iz leta 1984, reševala pa bo tudi pomembne oziroma aktualne naloge temeljne oz. delovne organizacije. OO bo delovala za v doseganje ciljev gospodarske stabilizacije. Med drugim si bodo v naslednjem planskem obdobju prizadevali za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, njihovega materialnega in socialnega stanja ter OD delavcev, kar pa bo moč doseči le z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. V konfekciji so mnenja, da bo delo sindikata zaživelo le, če bodo v njem aktivno delali vsi člani temeljne organizacije in ne le člani izvršnega odbora sindikata. Finančni načrt OO ZS pa za leto 85 predvideva za 342.000,00 din prihodkov ter približno za 209.000,00 din odhodkov. Denar naj bi bil porabljen za socialne pomoči delavcev, zdraviliško zdravljenje, organizacijo sindikalnega izleta, za rekreacijo delavcev, nekaj stroškov pa bi namenili tudi za izobraževanje. V nadaljnji razpravi je direktor temeljne organizacije navzoče informiral, da nameravajo delavci tudi letos koristiti kolektivni dopust. Ta je predviden od 1. 7. do 22. 7. 1985. Po izkušnjah iz preteklih let je namreč ta datum najprimernejši. Informirani so bili tudi o planu proizvodnje za leto 85. in to le za plan minut, ki predvideva 16.670.864 izde-lavnih minut. DARJA ZUPANČIČ LETNI ČLANSKI SESTANEK OO SINDIKATA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB je bil 21. decembra 1984. V poročilu o delu za leto 1984 je bilo omenjeno, da seje sindikat poleg reševanju vsakdanjih problemov posvetil tudi problematiki delovne organizacije. Prizadevanja so bila usmerjena v večjo in kakovostnejšo proizvodnjo, zmanjševanje stroškov režije, v večjo produktivnost dela in v iskanje novih asortimanov. Skupaj s predsanacijskim odborom so se strokovne službe prizadevale, da izpeljejo nov program mikane preje, ki je trenutno tik pred realizacijo. Cilede osebnih dohodkov je bilo narejenega premalo. Ostale naloge sindikata DSSS so povezane z nalogami in problemi ostalih osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji. V program dela za naslednje leto smo zapisali tudi, da moramo vsi vse sprejete naloge izpolnjevati dosledno in po svojih zmožnostih, da bodo dogovorjeni cilji uresničeni. Več sodelovanja bo potrebnega med samimi osnovnimi organizacijami sindikata v delovni organizaciji. Navzoči so na članskem sestanku sindikata obravnavali tudi finančno poročilo ter finančni plan za leto 1985 ter ju z dvigom rok sprejeli. DARJA ZUPANČIČ LETNA SEJA KONFERENCE SINDIKATA DO NOVOTEKS je bila 25. decembra 1984. Na seji so navzoči obravnavali poročilo o delu konference sindikata DO Novoteks ter poročila komisij (kulturne, športne, socialne, poročilo referenta za družbeni standard o stanovanjskih posojilih in stanovanjih, ki so bila razdeljena v letu 84 in pregled možnosti reševanja stanovanjske problematike za prihodnje leto). V poročilu o delu konference je navedeno, da je sindikat sodeloval pri izvedbi oz. javni razpravi za referendume, obravnaval predlog panožnega sporazuma za tekstilno dejavnost, ki vsebuje izhodišča in skupne osnove za razporejanje in delitev čistega dohodka ter podal nekaj pripomb, od katerih je bila ena delno osvojena in vnešena v čistopis sporazuma. Prav tako je sindikat obravnaval poročila o rezultatih poslovanja in obravnaval predloge planov. Sindikat se je v pogledu uresničevanja ciljev programa gospodarske stabilizacije zavzemal za boljšo izrabo časa, učinkovitejšo izrabo materiala in opreme, racionalnejšo porabo energije in zmanjševanje vseh ostalih oblik stroškov. Življenjskega pomena za našo DO so devize, zato je prišlo tudi do združevanja dela in sredstev s konfekcijo Pionir iz Prnjavora. V okviru sindikata so delovale tudi komisije s področja kulture, športa, socialnega varstva ipd. Delo kulturne komisije je v letu 1984 nekoliko bolj zaživelo. Člani komisije so sodelovali pri pripravi oz. izvedbi vseh proslav, ki so bile v DO, organizirali ogled abonmajskih predstav za leto 85, nabavili vstopnice po znižani ceni za predstavo Evropa pleše in podobno. Športna komisija je v začetku leta 84 organizirala smučarski tečaj za delavce DO terTrim tekmovanje vodbojki. V marcu smo se udeležili zimske republiške Tekstiliade in sodelovali na tekmovanju v veleslalomu na DŠI občine Novo mesto. Organizirali smo tudi tri izlete, na katerih je bila udeležba zadovoljiva. Aktiv invalidov DO Novoteks je imel od ustanovitve do sedaj 5 sej. Organiziral je rekra-cijo v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah in izlet invalidov v Logarsko dolino. Za člane aktiva so nabavili^ trenirke po znižani ceni ipd. Šestim invalidom pa so omogočili tudi 7-dnevno zdravljenje v Dol. in Šmarjeških Toplicah. Poročilo o svojem delu je podala tudi socialna komisija, ki navaja, da so vsa sredstva sklada skupne porabe (162.000,00 din), namenjena za okrevanje delavcev, porabljena. V Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah je bilo na okrevanju 23 delavcev. Za socialno ogrožene delavce oz. družine je bilo namenjenih 185.320 din. Ta sredstva so bila porabljena za nakup oblačil za otroke naše umrle delavke, za pomoč pri nakupu govornega aparata in podobno. Navzoči so bili seznanjeni tudi s poročilom referenta za družbeni standard o stanovanjskih posojilih in stanovanjih, ki so bila razdeljena v letu 84 in pregled o možnostih za reševanje stanovanjske problematike za prihodnje leto. V letu 1984/85 so glede na potrebe po novih stanovanjih predvidena naslednja stanovanja v soseski Irča vas—Brod: — TOZD Tkanina 1 dvosobno stanovanje, — TOZD Konfekcija I 2 eno in polsobni stanovanji ali 2 dvosobni stanovanji, — DSSS 1 dvosobno stanovanje in — za strokovne kadre 2 dvosobni stanovanji. Stanovanj so seveda načrtovali več, vendar sojih odobrili le 6. Vsa ta stanovanja bodo vseljiva nekje v drugi polovici leta 1986. V zvezi s prej omenjenim poročilom se je razvila širša razprava, v kateri je bil dan poudarek problematiki solidarnostnih stanovanj. Strokovne službe so bile zadolžene, da se pri Samoupravni stano- vanjski skupnosti pozanimajo, ali bodo in kdaj bodo stopila v veljavo nova pravila oz. kriteriji ter da o tem poroča samoupravnim organom oziroma predsedniku konference sindikata. Ker poročila o svojem delu niso podale še nekatere druge komisije in delegacije SIS, so bili predsedniki delegacij SIS in zbora združenega dela ter predsedniki komisij za samoupravno delavsko kontrolo po TOZD, DSSS in na ravni DO zadolženi, da do konca meseca januarja 85 pripravijo poročila o svojem delu in jih objavijo na oglasnih deskah. Sprejet je bil tudi sklep, da morajo strokovne službe čim-prej pripraviti predloge planov po TO in DSSS za Teto 1985 (plan delovnih dni, plan proizvodnje in druge plane) ter jih posredovati v potrditev delavskim svetom. Navzoči so bili seznanjeni tudi z blagajniškim poročilom in poročilom nadzornega odbora. Ugotovljeno je bilo, da se blagajniško poslovanje vodi po metodi kopirnega knjigovodstva in da se promet na karticah ujema s seštevkom dnevnika. Blagajniško poslovanje je torej potekalo po predpisih. Na letni seji je bil obravnavan in sprejet tudi program dela konference sindikata DO Novoteks za leto 1985. Sindikat se bo zavzemal za nadaljnjo krepitev in razvoj DO in uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, sodeloval pri pripravah za sprejem spremembe samoupravnih splošnih aktov glede uskladitve z zakonom ter glede nagrajevanja, skrbel za zaposlovanje strokovnjakov, ki bodo z obstoječimi strokovnimi kadri sposobni uspešno voditi razvojno in poslovno politiko naše DO. Več skrbi bo sindikat namenil tudi izobraževanju ter izboljšanju delovnih pogojev, prizadeval se bo za nadaljnje iskanje možnosti razširitve počitniških zmogljivosti, večjo pozornost pa bo namenil tudi področju varstva pri delu in s tem preventivnemu zdravstvenemu varstvu in drugo. Obravnavan in sprejet je bil tudi finančni plan konference za leto 85, ki predvideva vsoto 205.000,00 din. Pod zadnjo točko dnevnega reda so bili navzoči seznanjeni tudi s pregledom aktivnosti v zvezi z uskladitvijo nekaterih samoupravnih splošnih aktov z zakonom. JANJA Iz zelenega biltena Sindikat in planiranje V januarju bomo že krepko sredi priprav za sprejem srednjeročnih planskih listin (1986-1990). Razen seveda tam, kjer zamujajo. Tam pa je že delo tudi za sindikat. Planiranje je namreč zavestno usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja. S planiranjem pa tudi delavci kot upravljalci družbenih sredstev obvladujejo pogoje pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka. Zato je razumljivo, da tudi v sindikatu temu namenjamo veliko pozornost. Tudi zato, ker je danes večkrat slišati, da v nestabilnih razmerah gospodarjenja ni mogoče planirati. Vendar je kljub težavam planiranje razvoja treba zagotoviti na vseh ravneh, sicer bi prišlo do velike neusklajenosti proizvodnih programov, dela in storitev, dohodkov, osebnih dohodkov oziroma praktično vseh področjih dela in življenja vse od delovne organizacije do federacije. V sindikatu nas v zvezi s planiranjem zanimajo predvsem naslednja vprašanja: — vsi ozdi, samoupravne organizacije in skupnosti morajo v zakonsko določenih rokih sprejeti planske listine, in to v skladu z načelom sočasnega načrtovanja ter čimbolj in z načelom čimvečje usklajenosti planskih listin ozdov (v vseh oblikah združevanja delovnih sredstev), s planskimi listinami samoupravnih skupnosti (KS, SIS) in z družbenimi načrti razvoja (občina, mesto, republika in federacija). Izhodišče načrtovanja v vsakem tozdu in v vseh drugih višjih oblikah združevanja dela in sredstev mora biti: povečanje realnih osebnih dohodkov, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, s tem pa bo možna tudi višja raven zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb. 1EBIS Zato naj sindikalne organizacije in organi ovrednotijo predloge planskih aktov predvsem z naslednjih vidikov: — ali načrtovana proizvodnja in izvoz zagotavljata ustrezno povečanje dohodka in ali je predvideno vse potrebno za samoupravno sporazumevanje med delavci tozdov, ki so povezani v reprodukciji, da bi načrtovano proizvodnjo in dohodek tudi dosegli, — ali je predvidena preusmeritev proizvodnje v take programe, ki pomenijo večjo kakovost na podlagi lastega znanja in višje stopnje predelave, kar naj omogoči izboljšanje konkurenčnosti, — ali so predvideni ustrezni materialni, organizacijski in kadrovski ukrepi za preusmeritev proizvodnje, — ali je predvideno manjšanje deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku in sicer s smotrnejšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti ob skrajševanju delovnega časa itd. Do trenutka, ko to pišemo, bi morali v ozdih že opraviti naslednje naloge: Delavski sveti bi morali sprejeti program dela za pripravo srednjeročnih planov (roki, nosilci), sindikat pa naj ob tem na vseh ravneh združevanja oceni sočasnost planiranja. Na zborih delavcev v tozdih bi morali sprejeti smernice za plane tozdov, v delovnih in sestavljenih organizacijah pa prvine za samoupravne sporazume o temeljih plana (tudi obravnavajo in sprejemajo zbori delavcev v tozdih). V letu 1985 je »vozni red« obravnavanja in sprejemanja planskih dokumentov takle. V januarju je še čas za obravnavo osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov (delovne organizacije, sestavljene organizacije, poslovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti) na delavskih svetih, predloge teh dokumentov pa je treba obravnavati oziroma sprejeti do konca oktobra. Temelji planov tozdov pa se sprejemajo z referendumom, in to do konca aprila. Osnutke planov tozdov in drugih organizacij je treba na delovskih svetih obravnavati do konca septembra, predloge planov pa sprejeti najkasneje do konca novembra. Seveda se razume, da morajo izvršni odbori, konference in koordinacijski odbori osnutke in predloge vseh plan- O delazmožnosti delavca odloča zdravnik, vedno pogosteje zdravnik medicine dela. Za tako ocenjevanje je treba poznati telesne, duševne in Tehtnica slikovito kaže vsebino varstva pri delu oziroma skrb in iskanje za ravnotežje med delavcem in delovnim mestom. Delavčevo pozitivno in negativno zdravje raziskujemo in analiziramo zelo podrobno, uporabljamo prefinjene tehnike, se posvetujemo s specialisti različnih strok. O delovnem mestu pa vemo le malo. Tehtnica meri na eni strani z apotekarsko natančnostjo (delavec) na drugi strani pa kot »bi tehtal ovco na trgu« (delovno mesto). Ideja tehtnice bo uporabna šele takrat, ko bo natančnost merjenja na obeh straneh vsaj približno enaka. skih dokumentov pravočasno obravnavati in s svojimi stališči seznaniti zbore delavcev in delavske svete. Sindikat pa lahko v procesu planiranja daje pobude za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, spodbuja načrtovanje in organizira javne razprave. Članek je povzet ‘iz Zelenega biltena zdravstvene zmožnosti delavca, na drugi strani pa zahteve, obremenitve in rizike na delovnem mestu. Ocenjevalna anliza celovito obravnava delovni sistem, delovne naloge, delovne zahteve, zdravstveno ogroženost in potrebo po evgomonskih ukrepih, kar pomeni, da delovno mesto prilagajamo delavcu in ne obratno. To pa je edina prava pot, ki vodi k humanizaciji dela. Analizo naj bi izvajala skupina, ki jo sestavlja zdravnik medicine dela, ekolog, psiholog in tehnolog. Glede na tako sestavljeno skupino je pričakovati bolj strokovno, veljavno in zanesljivo oceno delovnega mesta. TATJANA GAZVODA ( \ Ocenjevalna analiza delovnega mesta V__________________________/ VARSTVO [ tehnično j zdravstveno | psihosocialno ^družbeno | reaktivnost | telesne ] duševne | lastnosti delavec zahteve d.m. | telesne \ duStvnt \ ekološke | x a h t e v € delov, mesto ■*- 4 fluktuadja 5 celokupna odsotnost xde!a 6 boJniihi sta Id 7 poklicne bolem! 6 poškodbe pri delu 9 Invalidnost 10 umrljivost dinamično ravnotežje delavec - delovno mesto r A Priključitev DO Pionir, Prnjavor k DO Novoteks, Novo mesto Po dvomesečnih razpravah v delavskih svetih, organih družbenopolitičnih organizacij in na zborih delavcev, smo v mesecu decembru izvedli v DO Novoteks referendum, na katerem so delavci vsake temeljne organizacije odločali o priključitvi DO Pionir, Prnjavor k DO Novoteks, Novo mesto. Ker so bili rezultati glasovanja pozitivni ako v vseh TOZD v sestavi Novoteksa kot tudi v DO Pionir, Prnjavor, lahko z veseljem ugotovimo, daje priključitev uspela. Da bi lahko Pionir, Prnjavor začel poslovati kot TOZD v sestavi DO Novoteks, nas v naslednjih mesecih čaka še ustrezna registracija na sodišču. Pravna služba REZULTATI GLASOVANJA: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH V ORGANIZIRANJU DO NOVOTEKS, TEKSTILNA TOVARNA, N. SOL. O., NOVO MESTO IN DO ZA PROIZVODNJO KONFEKCIJE, PIONIR, PRNJAVOR vpisanih delavcev glasovalo % ZA PROTI NEV.. % TO PRED. METLIKA 319 292 91.54 263 11 18 82,45 TO TKANINA —skupaj 949 912 96,10 814 73 25 85,77 —predilnica 184 174 94,56 160 10 4 86,95 —priprava 189 178 94,17 164 9 5 86,77 —tkalnica 210 200 95,23 175 19 6 83,33 —oplemenitilnica 282 277 98,23 243 28 6 86,17 —IVS 84 83 98,80 72 7 4 85,71 TO KONFEKCIJA! 257 257 100 203 51 3 78,98 TO KONFEKCIJA II 285 275 96,50 234 36 5 82,11 TO KONFEKCIJA III 617 516 83,63 319 182 15 51,70 TO TRGOVINA 126 117 92,85 105 11 1 83,33 DO PIONIR Prnjavor 113 105 92,92 99 6 — 87,61 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V DO NOVOTEKS, TEKSTILNA TOVARNA, N. SOL. O., NOVO MESTO TER STATUTA DO vpisanih delavcev glasovalo % ZA PROTI NEV.. % TO PRED. METLIKA 319 292 91,54 263 11 18 82,45 TO TKANINA —skupaj 949 912 96,10 821 71 20 86,40 —predilnica 184 174 94,56 162 9 3 88,04 —priprava 189 178 94,17 166 8 4 87,83 —tkalnica 210 200 95,23 176 21 3 83.80 —oplemenitilnica 282 277 98,23 242 27 8 85,82 —IVS 84 83 98,80 75 6 2 89,28 TO KONFEKCIJA! 257 257 100 197 53 7 76,65 TO KONFEKCIJA II 285 275 96.50 234 36 5 82.11 TO KONFEKCIJA III 617 516 83,63 319 182 15 51.70 TO TRGOVINA 126 117 92,85 105 11 1 83,33 Kako do večjih osebnih dohodkov Gotovo je vprašanje osebnih dohodkov dandanes v središču pozornosti vseh samoupra-vljalskih in sindikalnih razprav v ozdih in delovnih skupnosti. In to gledano z dveh vidikov — višina osebnih dohodkov v primerjavi z naraščajočimi življenjskimi stroški in relativna razmerja med posameznimi deli in nalogami tako znotraj ozdov kot med ozdi v isti dejavnosti. Prav gotovo smo danes prišli do tiste meje, ko nadaljnje razvrednotenje osebnih dohodkov tako z ekonomskega kot političnega vidika ni več mogoče. Se več, če kmalu ne bomo okrepili ekonomske in socialne funkcije osebnih dohodkov, se zna zgoditi, da bo motivacija za več dela in boljše delo tako padla, da bo ogrožena proizvodnja, da o širših možnih socialno-političnih posledicah sploh ne govori mo. Osnovni problem je seveda (vsaj v gospodarstvu) v tem, da le to ni zadosti konkurenčno oziroma drugače povedano, cena in kakovost proizvodov nista vselej ustrezni. Se pravi, da so skupni »stroški« preveliki. In iz tega so nekateri našli napačno pot — in to, da bodo »stroške« znižali z manjšimi osebnimi dohodki. Taka politika pa je dolgoročno sila nevarna. Kritika takega ravnanja seveda ne pomeni, da pristajamo na usklajevanje osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov in neodvisnoodrezultatov dela. V sindikatu smo vedno poudarjali, da ni mogoče deliti več kot ustvarimo, in da morajo biti osebni dohodki odvisni od delovnega prispevka ter rezultatov dela. Se pravi, da se edino prava in realna pot k višjim osebnim dohodkom na eni strani taki proizvodni in storitveni programi, ki bodo dajali večji dohodek oziroma bodo zagotavljali ustreznejše osebne dohodke, na drugi strani pa takšno zmanjševanje proizvodnih stroškov, ki bo v okviru razpoložljivega dohodka omogočalo povečanje osebnih dohodkov. Tako postajajo osebni dohodki prednostno vprašanje za sindikalne organizacije, ki naj postavijo zahtevo po višjih, ustreznejših osebnih dohodkih in to tako, da ob tem tudi delavcem povedo, kaj vse je treba storiti za take osebne dohodke — od povečanja proizvodnje, zmanjševanja stroškov pravih programov,stimu-lativnejše delitve OD itd. V obdobju, ko osebni dohodki realno padajo, se objektivno povečujejo urav-nilovske težnje. Tudi podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da so se razponi med osebnimi dohodki za različna dela in naloge zmanjševali oziroma da so se hitreje povečevali osebni dohodki za enostavna dela in naloge, kargotovo ni pozitivno vplivalo na motivacijo in ustvarjalno — razvojno delo. V sindikatu smo se sicer opredelili za take in take najnižje osebne dohodke, toda ne na račun povečevanja uravnilovke in zmanjševanja akumulacije. V ozdih se v zadnjem času srečujemo pri delitvi osebnih dohodkov z nekaterimi nesprejemljivimi pojavi. Na primer: v nekaterih delovnih organizacijah imajo le pravnoformalno urejeno načelo o skupnih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov in skupno porabo pa oblikujejo po nekakšni povprečni vrednosti točke na ravni delovne organizacije, ne glede na to, koliko so delavci posameznega tozdas svojim delom prispevali k ustvarjenemu skupnemu prihodku in dohodku. Ponekod med periodičnimi obračuni dvigujejo akontacijo v vrednosti točke (na predlog z ravni delovne organizacije) in tako praktično onemogočajo delavcem, da bi ob bilanci ugota- (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) vljali uspešnost gospodarjenja in se odločali za delitev sredstev med osebnimi dohodki (skupne porabo in akumulacijo). Napačna je tudi politika povečevanja dodatkov k osebnim dohodkom, namesto da bi bili razlogi za dodatke ovrednoteni v osnovi osebnega dohodka. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih pa so včasih nižji tudi zaradi nenehnega širjenja programov in povečevanja zaposlenih. Tu bi veljalo dosledneje uveljaviti načelo — kdor program zahteva, naj ga tudi plača! Dostikrat se srečujemo tudi z razmišljanji, da imajo v posameznih ozdih previsoke ooseb-ne dohodke. Nesporno je, da mora imeti kolektiv, ki boljše gospodari, tudi boljše osebne dohodke, res pa je tudi, da sredstev oziroma del dohodka, ki je rezultat izjemnega položaja na tržišču, ne bi smeli prelivati v osebne dohodke ampak v akumulacijo. Za konec pa še tale misel: za sindikat ne more biti dvoma, kaj je prava rešitev za osebne dohodke, ali bomo nepespek-tivne programe tudi ukinjali, ali pa bodo posledice ekonomske neučinkovitosti nosili osebni dohodki delavcev. Dr. A. Trstenjak Pet poglavij iz psihologije barv (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 2. BARVE KOT POJAV Ko govorimo o barvnih pojavih, ljudje navadno mislijo, da gre samo za razliko med rdečo, zeleno, modro, rumeno, črno in belo inšekakšno, potem pakonec. Ne! Barvesenam prikazujejo v neštetih različnih oblikah, pojavih pravimo. Človek zmore z prostim očesom zaznati vsaj 2000 različnih odtenkov. Pa ne samo to! Tudi ti barvni odtenki sami se nam prej prikazujejo v različnih oblikah in zvezah. Pojavi barv so različni glede na predmet ali material, na katerem se nam prikazujejo, glede na različno osvetljavo in glede na zgolj subjektivno doživljanje (izkustvo), ki ga imamo ob pogledu nanje. Glede na predmet ali material, na katerem se nam barve prikazujejo, razločujemo površinske in ploskovne barve, ki pašo lahko bodisi prozorne ali tudi prostorni nske (tridimenzionalne), vse pa so glede tega material nega vidika motne, se pravi tope (opalne), ne pa bleščeče. Odločilna je tu razlika med površinskimi in ploskovnimi barvami. Prej so navadno namesto izraza površinske uporabljali izraz predmetne barve. Vendar je imel David Katz, ki je glavni utemeljitelj fenomenologije barv, prav, ko je odločno odklonil izraz predmetne barve, kajti »gotovo predmetom iz rdečega stekla ali enako barvaste tekočine pripisujemo rdečino kot predmetno barvo,« dasi rdečina to nima pomena površinske, temveč kvečjemu prostorninske barve. Večina predmetov naravne in umetne barve, kakor les, papir, kamen, platno itd. dajejovnavadnihokoliščinah vtis »površinskih barv«. Zato je najbolj važno, da pravilno razločujemo med površinskimi in zgolj ploskovnimi barvami. Tipične zastopnice ploskovnih barv so namreč čiste spektralne barve in vse te, ki so tem oblikam najbolj podobne. Posebni znaki površinskih barv v razliki od zgolj ploskovnih pa so v naslednjem: Površinske barve predstavljajo trden sestav z motno površino, ki jo čuti oko kot nekako oviro in odpor. Nasprotno pa imamo pri ploskovnih barvah, vtis, kakor da bi mogli s pogledom tako rekoč poljubno globoko prodreti v njihovo notranjost. Zato imajo površinske barve poljubno različno orientacijo nasproti opazovalcu, se pravi, javljajo se nam v realistični podobi, kakor da so vedno res »površina« trdnih teles, takšnih ali drugačnih. Nasprotno se nam ploskovne barve javljajo zmeraj samo v frontalno pravokotni smeri. Tipični primeri zgolj ploskovne barve so mavrične barve, se pravi čiste spektralne, ki jih v realnem svetu zlepa nikjer ne srečamo: ali pa barvnih filmskih projektorjih, ki so prav tako nerealne, tako rekoč čista barvna ploskev, ki ne spada k nobenemu realnemu predmetu kot njegova »površina«. Zato jih nekateri jeziki kratko malo imenujejo filmske barve (italijansko colori filmari). Tak tip čiste ploskovne barve je tudi enakomerna barva goste megle v naravi: doživljamo jo kot golo ploskev, ki ne sodi k nobeni realni stvari in zato seveda tudi ni površinska barva. Seveda pa prav zato tak barvni pojav prehaja že nehote, vsaj rahlo, v prostorninsko javljanje barvnih vtisov. Površinske barve moremo vedno tudi precej natančno lokalizirati, se pravi postaviti v določeno razdaljo, medtem ko tega pri zgolj ploskovnem barvnem pojavu ne moremo tega storiti. Površinske barve imajo zmeraj bolj ali manj izrazito mikrostrukturo, medtem ko nam zgolj ploskovna barva na izraža nobene podrobne površinske strukture, marveč se javlja rekoč čista barvnost, takšna ali drugačna, brez kakršnih koli realnih površinskih, predmetnih posebnosti. Pravimotudi, da imajo površinske barve vedno boljali manj strokovnjaki imenujejo to specifično posebnost površinskih barv tudi »zrnčasto strukturo« površine, medtem ko so ploskovne barve docela gladke, kakor umite. S tem pa smo obenem že nakazalitudi nekakšneprehode od enega načina barvnih pojavov do drugega. Prehod od ploskovne do prostorninske barve smo mimogrede že nakazali. Seveda pa je prehod od prostorninske do ploskovne barve lažji, kot obratno. Saj vtem je končno tudi jedro tako imenovane redukcijske metode, ki so jo strokovnjaki o barvah uporabljali pri svojih eksperimentih (D. Katz). To je namreč pretvorba površinskih barv v zgolj ploskovne, in sicer s pomočjo preluknjanega dvojnega zaslona. Opazovanje površinske barve skozi luknjo zaslona, kjer ne vidimo nobenega ozadja in nobene okolice (tako imenovanega zunanjega polja), kjer pa tudi morebitna podrobna zgradba in hrapavost opazovanega predmeta ni več prav nič vidna našim očem, nam nudi najlepši primer pristne ploskovne barve. Kakor hitro pa smo pri ploskovni barvi izgubili vsako sled površinske oblike, še že začenja vsiljevati drug vtis, to je prostorninski pojav barve. Zanimivo pa je, da se s prostor-ninskim značajem barve začenja javljati nekako hkrati prosojnost barve. Take pri mere imamo pri vosku, alabastru, porcelanu, mlečnem steklu itd. Posebno iz stekla se da narediti kar cela skala razni h stopenj proštom inskih barv, ki pa imajo vse vsaj delno tudi prosojni značaj. Prosojnost je manj kot prozornost (transparenca): debelo mlečno steklo je samo prosojno, čista brezbarvna šipa pa je prozorna. Tu imamo kar bogato igro prehodov med prostorninskimi, prosojnimi, prozornimi in zgolj ploskovnimi barvnimi pojavi. Čim bolj pa izginjagolaploskovnostinčimboljjoizpodri-vajo prostornost, prozornost in drugeoblike.tem boljstopa v ospredje drug faktor, namreč razsvetljava. Čim prozornejši je kak prostor, tem močnejša se nam dozdeva njegova razsvetljava. Strogo fenomenloško velja namreč, da je idealno prozoren predmet obenem tudi idelano razsvetljen, ker v tem primeru ni razsvetljena samo njegova površina, ampak tudi njegova globina. Idealna prozornost pa je v idelanem (skrajnem) primeru tudi že nevidna, to je, ostane nam idealna razsvetljava brez razsvetljenega predmeta, ki optično za nas ni več navzočen. Če gremo še dalje, moremo v ozadju odmisliti vse predmete, v tem primeru dobimo samo še vtis, da se pač nekaj »sveti«, torej vtis čistega svetljenja. Tako smo se znašli pred prvim pojavom barv, kolikor so odvisne od faktorja razsvetljave: to je svetljenje. Čisto svetljenje (nemško das Leuchten) tako rekoč leži na predmetu, razdira njegovo površino kot nekakšna svetla lisa, v skrajnem primeru pa je že docela nepredmetno, tako da ga ne moremo pripisovati nobenemu predmetu. Primer: če ponoči iz daljave vidimo v popolni temi svetlo točko, o kateri ne vemo, odkod prihaja. Zato svetla barva ni nujno svetlejša kot »bela« barva pod enakimi okoliščinami, saj tudi Luna »sveti, čepravje njena svetloba ponoči majhna. Svetljenje je sorodno blesku s to razliko, da blesk ne razdere površine predmeta, ki se blešči. Razločujemozrca-last blesk od kovinskega, slednji se ravna precej po barvi svojega predmeta. Pravzaprav je blesk »odvečnasvetloba«, ki izhaja iz površine in jo po svetlobi vidno prekaša. Blesk je zgolj ploskovnega značaja, nikoli ni prostorninski, zato je tudi neprozoren. Blesk opredeljujejo navadno kotnepopolnozrcaljenje, ki je tretja oblika razsvetljavno pogojenih barvnih pojavov. Blesk je nekako sredi med svetljenjem in zrcaljenjem, če te tri pojave opredeljujemo zgolj fenomenološko. Ce je svetljenje skrajnost, v kateri se površina predmeta docela razrahlja, potem je zrcaljenje druga skrajnost, v kateri se svetloba tako popolno odbija, kakor da bi prihajala od realnih reči zadaj za zrcalom. Zanimivi so primeri prostorninskih barv, ki pa zaradi posebnih razsvetljavnih okoliščin prikazujejo obenem pojavezrceljenja. Cegledamonaodprteokenskešipe,sev njih zrcali kos zunanjega sveta, dvorišče (npr. z razobešenim perilom),skozi pavidimoobenemokvirnotra-njih okenskih šip s pleskarijo sobne stene. Najbolj pa je zanimivo, da vidimo zrcaljeno dvorišče (s perilom) skozi zadaj stoječe okenske okvire, okviri so torej tu »prozorni«, ohranjajo pa svojo predmetno barvo. Tako imamo torej okenske šipe, ki so hkrati prozorne in zrcalaste, pri tem pa so prozorni celo »neprozorni« leseni okviri. Vse to nastaja pod vplivom posebnih razsvetljavnih okoliščin. Te stvari imajo nič koliko variant, žal nimamo časa in prostora, da bi jih na tem mestu obravnavali. Mordaso najbolj zanimivi barvni pojavi, ki niso posledica fizikalno optičnih okoliščin, marveč so izraz subjektivnega občutja, ko optične zaznave združujemo bodisi s tipnimi (taktilnimi), motoričnimi, akustičnimi, vitalnimi (organskimi) ali tudi toplotnimi (termičnimi) občutki. Pravimo tudi, da gre za organsko integrirane vizualne zaznave. Tako razločujemo med mehkimi in trdimi barvami. Pri mehkih barvah gre predvsem za tako imenovano optično gostoto, kakor se izraža Karl Buhler, kar daje bolj ali manj prostorninski vtis. Mehke se nam dozdevajo barve takrat, kadar niso ostro obrobljene ali odmejene od svoje okolice. Mehkejša je barva tudi, kadar nima jasno vidne površinske mikrostrukture, se pravi, kadarse barvni pojav bliža nekako ploskovni obliki. Zlasti pa pospešuje vtis mehkobe tudi primerna zasenčenost, ki zabrisuje ostre robove. Govorimo tudi o vsiljivih in skromnih barvah. Prve so nam nekako približujejo, vsiljujejo, so nam bližje, druge pa se nam oddaljujejo, so tako rekoč skromne. Prvim pravimo tudi, da so nemirne, druga pa da so mirne. Tu gre torej izrazito za integracijo optične zaznave z organskimi občutki. Od dveh barv se nam dozdeva vsilivejša tista, ki je svetlejša, ne glede na to, ali gre za razliko med nevtralnimi ali spektralnimi barvami. Razen tegaje bolj vsiljiva barva, če jo gledamo kot lik na ozadju, medtem ko je barva ozadja zmeraj bolj skromna, se dobesedno umika v ozadje. Lahko pa ta subjektivni vtis med likom in ozadjem včasih tudi poljubno menjavamo: ista barva nam je lahko enkrat lik, drugič ozadje, kakor smo pač pri tem usmerjeni. Podobna je razlika med kričečimi in tihimi barvami: vsiljive so obenem kričeče, nemirne, medtem ko so tihe obenem mirne in skromne, to gre nekako vzporedno, samo da je zdaj zaznava integrirana z akustičnimi občutki, prej pa z organsko motoričnimi. Tudi razliko med svežimi in velimi barvami poznamo. Tu velja splošno pravilo, da zasenčenost ni združljiva s svežostjo barve. Razen tega velja, zlasti ko gre za tekočine, da je barvni pojav tem bolj svež, čim čistejša je barva. Kar je za optično prostorninskost gostota, to je čistil naza optično svežost. Tudi močno nasičene spektralne barve ne gredo vzporedno s svežostjo barv, čeprav ni nujno, da bi se vedno izključevale. Vedno pa gre pri občutku svežosti ali velosti barve za integracijo z vitalnim čutom. Kakor bomo še slišali, dobivajo barvni pojavi ravno v tej integraciji tudi podlagoza svojo simboličnost in prek njeza posebno funkcionalnost v praktičnem vsakdanjem življenju. Človek se v zaznavanju barvnega sveta s svetom tako rekoč kar ogansko, vitalno povezuje. To še prav posebno vidimo v integraciji barvnih vtisov s toplotnimi občutki, ko govorimo o razliki med toplimi in hladnimi barvami. Tu so barve najintimneje integrirane s subjektivnimi občutki. Pri vsiljivih, nemirnih in kričečih barvnih pojavih so barve kljub motorični inslužni integraciji še zmeraj docela »zunaj« subjekta, v predmetnem svetu. Pri mehkih in toplih barvah pa barva ne ostane več prav zunaj nas, marveč jo doživljamo obenem na svojem in v svojem lastnem organizmu, ki gatakorekočbožajoalitudistiskajo, ogrevajo ali hladijo. Vemo, zakaj je temu tako: tip (taktilni čut) in toplotni čut sta bipolarna, se pravi, da nimamo zanesljive taktilne zaznave brez hkratne zaznave našega lastnega telesa. Podobno velja za toplotno zaznave: nimamo zanje niti pravega merila niti pravega občutka, če toplote ne občutimo obenem na lastnem telesu. S tem pa smo si že dobili pravo organsko podlago za zelo obsežne in tudi širšemu občinstvu znane pojave barvne simbolike, o kateri bo govor v naslednjem predavanju. ------------------------------------------------^ Postanimo dopisniki našega glasila Ob mesečnem pregledu Novoteksovega glasila stalno ugotavljamo, da v glavnem pišemo eni in isti. S takim načinom dela paglasiloizgubljanazanimivosti in aktualnosti. Mislimo, da v naši delovni organizaciji obstajajo ljudje, ki imajo pisateljsko žilico, katere pa zaradi vse mogočih razlogov ne razvijajo. S svojimi članki o dogodkih v svojih delovnih okoljih, izletih razmišljanjih o določenih problemih in podobnih stvareh bi nam pri deluvelikopomagali.dabi bilonaše glasilo še bolje in pestrejše. Apeliramo tudi na strokovne kadre, da v glasilu objavljajo strokovne članke o novih tehnologijah in izboljšavah v tekstilni industriji. Tudi tojeenaod oblik izobraževanja v naši delovni organizaciji. Posebej pozivamo tudi DPO, predvsem sindikat, ki je nosilec naloge obveščanja v združenem delu, da se bolj aktivno vključi v delo izdajateljskega sveta. Kljub raznim dogovorom dobivamo iz tozdov, ki so izven Novega mesta, malo ali skoraj nič prispevkov. Posebej bi tukaj omenili obrat Konfekcije III iz Trebi-nja.Tudi prispevki v glasilu so ena od oblik, za združevanje in zbliževanje delavcev Novoteksa od Novega mesta, Metlike, Vinice do Trebinja. Članke lahko odate do 5. v mesecu izdajateljskemu svetu glasila Novoteks. Upamo, da j ih bo veliko več kot ponavadi. Izdajateljski svet v_________________________________________________y z' NOVOLETNO PRAZNOVANJE Zaključili smo leto, polno delovnih naporov, ki smo jih vložili v br za boljši in večji kos kruha, za svetlejši jutri. Vse leto so nas združe enake delovne operacije, enaka ali podobna opravila v ok osemurnega delavnika, ki smo ga preživljali tu, v Novoteksu. Ravn nam je dalo motiv, da zadnje delovne ure preteklega leta preživ skupaj, v krogu sodelavcev. Že stara navada je, da se ta dan n poveselimo, zato se tudi letos zabavi nismo odrekli. Praznično vzdušje se je stopnjevalo ves zadnji teden, ko nam je vs jutro ob vhodu v tovarno utripajoči napis želel ]srečno 85 [. KuKl komisija in mladinci so v svojem prostem času pripravili in okr menzo, seveda v skladu z možnostmi, za katerepavemo, davdanaš kriznih časih ne morejo biti razkošne. Tudi RIC je uspešno opravil svojo nalogo in z obveščanjerr, dajanjem navodil prek razglasne postaje privabil mnogo udeležen Praznovanje je otvorila nočna izmena, in moramo priznati, da s> poskočne viže ansambla Samorastniki kljub prečuti noči dobro dr pokonci. Po množičnosti je bila najobširnejša dopoldanska izmena, I začela z zabavo ob dvanajstih. Zgradili smo novo in veliko meni kljub temu toliko delavcev, kot nas je bilo zaposlenih tisti dopolda bilo mogoče sprejeti brez prostorske stiske. Priti do hrane in pijače je bilo v takšni gneči težko, kar malo pogi pa si potreboval, da si se odpravil na plesišče. Zvoki ansambla so vi na ples, a kaj, ko bi vsi radi plesali, prostora pa je bilo mnogo premah ko si si le našel kakšen kotiček, da si se pozibaval v ritmu glasb kmalu začutil ostrino komolcev in težo sodelavčevih nog. Skromnost, pravijo da je lepa čednost, in tega smo v Novote navajeni že iz plačilnih kuvert. Fantje iz ansambla so poskrbeli, da so se nam ob prijetnih akordih hitro iztekale in veselje se je nadaljevalo in stopnjevalo vse do prih popoldanske izmene. Najbolj vztrajni so potegnili še z njimi in rajal' do jutranjih ur. Ob tem pa se v imenu vseh navzočih zahvaljujem delavcem me' varnostnikom in ostalim, ki so nam s trdim in neutrudnim de omogočili, da smo se lahko ob dolenjski kapljici in okusni zak prijetno zabavali. Organizatorji so imeli namen omogočiti, da bi za dan dela preživeli skromno, a prijetno in toplo. Koliko jim je to usp naj si odgovori vsak sam, in se obenem vpraša, koliko je ■ pripomogel k temu. Vsem, ki tkete, šivate ali kako drugače doprinašate k dohc Novoteksa, želim v letu 1985 še več delovnih uspehov in elan' osebnega zadovoljstva. C V PRAVILA AKTIVA RK SLOVENIJE V DO NOVOTEKS I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Aktiv Rdečega križa Slovenije je sestavni del sindikalne organizacije DO Novoteks s TOZD in DSSS. V svojem članstvu vključuje delavce, ki želijo z aktivnim delom sodelovati v aktivu Rdečega križa in razvijati načela Rdečega križa. 2. člen Aktiv Rdečega križa ima sedež v Novem mestu, Foesterjeva 10, in deluje v okviru DO Novoteks Novo mesto. 3. člen Delo aktiva RK je javno. O svojem delu aktiv RK obvešča javnost prek sredstev javnega obveščanja. Delavce kolektiva in člane aktiva RK se obvešča v glasilu delovne organizacije, na skupščinah, sejah in drugih sklicih ter tisku. 4. člen Aktiv RK predstavlja prt. .sednik aktiva RK. V njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. 5. člen Aktiv RK je član občinskega odbora RK Slovenije Novo mesto — komisija za krvodajalstvo. II. NALOGE IN NAMEN AKTIVOV RDEČEGA KRIŽA 6. člen Aktiv RK daje posebni poudarek pridobivanju in motiviranju delavcev v DO in članov aktiva za prostovoljno darovanje krvi. Organizira krvodajalske akcije. Predlaga samoupravnim in drugim organom ukrepe iz njihove pristojnosti. Zbira prispevke za socialno ogrožene delavce ali njihove družinske člane. Organizira predavanja, seminarje, tečaje in drugeoblikezdravstvene vzgoje v DO Novoteks in opravlja druge naloge, s katerimi ga zadolži občinski odbor RK Novo mesto — komisija za krvodjalstvo. III. NAČIN VSTOPANJA V ČLANSTVO, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV, PRENEHANJE ČLANSTVA IN IZSTOPANJE IZ AKTIVA RK 7. člen Član aktiva RK postane lahko vsak delavec DO, ko izpolni pristojno izjavo. Krovodajalec pa postane član aktiva RK brez obveze, da izpolni pristopno izjavo (avtomatično). 8. člen Dolžnosti članov aktiva RK so: — da sodelujejo pri uresničevanju namenov in nalog aktiva,- — da se ravnajo po določilih pravil aktiva RK, — da skrbijo za ugled aktiva, — da obiskujejo tečaje, seminarje, predavanja in si prizadevajo za strokovno izobraževanje, — da enakopravno sodelujejo v delu organizacij, — da volijo in so voljeni v vse organe aktiva RK, — da na temelju predloženih poročil razpravljajo o delu organov, ki so jih izvolili, in da kot člani organov sodelujejo pri prevzemanju stališč ter sprejemanju sklepov v zvezi z delom teh organov. 9. člen Članstvo v aktivu RK preneha: — z izstopom, — z izključitvijo, — s črtanjem. Član aktiva RK lahko izstopi tako, da odboru aktiva RK da primerno izjavo o svojem izstopu in poravna svoje obveznosti. Člana aktiva RK se lahko izključi, če grobo krši pravila aktiva RK, če žali organe in člane aktiva RK ters svojim obnašanjem škoduje ugledu aktiva RK. Sklep o izključitvi sprejme odbor aktiva RK. Proti sklepu o izključitvi se ima prizadeti pravicopritožiti v roku 15 dni po prejemu obvestila aktiva RK. Odločitev, ki jo ponovno sprejme odbor aktiva RK, je dokončna. Rednega člana aktiva RK, ki mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, ker gre v drugo delovno organizacijo, lahko črtamo iz članstva aktiva RK, Kar velja tudi za delavce, ko so upokojeni. 10. člen Članom aktiva in posameznikom, ki so se pri izvrševanju nalog 00 RKS Novo mesto odlikovali z izrednim prizadevanjem in dosegli pomembne uspehe za dejavnosti RK, se lahko podelijo znaki, priznanja, diplome in pohvale. Pravilnik o znakih priznanja sprejme republiški odbor RKS enotno za vso Slovenijo. Priznanja se podeljujejo po pravilniku o priznanjih Rdečega križa Slovenije. 11. člen Organi aktiva RK. — skupščina, — odbor, — nadzorni odbor. IV. ORGANI AKTIVA RK 12. člen Skupščina je najvišji organ aktiva RK. N jej soza svoje delo odgovorni vsi drugi organi aktiva RK. Sestavljajo jo člani aktiva RK. Skupščina je lahko redna ali izredna. Skupščina aktiva RK se sestane vsako leto. Skliče jo odbor aktiva RK, ki določi datum in kraj skupščine in pripravi predlog^ dnevnega reda. Izredna skupščina se skliče na zahtevo 1/3 članov aktiva ali nadzornega odbora. 13. člen Skupščina lahko dnevni red spremeni ali dopolni. Že sprejeti dnevni red se ne more spreminjati ali dopolnjevati. Skupščina je sklepčna, če je ob napovedanem času navzočih najmanj 1/2 delegatov. Skupščina sprejema veljavne sklepe z večino glasov navzočih delegatov aktiva RK, razen, kadar se sklepa o razvidu aktiva RK, sprejemanju pravil in sprejemanju sprememb ali dopolnitev pravil, za kar je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih delegatov. Glasovanje je javno. 14. člen Skupščina izvoli izmed delegatov delovno predsedstvo, ki vodi delo skupščine, ter ostala delovna telesa, ki so potrebna za skupščino. Za izvolitev organov je potrebna 1/3 večina glasov navzočih delegatov. 15. člen Volitve organov so praviloma tajne. Skupščina lahko pred volitvami s posebnim sklepom odloči, da bodo volitve javne. 16. člen O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelji zapisnika. 17. člen Člani, organizirani v aktivu RK, izvolijo izmed sebe odbor akfiva, ki ima sedem članov. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika, pa namestnika predsednika, sekretarja, blagajnika in zastavonošo. Odbor aktiva RK imenuje iz svojega področja dela komisije. 18. člen Mandat članov odbora aktiva RK je dve leti. Ako je iz kakršnegakoli razloga razrešen član organa odbora aktiva RK, lahko ta organ kooptira drugega člana, vendar njegov mandat traja samo do konca mandata organa, v katerega je kooptiran. Član odbora je lahko izvoljen večkrat. 19. člen Nadzorni odbor je organ notranjega samoupravnega nadzora in spremlja delo organov in nadzoruje finančno in materialno poslovanje aktiva RK. Nadzorni odbor ima tri člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika na svoji prvi seji. odbor poroča o svojem delu in ugotovitvah skupščini, v nujnih primerih pa takoj odboru aktiva RK. Nadzorni odbor se sestaja po potrebi. V. MATERIALNO IN FINAČNO POSLOVANJE 20. člen Aktiv RK pridobiva materialna in finančna sredstva za svoje delo s svobodno menjavo dela (izvajanje programov dela aktivov RK) z delovno organizacijo Novoteks in sredstvi od lastne dejavnosti. 21. člen Aktiv RK samostojno razpolaga s svojimi dohodki v mejah finačnega načrta. Finančni načrt in zaključni račun sprejme skupščina aktiva RK. Skupščina aktiva RK sprejme blagajniško poročilo. 22. člen Javnost finančnega in materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico vsakega člana do vpogleda v dokumentacijo. VI. UGODNOSTI ČLANOV AKTIVA RK 23. člen Dan, ko delavec daruje kri, se šteje kot dela prost plačan dan in ne kot dopust. Prosti dan je lahko praviloma samo dan, ko delavec daruje kri. 24. člen Poleg prostega dne ima krvodajalec za vsak odvzem krvi pravico do dveh kilogramov blaga v svoji delovni organizaciji. VIL KONČNE DOLOČBE 25. člen Aktiv RK preneha: — če pade število njegovih članov pod deset, — če tako sklene skupščina aktiva RK, — če njegovo delo prepove organ DO s soglasjem družbenopolitičnih organizacij. 26. člen Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejemajo po enakem postopku, kot je določeno za sprejemanje pravil. 27. člen Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih sprejme skupščina aktiva RK DO Novoteks in da soglasje občinski odbor RKS Novo mesto - komisija za krvodajalstvo pa sindikalna organizacija v delovni organizaciji. 28. člen Pravila so bila sprejeta na zasedanju skupščine aktiva RK ........................dne.......................... Predsednik aktiva RK: Sekretar aktiva RK: Obisk pri naših upokojencih 26. decembra, to je bilo dva dni po našem srečanju v Novoteksu, smo po sklepu upravnega odbora sekcije upokojencev obiskali vse tiste upokojence, ki se zaradi bolezni, oziroma onemoglosti niso mogli udeležiti srečanja. Če slučajno koga, ki je bil bolan, pa tega nismo vedeli, nismo obiskali, naj nam prosim oprosti. Obisk sva opravila jaz, Justin Kranjčič, kot predstavnik odbora sekcije upokojencev in Filip Tine kot predstavnik podjetja oziroma sindikata. Kaj pomeni obisk bolnemu, oziroma ostarelemu bivšemu sodelavcu, ve le tisti, ki take obiske opravlja. Koliko solza radosti, koliko svetlikajočih se oči, v katerih vidiš veselje, radost pa tudi del otožnosti, spomine na prehojeno pot, ki je bila za večino teh, ki sva jih obiskala, skorajda trnova. Koliko vprašanj, želja po uspehih, zdravju in sreči. Da, obiskovala sva predvsem starejše ljudi, a občutek sva imela, kot da sva prišla med srečne otroke, ki jim je dedek Mraz prinesel lepih igrač. Vsega, kar sva jim poleg dobrih želja in pozdravov izročila, so bili zelo veseli in srečni. Ko pa so pogedali v ovojnico, so se jim oči ponovno zalesketale in v njih je bilo polno sreče in zahvale. tudi v bolnici. Vsak je pokazal hvaležnost in zadovoljstvo po svoje, primerno stanju počutja. Vsak, ki je še količkaj pri moči, in takih je v naše veselje še kar nekaj, se je zanimal, kako gre poslovanje v tovarni, kdo je zdaj tu, zdaj tam, misleč na delovne dolžnosti. Ni in ni bilo konca besed zahvale in dobrih želja. Škoda je le to, da imamo vedno tako malo časa oziroma da je dan tako kratek. da ne moreš biti pri vsakemu dlje časa in bi se lahko z vsakim tudi pogovorili, karga zanima. Iz vsega opisanega sledi, da moramo s takimi obiski nadaljevati in tem članom posvetiti več pozornosti in časa. Mislim, da bi bilo prav, da posameznika, ki je mogoče bolan ali kako drugače ogrožen in osamljen, skupaj s predstavnikom oddelka, v katerem je nekoč delal naš upokojenec, obiščemo tudi med letom. Taki obiski so zelo prijetij za bolnega oziroma ostarelega upokojenca, hkrati pa dajejd tudi moralno moč vsem tistim, ki se upokojitvi že bližajo. Občutek, da niso oziroma da ne bodo pozabljeni, je veliko vreden. Naše upokojence sodelavce sva obiskovala na domu, v Domu starejših občanov pa gumo TiKirmm tov**«« novo muto NOVOTEKS Dopisujte v vaše in naše glasilo! 1 Naj ob koncu tega sestavka strnem skupaj vse dobre želje od vseh tistih upokojencev, ki sva jih s tovarišem Tinetom obiskala, in ob začetku novega leta dodam tudi svoje. Veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja, vsakemu posamezniku pa zdravja! JUSTIN KRANJČIČ — Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud’ ne tkalcu trgala, in tud' ne tkalcu trgala, dr dr dr dr dr dr. Poštena je predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima, ki obleko vso domačo ima, dr.. Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepše nit od rok, bo tekla lepše nit od rok, dr. Boš tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako življenje nežno je. ki kakor nit pretrga se, ki kakor nit pretrga se, dr dr.. Srečanje upokojencev v Novem mestu Kakor že vrsto let smo se 26. decembra 1984 zbrali upokojenci delovne organizacije na že tradicionalnem srečanju. Bil je pravi zimski dan, vendar to ni zadržalo večine naših članov, da ne bi prišli, saj so si zaželeli ponovnega snidenja s svojimi bivšimi sodelavci. Odhod v pokoj nam ni pretrgal vezi z delovno organizacijo, ki nam je nekoč pomenila drugi dom, koje vsak prispeval svoj delež za razvoj Novoteksa, da se je razvil iz majhnega podjetja v veliko delovno organizacijo. Želja vsakega upokojenca je, da bi delovna organizacija, katere člani smo bili tudi mi, še v bodoče tako dobro poslovala in da mlajši ne bi nikoli poza- bili na nas, nekoč aktivne delavce, da bi še vnaprej omogočili srečanja, vsaj ob zaključku leta. V imenu delovne organizacije je upokojence pozdravil glavni direktor Stanislav Pavlin. V nagovoru jih je seznanil z delom delovne organizacije, z njenimi uspehi in tudi z velikimi težavami. Povedalje,daje izhod iz težav le v modernizaciji predilnic in v prehodu na nove programe. Vsem upokojencem je zaželel srečno in uspešno novo leto. Poročilo o delu odbora sekcije je podala v imenu odbora Slavka Bogovič. Naša sekcija šteje danes že 340 članov. Največ upokojencev je iz TOZD Tkanina (189 članov), iz TOZD Metlika je 77 članov, iz TOZD Konfekcija Novo mesto 11 članov, iz TOZD Konfekcija Vinica 5 članov in iz DSSS 58 članov. V letošnjem letu so se naše vrste povečale za 37 članov. Žal pa smo se morali posloviti za vedno od 5 članov. Zapustili so nas: Alojz Kavšek, Martin Grahek-Bec, Olga Globelnik, Ana Šuklje in Anton Ivec. Letos je odbor sekcije organiziral krajši izlet v Šmarješke Toplice z namenom, da bi se ga udeležili v čimvečjem številu tudi tisti člani, ki niso sposobni za daljše vožnje, delno pa tudi zaradi finančnih sredstev. Udeležilo se ga je 132 upokojencev in 10 svojcev. Vsak upokojenec je prispeval del stroškov, svojci pa polno ceno. Odbor je po svoji finančni sposobnosti nudil pomoč članom. Tako je prispeval k nakupu govornega aparata Doretu Mrvarju 10.000,- din, enkratno pomoč Jožetu Grgiču 2.000,- din in za vence pokojnim članom. Članstvo se je že tako povečalo, da 5-članski odbor ne bo zmogel več sam reševati posameznih problemov. Zaradi navedenega smo izvolili komisijo, ki bo v pomoč odboru. V tej komisiji so zastopane vse enote. Člani komisije pa verjetno bolj poznajo težave nekaterih članov, ki so mogoče potrebni kakšne pomoči. Komisijo' [sestavljajo naslednje tovarišice: — Planinšek Rozi — predilnica — Vičič Ivanka — priprava — Poljanec Zofka — tkalnica — Redek Joža — oplemeni-tilnica — Tomljanovič Slava — IVS — Seničar Marija — DSSS Poleg komisije smo volili tudi novega predsednika sekcije. Soglasno je bil izvoljen Justin Kranjčič. V odbor je bila dodatno izvoljena tudi Pavla Avbar. V odboru sekcije so naslednji: — Justin Kranjčič, predsednik — Pavla Avbar, članica — Slavka Bogovič, članica — Andrej Smuk, član — Anica Pezdirc, članica Dosedanji predsednik Jože Udovič se zaradi zdravljenja v bolnišnici ni mogel udeležiti srečanja, zato smo izvolili 3-člansko delegacijo, ki ga je obiskala in mu zaželela v imenu vseh upokojencev čimprejšnjega okrevanja. Za praznično vzdušje je poskrbel tudi dedek Mraz, ki ni bil praznih rok. Predstavniki delovne organizacije in sindikata so pripravili za vsakega upokojenca paket in ovojnico. Razpoloženje se je vse bolj stopnjevalo, za kar so poskrbeli tudi mladi fantje ansambla »Samorastniki«. V imenu odbora in vseh upokojencev se zahvaljujemo vodstvu delovne organizacije, temeljnih organizacij in njihovim samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za pozornost in pomoč svojim bivšim sodelavcem. V letu 1985 želimo vsem delavkam in delavcem Novo-teksa veliko delovnih in gospodarskih uspehov! Slavka Bogovič AKTIV R K -NOVOTEKS =-------- ^ HVALA ZA ŽIVLJENJE g==^ TEBI, KI Sl DAL .. KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. V četrtem trimesečju so darovali kri: PREDILNICA NOVO MESTO: Franc Nadu (doslej že 41-krat), Franc Franko (10), Jožefa Franko (8), Vili Verščaj (6), Anton Lukše (35), Vinko Hribar (23), Martin Avbar (22), Vida Počrvina (1), Emilija Zupančič (13), Zvonko Jelič (7), Brane Mitag (39), Marjeta Klemenčič (20), Mile Rajak (40), Anton Kaferle (20) PRIPRAVA: Fani Ašič (9), Marjana Povše (5), Marija Dobovičnik (15) , Brane Sekula (27), Vlado Škodnik (4), Rajko Petan (32), Anica Župevec (52), Rudi Andruščišen (19), Jože Perko (4), Andjelka Kukavica (4), Marija Dragan (6), Ana Cesar (30) TKALNICA: Joži Žagar (2), Zlata Osterman (16), Franc Krakar (29), Franc Gorenc (4), Slavka Turk (3), Jože Staniča (16) , Marija Korče (27), Drago Lunder (1), Drago Vaupotič (23), Miran Mlekuž (50), Mira ), Ivanka Zupančič (10), Ivanka Štepec (9), Ivan Radoš (57), Janja Krhač (25), Nevenka Korasa (4), Jože Gorenc (10) OPLEMENITILNICA: Milena Saje (4), Vera Matoh (8), Štefka Kastelic (9), Cirila Udovič (14), Edita Mirtič (7), Ana Grabnar (3), Edvard Brajdič (7), Joža Golobič (4), Mihaela Turk (15), Anica Željko (17), Marija Medic (4), Janez Šinkovec (6), Franc Pintar (33), z Rozman (14), Ljubo Klanjščak (17), Ana Kralj (34), Angelca Zamida (11), Stane Hočevar (29), Alojz Matko (11), Avguština Stipič (34), Miha Irt (18), Joži Dragan (5), Martin Kozjan (45), Jožica Vovk (22) PLETILNICA: Ljubica Drkušič (12), Marija Bele (4) INVESTICIJSKO—VZDRŽEVALNA SLUŽBA: Anton Prešeren (8), lvanMatoh(9),StaneMiklič(6), Anton Gole (18), Božo Čavlovič (19), Martin Može (35), Bojan Košmrlj SKUPNE SLUŽBE TOZDA TKANINA: Martina Vesel (3), Marta Kapš (9) TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO: Jože Mitag (29), Marija Golobič (18), Rudi Gazvoda (17) , Jožefa Ljubi (12), Močnik (29), Marija Drašler (9), Marija Miklič (14), Jože Mišmaš (46), Zvonka Kobe (10), Simona Žmavc (22), Aleksandra Blatnik (10), Danica Fink (29), Jožica Glinšek (16), Silva Strajnar (9), Darinka Kočjaž (3), Marinka Sluga (3), Majda Vidrih (21), Marija Gazvoda (3) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Srečko Lamut (8), Andreja Srebrnjak (6), Rozalija Sitar (16), Miha Jerič (12), Slavko Dravinec (27), Ana Hrnčič (17), Slavica Rapuš (8) MILENA MAVSAR V___________________________________________/ Kadrovske novice V mesecu decembru so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji delavci: TOZD TKANINA: DE priprava: Može Bogdan DE tkalnica: Luštek Ivanka, Bosančič Dragana DE oplemenitilnica: Cekuta Jože DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO: Grešak Bojan (sektor za organizacijo in informacijske sisteme) Kranjc Tone (nabavni sektor — skladišče pomož. mateiala za konfekcijo) Božič Janez (prodajni sektor — skladišče gotovih izdelkov konfekcije) V enakem času sta našo delovno organizacijo naslednja delavca: TOZD TKANINA: DE priprava: Likavec Sašo DE tkalnica: Luštek Ivanka V letu 1984 so se v tozdu Predilnica Metlika zaposlili naslednji novi delavci: 1. Križan Marija 2. Mandič Ljubica 3. Ljuba Branka 4. Sudac Ankica 5. Zvonkovič Ivan 6. Pezdirc Janez 7. Benkovič Marica 8. Pažin Bernarda 9. Požek Franc 10. Somin Marijan 11. Basar Ivan 12. Starec Mirko 13. Ferenac Roko 14. Rušida Jasmina 15. Basar Biserka 16. Gruden Slavko 17. Maršič Marijan 18. Frank Greta 19. Radosavljevič Karmen 20. Radman Marjanca 21. KremesecJože 22. Čurči Lidija 23. Božič Irena 24. Malešič Danica 25. DespiničMira 26. Jakša Anica 27. Kostelc Anton 28. Ribarič Zdravko 29. Černič Zvonko 30. Mikan Nada Odšli pa so: L Smukavič Cvetka 2. Plut Marija I 3. Možina Anica 4. Vukšinič Anton II 5. Simec Mirko 6. Vraničar Milan 7. Kralj Marija 8. Prus Katarina 9. Starec Marta 10. Škof Marija 11. Majhan Marica 12. Grabušek Marija 13. Malešič Anton 14. Likavec Saša 15. Lovrič Barka 16. Boldin Branko 17. Judnič Milica 18. Božič Vjekoslav 19. Rašida Jasmina 20. Benkovič Ivan 21. Bahorič Željko 22. Kukman Ivan II 23. Gruden Slavko 24. Slane Angelca 25. Radman Marjanca 26. Radosavljevič Karmen 27. Frank Greta 28. Žugelj Anica 29. Miklič Jože 30. Sudac Ankica 31. DespiničMira 32. Hudorovac Branko 33. Rudman Stane 34. Pažin Bernarda 35. Plesac Milan 36. Malešič Martin 37. Matko Marjanca PRERAZPOREJENI SO BILI: — Tomazin Leopoldina iz plansko analitske službe v prodajni sektor-razvoj izdelkov — Tramte Draginja in Gorenc Janko iz DE predilnica -konvertirnica v DE oplemenitilnica Z ODSLUŽENEGA VOJAŠKEGA ROKA sta se vrnila: — Beci Ferdinand (IVS) — Poglavc Igor (IVS) UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: — Kukman Marija (DE oplemenitilnica) — Kacin Marija (DE priprava) edek Martin (DE tkanica) STROKOVNI IZPIT SO OPRAVILI: TOZD TKANINA: IVS: Črnič Slavko — razporejen na dela in naloge konstruiranje naprav in strojnih elementov ter določanje tehnologije mazanja DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO: Klobučar Danica — razporejena na dela in naloge evidentiranje in posredovanje izvoznih naročil Junc Marta — razporejena na dela in naloge vodenje in organiziranje dela saldakontov upnikov Špehar Vesna — razporejena na dela in naloge opravljanje finančno plačilnih operacij za investicije Pene Alojzija — razporejena na dela in naloge opravljanje kreditnih poslov Juršič Ivanka — razporejena na dela in naloge opravljanje NOVOTEKS št. 1 — januar 1985 & del s področja ekonomata, prijav zavarovanja in obračun otroškega varstva TOZD TRGOVINA: Junc Brigita in Senica Tatjana — razporejeni na dela in naloge prodajanje blaga I v prodajalni Julija Žura Marija — razporejena na dela in naloge prodajanje blaga I v prodajalni Bršljin Pred leti je bil v našem glasilu objavljen članek »PLINSKA BOMBA V STANOVANJU«. Ker je od tega že nekaj let in ker se v današnjem hitrem tempu življenja plinske eksplozije in požari vrstijo, vas želimo ponovno seznaniti o koristnosti in nevarnostih gorljivega plina. Plini so vse življenje naši spremljevalci. Nekateri med njimi so izredno pomembni za obstoj življenja na Zemlji. V okolju, sredi katerega živimo, je nekaj plinov naravnega izvora, to so naravni plini. Mnogo večja pa je množica umetnih plinov, ki jih človek s pomočjo znanosti pripravil za svojo uporabo. Ti nas v okolju ne obdajajo dobesedno. Saj so med njimi hudi strupi in vnetljive oziroma eksplozivne substance. Pred njimi se moramo celo zavarovati. Za delo s temi snovmi pa veljajo posebni predpisi in varnostni ukrepi. Za gasilce pomenijo zlasti vnetljivi plini — pa tudi strupeni — nevarnost prve vrste, gašenje teh plinov pa zahteva posebno taktiko in včasih tudi posebne naprave in sredstva. Plini na naši Zemlji niso nič drugega kot pare tekočin, ki vrejo pri zelo nizkih temperaturah. Izraz nizke temperature pomeni v tem primeru do 273 stopinj pod ničlo. To pa pomeni, da vsak plin lahko spremenimo v tekočino, lahko ga utekočinimo. Vsak plin lahko torej spremenimo nazaj v tekočino, seveda pod pogojem, da ga ohladimo do vrelišča. To pa nikakor ni enostavno. Fiziki so pri prizadevanju, da bi utekočinili pline, ugotovili, da stisnjenega plina ni treba ohladiti do vrelišča, ampak se utekočini že mnogo prej. Ugotovili so, da velja takšno razmerje med pritiskom in temperaturo: čimbolj plin stisnemo, tem manj gaje treba ohladiti, da bi ga utekočinili. Tu pa je narava postavila meje, ki ji pravimo KRITIČNA TEMPERATURA. Nad to temperaturo plinov ni mogoče utekočiniti, ne glede na to pod Kostanjevec Mira - razporejena na dela in naloge strojno šivanje v tozdu Konfekcija Popovič Jasna — razporejena v tozd Predilnica Metlika Za uspešno opravljeni strokovni izpit vsam čestitamo in vam pri opravljanju del in nalog, na katere ste bili razporejeni, želimo veliko delovnih uspehov. KADROVSKI ODDELEK kakšnim pritiskom jih stiskamo. Pri kritični temperaturi zahteva plin določen pritisk, KRITIČNI TLAK, pri katerem plin še lahko utekočinimo. Plin vedno enakomerno napolni vso prostornino posode, v kateri je zaprt. Plinelahko poljubno stiskamo(komprimi-ramo), pri tem pa je zmnožek pritiska in prostornine plina vedno enak. To pomeni, da 100 litrov plina, ki ga pod pritiskom 1 at (zračni tlak v naši okolici) zapremo v posodo, po stisnjenju na pritisk 100 atmosfer zavzame prostornino 1 litra. Kot uči kemija, je gorenje burna oksidacija, pri kateri se pojavita svetloba (plamen) in temperatura. Za gorenje morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji: vnetljiva snov, zrak in temperatura-izvor vžiga. Ni-kakega dvoma ni, da brez gorljive snovi ne more biti gorenja. V posebno skupino uvrščamo snovi, za katerih vžig je potrebna majhna energija. To so lahko vnetljive snovi, kamor spadajo tudi vnetljivi plini. Tudi o vplivu zraka na gorenje je odveč izgubljati besede. Za gorenje je pomemben samo kisik, ki gaje v zraku 21%. Drugi plini, v glavnem dušik, ki so v zraku, gorenje saamo motijo in ohlajajo plamen. Zato snovi v čistem kisiku gorijo z mnogo bolj vročim plamenom kot v zraku. Gorenje preneha, če je v zraku manj kot 17% kisika, vendar gorijo nekatere snovi tudi pri manjši količini kisika. O vplivu temperature pa tole: vsaka gorljiva snov mora biti segreta na primerno temperaturo (vrelišče), da začne goreti. Pri nekaterih snoveh je ta temperatura nizka, pri drugih visoka. les 270 —340 °C, kur. olje 320°C, butan 430 °C, metan 537°C. Izvor vžiga je lahko marsikaj, na primer: odprt plamen (peč), žerjavica, blisk, iskre, elektrostatični naboj, pri pretakanju vnetljivih tekočin, pri nošenju obleke iz sintetike itd. OSNOVE GAŠENJA Za nemoteno vzdrževanje ognja morajo biti istočasno izpolnjeni vsi trije pogoji za gorenje. Če katerikoli izmed njih ni izpolnjen, ogenj ugasne. To dejstvo izkoriščamo pri tehniki gašenja in preventivnem požarnem varstvu. Pri tehniki gašenja tako, da zgasil-nimi sredstvi odstranimo enega izmed osnovnih pogojev. Glede na to, kateri pogoj odstranimo, razlikujemo: — hladilna gasilna sredstva, — dušilna, — kombinirana, — antikatalitična. V zvezi z gašenjem plinov je pomembno, da rečemo nekaj o Prikaz obnašanja tekočega in plinastega TNP vjeklenki, ki se segreva. Pri temperaturi 65 °C je jeklenka do vrha polna tekočine in ima tlak 18 atm. Pri 67°C jeklenka ne zdrži več halonih, ki spadajo med antikatalitična sredstva. To so plini, ki bliskovito pogasijo požar, ko jih izbrizgamo v plamen. Princip njihovega delovanja je v tem, da pri vseh treh izpolnjenih pogojih gorenja preprečujejo spajanje gorljive snovi s kisikom. Tako ogenj ugasne, ne da bi ga zadušili ali ohladili. Še najbolj primerno bo, če rečemo, da haloni zastrupijo požar. To tembolj zato, ker so haloni spojine strupenih elementov klora, broma in fluora. Halon v stiku s plamenom razpade, proste molekule broma, fluora in klora pa se bliskovito spojijo z molekulami gorljive snovi in preprečijo, da bi se le te spojile s kisikom. Za gašenje plinov so haloni zelo primerni in učinkoviti. pritiska in poči. Uhajajoči TNP se vname. Prihodnjič o pravilnem ravnanju s plinom v gospodinjstvu Štab operative IGD Novoteks USTANOVNI OBČNI ZBOR AKTIVA KRVODAJALCEV Krvodajalstvo poznamo v naši delovni organizaciji že od leta 1957 dalje. V tem času smo dosegli lepe rezultate, saj imamo v našem kolektivu že od 3 50-kratne krvodajalce. Več članov pa se temu jubilejnemu številu naglo približuje. V letu 1984 je kar 108 naših članov prejelo jubilejna priznanja, za 5, 10, 15, 20, 25 in večkrat oddano kri. Podatki, ki nam jih posreduje občinski odbor RK Novo mesto, pa nam kažejo tudi sledeče. V zadnjih petih letih smo stalno presegali plan oddaje krvi glede na število zaposlenih. Ta preseganja pa so naslednja: leto 1979 68% leto 1982 leto 1980 46% leto 1983 leto 1981 42% Vse to nam daje 149,6% povprečja v zadnjih petih letih. To nam dokazuje visoko stopnjo humanosti naših delovnih ljudi, obenem pa tudi razumevanja samoupravnih organov, sindikata ter ostalih, da smo plan izpolnili s tako visokim preseganjem. Leta 1983 ob 30-letnici prostovoljnega anonimnega krvodajalstva v Sloveniji smo prejeli v znak zahvale priznanja občinskega odbora RK Novo mesto. Republiški odbor RK Slovenije pa nam je podelil jubilejno priznanje. Leta 1973 so bile tudi stkane prve vezi z aktivom krvodajalcev Mariborske tekstilne tovarne, s katerim smo se kasneje tudi pobratili. Vsa ta naštevanja pa precej zbledijo ob dejstvu, da še do danes nismo organizirani tako, kot bi to bilo potrebno. Pred leti je sindikat predlagal ustanovitev komisije krvo-dajlcev. Ravno tako niso bili imenovani organi, kot na primer tajnik, blagajnik itd. Zato je nujno, da se na predlog imenovane komisije skliče ustanovni občni zbor aktiva. Prosimo vse krvodajalce, da se v čim večjem številu udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo v obratu družbene prehrane v petek, 25. 1. 1985, ob 13. uri. V___________________________Z______________________________/ PLINSKI POŽARI TfMPfUTMA: 0'C PlITISIt : L o( Kako toplo obleči svoje otroke? Kadar govorimo o otroški garderobi, pomislimo najprej na to, da je otrok toplo oblečen, šele nato, kako bo oblečen. Večkrat lahko že staro garderobo popestrimo z detalji in počutje otrok je povsem drugačno. Ko pritisne prvi mraz in moramo peljati otroke v šolo, v vrtec ali pa gre z nami na sprehod, ga je treba obleči, da ga ne zebe, da je razigran. Toplo oblačilo je v veselje, zraven pa tudi za prijetno počutje. V zadnjem času se moda otrok oklepa stila odraslih. Podobnost se opazi v krojih, ki so zelo široki, celo malo preveliki, potem v pleteninah, vrhnjih delih podobnih suknjičem, veliko ječipk za dekoracijo, kravate, pojavljajo se klobuki v raznih barvah, največkrat v svetlih pastelnih barvah, kapice v kombinaciji s puloverji pa tudi baretke in šali za hladne dni. Vsa oblačila so malo prevelika tako, da je otroku po meri vsaj dve leti. Pri deklicah pridejo do izraza predvsem svetli toni, pri fantih pa posežemo tudi po temnejših. Veliko je našitih modnih detaljev raznih oblik. Aktualni so tudi pajaci in kombinezončki, ki jih nosijo v mrzlih dneh. Zelo radi oblečemo otroke v termo hlače, ki so podložene s flanelo in s tem dobimo prijeten topel občutek. Materiali so mehki, lahki in toplega otipa. Veliko se pojavljajo žepi z zadrgami, z gubami pa tudi kot torbica žepi raznih velikosti in oblik. Način oblačenja otrok je isti kakor pri odraslih, torej od majic, srajc, puloverjev ali jop, bund ali blejzerja, spodaj pa krilo ali hlače. Se pravi več oblačil naenkrat eno čez drugo z baretko ali kapo iz pletenine. Ob redkejših priložnostih tudi s kravato ali metuljčkom kot dodatkoma. Torej je tudi naš otrok lahko lepo in modno oblečen, čeprav vemo, da je treba malo globlje seči v žep kakor po navadi. Sicer pa, to so naši otroci! MARJAN PODLOGAR ■P ■ IZ MALIH RASTEJO VELIKI --------------------------- KO BOM VELIK... KO BOM VELIKA... Monika: V šolo bi rada hodila, ker je tam lepo. Polonca: Medicinska sestra bom, da bom zdravila velike starše. Damjan: Avtomehanik bom postal,ker je očiavtoličarin mu bom pomagal. Borut: Jaz bi bil rad v Novoteksu v službi. Damjanca: Kuharica bom, da bom delala v menzi. Tina: Krojačica bom postala, rezala blago, ga krojila. Lea: Jaz bi bila rada tam, kjer se dojenčki rodijo,da bi jih previjala in hranila. Matej: Jaz bi bil rad majhen, da bi nenehno hodil v malo šolo. Borut: Ko bom velik, bom bolničar, ker dobiš več denarja. Marjan: Avtomehanik bom in Frenku bom pomagal delat. Ksenja: V Labodu bi rada srajce zlagala. Gregor: Miličnik bom postal, da bom ustavljal avtomobile, če prehitro vozijo. Klemen: Učitelj bom, kerbiradučilučence,takokotdela to moj oči. Nataša: Ko bom velika, bom v vrtcu pomivala posodo. Anita: Frizerka bi bila rada, ker mi je pri frizerju luštno. Kristina: Zdravnica, da bi otroke zdravila. Zbrano pri »čebelicah« - otroci starosti 6 - 7 let \_______________________________________________________J V pričakovanju novega leta... Že sredi decembra smo in obljubil, da nas obišče tudi začeli z novoletnimi priredi- drugo leto, seveda, če bodo tvami. Ogledali smo si risanke: otroci pridni in ubogali svoje Zajček Dolgoušček, Lolek in tovarišice ter starše. Bolek, obiskala nasje lutkovna Dedek Mraz je odšel, nam pa skupina in nam zaigrala igrico so ostali lepi spomini, pesmi in Meh za smeh. Tudi običajni igrače, ki jih je prinesel dedek dnevi v vrtcu so bili bolj praz- Mraz in s katerimi se zelo radi nično obarvani, saj smo se učili nove pesmice in izdelovali čestitke. Okrasili smo igralnice, hodnike in garderobe. Ker je bilo pričakovanje dedka Mraza vse bolj nestrpno, smo tovarišice same popestrile program z dvema lutkovnima igricama: Didel, didel daja, dedek Mraz prihaja in O goskici, ki se je učila peti. Skupine so se med seboj obiskovale in takrat so donele pesmi o dedku Mrazu. Končno je le prišel dan, ko nam je dedek Mraz obljubil svoj prihod. Čakali smo ga v igralnicah ob novoletni jelki ter veselo prepevali. Naša pesem je bila glasna in zato nismo slišali dedkovega trkanja. Dedek je vstopil v igralnico in nas pozdravil s svojim debelim glasom; ko smo pesem zapeli do konca. Otroci so stekli k njemu, ga božali, spraševali in vriskali od veselja, ker je težko pričakovani dedek Mraz le prišel. Dedek je vse povabil v skupni prostor in nam ob novoletni jelki povedal zanimivo zgodbico, razdelil pakete z igračami igramo. MAJDA MARKOVIČ Moja prva prebrana knjiga Ko sem bila še majhna, sem že rada listala po knjigah. Večkrat sem prosila mamico, naj mi kupi knjigo. V prvem razredu sem se naučila brati. Nato mi je dedek Mraz prinesel zbirko knjig o Heidi. Bilo jih je sedem. Ena je bila lepša od druge. Dva dni sem si ogledovala samo slike. Nato sem začela brati. Prebrala sem celo zbirko. Te knjige so opisovale pridno deklico Heidi, ki je pomagala bolnim otrokom. Živela je pri dedku na Planini, kerstaji obastarša umrla. Iz teh knjig sem se marsikaj naučila. Dobila sem še večje veselje do branja. RENATA MIKLIČ 2. c OŠ XII. SNOUB Novo mesto s -------------- N Nastopajmo! V_______________________y Najhvaležnejše občinstvo pri javnem nastopanju otrok so starši, sorodniki in prijatelji. Med drugimi pa so še skupine otrok v VVO ter upokojenci in bolniki. Tem je prireditev otrok izključno za razvedrilo. In po kakšnih merilih ocenjujejo odrasli nastopanje otrok? Ocene odraslih so pogosto narejene po naslednjih kriterijih: Pogosta »pozitivna« ocena odraslih je, da so se ob nastopanju otroci »lepo vedli«, bili so lepo počesani, nosili so bele žabe. niso se prerivali, ubogali so vzgojitelja, govorih so samo, če jih je kdo kaj vprašal, in samo tisto, kar je bilo načrtovano in potrebno... Gre torej za normo lepega vedenja. Potreba po zunanji urejenosti izvira iz potrebe po ugajanju in všečnosti, njena posledica pa je kaj hitro, da se otroci že v tej zgodnji dobi nauče bolj ali manj prikrito in sprenevedano streči pričakovanjem in okusom odraslih. Tudi nastopanje naj bo predvsem način, kako se otroci nauče odkrivati, spoznavati, izražati in uveljavljati svoj jaz v aktivnem spoprijemanju z okoljem, pristno in spontano. Druga »pozitivna« ocena odraslih se nanaša na »pravilnost«: otroci so pravilno zapeli pesmico, niso se zmotili pri recitiranju, pri plesu so vsi izvajali gibe enotno. Tretjo veliko napako delajo odrasli ocenjevalci, kadar menijo, da je nastop tem več vreden, čim zahtevnejše so vsebina, umetniška oblika ali tehnična izvedba, s katero otroci nastopajo. Namesto čim večje storilnosti pri izvedbi naj vzgojitelji poudarjajo otroško neposred- nost, svojevrstnost, sproščenost, vživetost in prepričljivost. Gledalci pa naj uživajo v prisrčnosti otrok in se radostijo z njimi z vso otroškostjo, ki jo še nosijo v sebi. Otrok ima pravico do svojega otroštva, zato mora biti nastopanje v celoti prilagojeno in podrejeno njegovim zmožnostim. MAJDA NEMANIČ Uvajalni seminar Uvajalni seminar za vse pripravnike je bil od 17. do 21. decembra v sejni dvorani, in sicer vsak dan od 10.30 do 14. ure. Na seminarju so nam predavali o zgodovini No-voteksa in samoupravljanju, potem pa je prišel iz vsakega obrata vodja in nam predaval o poteku dela v konver-tirnici, barvarni, predilnici, tkalnici, apreturi in pripravi, nazadnje pa še v konfekciji. Imeli smo tudi predavanje o varstvu pri delu terdelovnih razmerjih. Reševali smo tudi test iz varstva pri delu, vsi smo ga opravili in dobili tudi potrdilo. Na koncu seminarja pa smo zvedeli, kdaj bomo imeli pripravniški izpit. Nekateri so ga že imeli, imeli pa ga bodo še pripravniki iz trgovine konfekcije. Upam, da ga bomo vsi uspešno opravili. ZVONKA MOHAR Kako sem postala pionirka Pionirka sem postala ob dnevu republike lani, ko sem obiskovala prvi razred. Zbrali smo se v avli naše šole. Učenci in učenke višjih razredov naše šole so nam pripravili prijetno proslavo. Po krajšem kulturnem programu so nam podelili rdeče rutke, pionirske kapice z značkami, pionirske članske izkaznice in hranilne knjižice. Sladkali smo se s krofi, torticami in pili sok. Nato smo se zabavali z raznimi igricami. Ko smo se naveličali, smo šli v razrede. Potem smo odšli vsi veseli domov. Tako se spominjam dneva, ko sem postala pionirka. JANJA STROJIN 2. b. Moje pripravništvo V letu 1981, ko sem se odločila za poklic tekstilnega konfekcionarja, si nisem mogla misliti, da bosta dve leti šolanja tako hitro minili. S precejšnjo mero strahu sem prestopila prag tekstilne šole v Metliki, z željo, da bi nekoč to šolo uspešno končala. To mi je tudi uspelo. Dve leti sta torej zelo hitro minili in kar težko mi je bilo, ko sem se morala ločiti od sošolk in šolo zamenjati s službo. Avgusta sem kot pripravnik prišla v DO Novoteks. Že med šolanjem sem tukaj kot štipendist opravljala redno počitniško prakso, vendar pa sem se zelo bala, kako me bodo sprejeli sodelavci. No, ta moj strah je bil povsem neupravičen. Ze prvi dan mojega dela smo se vsi prav lepo razumeli. Svoje pripravništvo sem začela v tozdu Konfekcija. Že takoj na začetku sem se seznanila s potekom dela v pralnici, ki mi je bilo všeč. Je zelo naporno, a zanimivo. Mentorica me je seznanila s pranjem in sušenjem hlač, poleg tega pa sem spoznala še naslednja dela: obračanje hlač, etiketiranje, sortiranje in priprava hlač za skladiščenje. Od vseh teh del mi je najbolj všeč pranje hlač, saj rada opravljam dela na posameznih strojih. Poleg dela v pralnici sem spoznala tudi dela v neposredni proizvodnji. Delo v proizvodnji je kljub sodobni opremi še vedno zelo naporno, od posameznega delavca pa je odvisno, ali delo opravlja zbrano in kvalitetno, le s tem lahko doseže čim boljši izdelek v proizvodnji. Bliža se februar, s tem pa tudi konec mojega pripravništva. Ob pomoči sodelavk in mentorice sem spoznala številna dela, ki sem jih rada opravljala, kljub temu pa se zavedam, da to še ni dovolj in da si bom z leti nabrala več delovnih izkušenj. Upam, da bom dobra delavka tudi v proizvodnji, da bom vestno opravljala dela in naloge, katere bom dobila po opravljenem strokovnem izpitu. MOJCA KOČJAŽ ----------------------------— . Teorija — praksa v_______________________________y Zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da morajo učenci srednjih šol opraviti vsako leto delovno prakso v OZD. Tako smo tudi letos odšli učenci na prakso v različne delovne organizacije. TEEII5 REŠITEV KRIŽANKE IZ DECEMBRSKE ŠTEVILKE VODORAVNO: NOVOTEKS, AKADEMIK, BA-GAT, MI, ORO, AMOR, RING, ANO, EN, RALO, KAPUCA, OMAR. Delovno prakso sem opravljala v delovni organizaciji Novoteks, v DSSS - plačilni promet, saldakonti kupcev in prodaja konfekcije. Spoznala sem različna dela in naloge v zvezi z knjigovodskim poslovanjem v OZD. Svoje znanje iz teorije sem lahko prenesla v prakso. Dela je bilo več kot dovolj za vse, saj morajo uslužbenke velikokrat delati tudi popoldne. Pri delu nisem imela občutka manjvrednosti, na razna vprašanja o načinu dela sem dobila ustrezen odgovor. Kljub dobremu poslovanju so v administraciji vidne drobne pomanjkljivosti, ki povzročajo da poslovanje ni dovolj uspešno. Z boljšo organiziranostjo in ustreznim znanjem bo tudi to realizirano. Pregovor pravi: teorija brez prakse je kakor kruh brez soli. Brez ustreznega znanja ni uspešnega poslovanja. Vendar so na tej poti razne ovire, saj je med teorijo in prakso prevelik razkorak. OZD bi se morale bolj vključevati v usmerjeno izobraževanje, saj je od šolstva odvisna naša bodočnost. Tega pa se naša družba premalo zaveda. JOŽICA KRESE 3. c. DESŠ Novo mesto Planiranje o kvaliteti Žalostno je, da se kvaliteta ne jemlje v obzir kot element planiranja. Problem kvalitete rešujemo na lahek način, stihijsko — od primera do primera. Premajhna pozornost se posveča planiranju kvalitete, razvoju delovnih metod in ugotavljanju stroškov za zagotovitev kvalitete. V časopisu in v tovarni se veliko govori o kvaliteti, vendar so to le ugotovitve brez stvarnega ukrepanja. Namesto k mobilizaciji za boljšo kvaliteto vsa prizadevanja vodijo k demotivaciji. Poslovna politika mora dati poudarek na kvaliteto proizvodov in kvaliteto dela. S planiranjem napredka kakovosti bi se doseglo boljši plasma na svetovnem in domačem trgu (ko postaja vse bolj zahteven), povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov in s tem povečanje dohodka. Analizi kvalitete se daje premalo poudarka, npr. analize reklamacij, ki odkrivajo vzroke slabe kvalitete, se premalo usposabljajo. Sestavni del plana kvalitete morajo biti raziskava trga, analize reklamacij, raziskava možnosti za uporabo, analize posameznih proizvodov, ne pa samo praksa in izkušnje. Pri nas sta mesto in vloga (naloga) službe za napredek kakovosti reducirala na inšpekcijo. Kvaliteta se pa lahko doseže edino le s timskim delom, ne pa z inšpekcijo. Naš način zagotavljanja kvalitete je odvisen od strogosti kontrolorja oziroma službe. V glavnem se govori o napakah v proizvodnji (ker se misli, da so edino te velike). Številni delavci na kontroli (končni in medfazni-režija) zmanjšujejo produktivnost, večajo stroške, vendar so potrebni, ker je število napak veliko. Vsa izboljšanja slonijo na boljši kvaliteti, seveda če želimo biti na trgu med najboljšimi. Razmišljati moramo o velikih stroških, ki jih pogojuje slaba kvaliteta, in jih zmanjševati. Izboljšanje kvalitete se lahko doseže le, če je v to stalno vključeno vodilno osebje. Da bi to dosegli, je potrebno pretrgati s tradicijo, ker vidimo, da je največ napak takšnih, ki se stalno ponavljajo in jih obravnavamo kot normalne za proizvodnjo (ali službo). Osnovni koncept mora biti, da se problemi kvalitete ne rešuje generalno, vsi naenkrat, temveč se izdela kompleten projekt, razdeljen na reševanje posameznih problemov. Za rešitev vsakega problema se določi tim. Napaka nastane v enem oddelku ali na enem mestu, vzrok pa je lahko v več oddelkih in ga zato rešuje tim in ne posameznik. Naloga tima bi bila, da najde vzrok napake in daje navodila za njeno odklonitev. dipl. inž. MIRJANA BAVČAR PORTRET MESECA DULAR Vlado Vlado se je rodil v Novem mestu leta 1942 kot sin polproletarske družine. Osnovno šolo je obiskoval v Vavti vasi, industrijsko kovinarsko šolo pa v Ljubljani, kjer se je tudi prvič zaposlil. Zaposlen je bil v tovarni volnenih izdelkov Volnenkajger je ostal do maja leta 1960. Se istega meseca seje preselil v Novo mesto in pričel delati v Novoteksu. Zaposlen je bil v strojni delavnici, kjer je opravljal dela in naloge strojnega ključavničarja. V letu 1964 je bil premeščen v oplemenitilnico, kjer so tisto leto začeli z montažo novega strojnega parka. V oplemenitil-nici je zaposlen še danes. S svojo družbenopolitično dejavnostjo je pričel že zelo zgodaj, saj je bil s sedemnajstimi leti že vključen v udarno brigado »Rezke Dragar«. Toje bila srednješolska brigada, kije imela za nalogo trasiranje avto-ceste Beograd—Gevgelija v brigadirskem naselju Borisa Kidriča v Aleksincu. Leta 1959 so ga poslali na tečaj za mlade aktiviste, ki je bil organiziran v Ljubljani. V Novoteksu je kot aktivni mladinec sodeloval v samoupravnih organih, kasneje pa postal predsednik samoupravne delavske kontrole TO Tkanine. Komisija je bila v tem času zelo aktivna. Imeli so 14 sej (koriščenje reprezentance, koriščenje surovin, poslovna problematika TO Tkanine itd.). Kasneje je bil nekaj časa podpredsednik samoupravne delavske kontrole DO Novo-teks, kasneje pa tudi podpredsednik lO Zveze sindikata TO Tkanine. Zadnjo funkcijo je sprejel v tem mandatnem obdobju — je predsednik OO sindikata TO Tkanine. Za svojo prizadevnost na področju DPO in organizaciji dela je prejel plaketo Novoteksa. Odkar je zaposlen, se je ukvarjal z inovativno dejavnostjo. Kot inovator je dobil občinsko priznanje in denarno nagrado. Vlado je bil vseskozi aktiven pri spodbujanju in razširjanju inovativne dejavnosti vTOTkanina. Aktiven je bil predvsem na področju tehničnih izboljšav za izboljšanje kvalitete in povečanje kapacitete obstoječih strojev. Na njegov predlog so skupno izdelali stroj za mokro fiksiranje tkanin. Ta stroj je bil z izjemo pogonskega reduktorja v celoti izdelan v Novoteksu. Možnosti za inovativno dejavnost pri nas so zelo velike. Taka optimistična gledanja pa bo moč realizirati, če bi imeli možnost povečati kapacitete strojne delavnice (gre predvsem za prostorsko razširitev). Kljub težavam, s katerimi se inovatorji srečujejo, pa že danes izdelujejo najrazličnejše rezervne dele in različne naprave (naprave za uravnavanje volkov). S povečanjem kapacitet bi lahko izdelovali tudi pralne stroje, ki bi prinašali izredno dobre finančne rezultate. Kljub ugodnim rezultatom inovativne dejavnosti pri nas pa Vlado Dular pravi: »Z inovativnimi rešitvami v bistvu rešujemo le obstoječo proizvodnjo. S stroji, ki so že v celoti odpisani, dosegamo večjo produktivnost na zaposlenega in boljšo kvaliteto izdelkov kot kjerkoli drugje v jugoslovanski tekstilni industriji, za katero velja dejstvo, da dela na dosti bolj razviti tehnologiji in strojnemu parku kot pri nas v Novoteksu. Zato inovativna dejavnost v takem smislu pomeni zaostajanje za novo tehnologijo, saj na ta način rešujemo le probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na že zastareli tehnologiji.« Obveščamo vse lastnike osebnih avtomobilov, ki imajo v vozilu ročni gasilni aparat, kateremu je že potekel rok kontrole ali ni brezhiben, da ga lahko prinesejo v gasilsko društvo Novoteks, kjer bomo brezplačno opravili servis. Ugotovili smo namreč, da imajo lastniki ročnih gasilnih aparatov težave pri servisiranju, zato se potrudite in prinesite aparat, da bo vedno brezhiben in uporaben! Operativni štab 1GD llllllllllllllllltllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Poročilo skupne disc. komisije v letu 1984 Post. ustavljen oproščeni opomin javni op. razpo. na druga dela in nal. denarna kazen denarna pog. reneh. pog. preneh. Skupaj TO Kont. 2 6 — — — — 3 11 DSSS — — 3 2 — 1 — 1 — 7 TO Trg. — — — — — — — — — — TO Tkan. — — — — — — — — — — Opl 4 1 1 14 — 8 — 3 3 34 Tkal 2 1 2 6 — 4 — 5 3 23 Plet — — — - — 1 — — — 1 Pred — 2 1 7 1 2 1 2 4 20 IVS 2 2 1 1 — 1 — — — 7 Prip. 1 2 5 — — — 2 2 12 9 6 12 41 1 17 1 13 15 115 V letu 1984 je skupna disciplinska komisija na sedežu DO imela 7 obravnav. V tem obdobju je prejela 115 predlogov za uvedbo disciplinskega postopka. Od tega je bilo 9 postopkov ustavljenih, 6 delavcev je bilo oproščenih, 12 delavcem je bil izrečen opomin, 41 delavcem je bil izrečen javni opomin, 1 delavec je bil razporejen na druga dela in naloge za določen čas, 17 delavcem je bila izrečena denarna kazen, 1 delavcu je bil izrečen ukrep denarne kazni — pogojno za dobo 3 mesecev, 13 delavcem je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložen, 15 delavcev je moralo zapustiti DO. OlAMOTMTaMT^UMMi NOVO MOTO j«r NOVOTEKS N O VOTKKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik). Brane I rankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Željko Mitrič, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TO/J) (irafika, tisk Tiskarna Novo mesto.