POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 34, 20. AVGUST 2004, CENA 289,00 SIT Zgornja Savinjska dolina je bila vedno moja želja, da bi bil tam kdaj kaplan ali župnik ISSN 035 Nagradna akcija za NOVE naročnike Savinjskih novic Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Jožefov vrelec, i naravna mineralna z jodom , .rgovine- Zadruga Mozirje ',ED v sodelovanju - , i■ Zadruga mozirie z Mercatorjem Zgornjega vlnj'.kn kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Pripravite se 113 ZIVTIOt V VSEH FRANŠIZNIH PRODAJALNAH ZA VSAKOGAR NEKAJ!!! Bibita Orange light 1,51 96,00 Stil pomaranča 1,51 99,00 Frupi Fora limona 1,51 99,00 Voda Tiha 1,51 59,00 Sladoled Mercator 11 459,00 pjvo Zjato Sladoled Planica 11 489,00 etosi nakupom Z kurilnega v Barcaffe 250 g, VP Polposneto mleko z dodatkom Omega 3 za srce in ožijje TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov - odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! PE Bencin. Izkoristite možnost enostavnega najetja Erinega kredita na prodajnem mestu s predložitvijo BA kartice, osebnega dokumenta in davčne številke. PE Bencin | Savinjska cesta 11 | 3331 Nazarje | telefon: 03 8393820 E R A Trgovina prijaznih ■ - . -i-. ' Rfc..... Andreja Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Poskrbite za lahek korak wa ših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJEN/ OD NOG DO GLAVE mm aiu alu-pvc alu in pvc vhodna okna s prezračevalnim »isti TROCAL OBUK Okna in vrata SIMER- za razgiban, topel in varen dom Vedno znova sem prijetno presenečen, kako prijetno je vzdušje na srečanjih in akcijah, kijih organiziramo sodelavci tednika Savinjskih novic. Očitno tudi v tem primeru drži življenjsko pravilo, da tisto, kar daješ, tudi dobivaš. Ce daješ dobro voljo, prijaznost, prijateljstvo, se ti vse to Slejko prej povrne. In v sobotoje bilo na turnirju v odbojki na mivki v Varpol-jah točno tako. Sodelavci in sodelavke Franjo, Helena, Uroš in Urška, Igor ter Rajko so skupaj s člani športnega društva Gmajna pripravili enkraten dogodek, ki je postregel s krasnim vzdušjem v čudovitem športnem ambientu. Zadovoljstvo vseh, ki so tekmovali, in tudi tistih, ki so prišli v Varpolje zgolj kot gledalci, nas spodbuja, da skušamo prihodnje leto pripraviti še bolj atraktiven turnir. Še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da bomo imeli mnogi to avgustovsko športno popoldne v lepem spominu. Ob pomanjkanju ostalih novic so v teh dneh v ospredju dogodki na olimpijskih igrah v Atenah. Slovensko zastopstvo se zaenkrat ne more pohvaliti s posebej dobrimi rezultati, izjema je le Žaičanka Urška Žolnir, kije v judu osvojila bronas- to medaljo. Vse kaže, da bodo največje razočaranje pripravili rokometaši, ki nizajo poraze drugega za drugim, pred pričetkom olimpijskega turnirja pa so jih uvrščali celo v širši krog favoritov za medalje. Do izteka naše nagradne akcije za nove naročnike Savinjskih novicje še dobrih deset dni. Da bi vse skupaj poenostavili in se približali vsem tistim, ki so zainteresirani, da bi prejemali časopis do konca leta brezplačno, smo se odločili, da bomo v sredo, 25. avgusta, s stojnico prisotni na otvoritvi supermarketa Tuš v Mozirju. Tam bo mogoče na enem mestu urediti vse: naročiti Savinjske novice in dobiti darilni bon v vrednosti 6.000 tolarjev, ki ga bodo lahko vsi novi naročniki vnovčili kar v novem prodajnem centru, če bodo tako seveda želeli. Upam, da boste z zanimanjem prebrali intervju z Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je zares nenavaden človek. Izžareva neko posebno energijo, zato me ne preseneča več, da v svoji okolici, kamorkoli pride, privlači ljudi in nanje deluje pozitivno. Naš naslednji sogovornik bo direktor celjskega podjetja Engrotuš Aleksander Svetelšek, ki napoveduje, da rast Tuša še ni zaključena. DeSUS: Pokojnine uskladiti z rastjo plač Intervju: Izidor Pečovnik - Dori, slovenski duhovnik v Nemčiji Mozirski gaj: Tekmovalna razstava slovenskih vrtnarjev ... 10 Nova Štifta: 150 let posvetitve romarske cerkve Praznik občine Luče Sproščena dostojanstvenost prvega praznovanja...... Hojnikova kašča: Ohranjanje kmečkega stavbarstva.13 Na naslovnici: Pogovor članov komisije za ocenjevanje v Mozirskem gaju ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 34, 20. avgust 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.________________________________________________________________________________________________________^ DOPUST IN KNJIGA Beri mi o ljubezni... Kot kaže je ljubezen tista, o kateri med letnim dopustom Zgornjesavinjčani največ berejo in seveda sanjajo. Tako kaže statistika najpogosteje izposojenega knjižnega gradiva v mesecu juliju in avgustu v Osrednji knjižnici Mozirje. Tuji avtorji so še vedno veliko bolj brani kot slovenski, saj se med stotimi najbolj branimi knjigami v mozirski knjižnici najde le 12 takšnih, ki so jih napisali slovenski avtorji. Romani z lahko ljubezensko vsebino, ob branju katerih lahko možgane »pošljemo na pašo«, so torej čtivo, ki se najbolj prileže med poležavanjem na plaži. Dopust je konec koncev namenjen počitku in tega se Zgornjesavinjčani dobro zavedajo, saj na seznamu stotih najbolj branih knjig ni najti nobenega strokovnega čtiva, ki bi ga znanja željni dopustniki vestno prebirali med predajanjem sončnim žarkom. Še najbližje omenjenemu seznamu je biografija Lance Armstronga, Ne gre samo za kolo: moja vrnitev v življenje. Sicer pa je bila največkrat izposojena knjiga tega poletja roman Nebo se podira, avtorice Sidney Sheldon, siedi roman Kot morje lahkotno, Wilbur Smith, na tretjem mestu pa je roman Vanilija in čokolada avtorice Sveve Casati Modigna-ni. Še vedno pa so izredno priljubljeni ljubezenski romani pisateljice Danielle Steel, saj so se med prvimi dvajsetimi znašli kar štirje njeni romani. Najbolj brana slovenska avtorja letošnjega poletja v Osrednji knjižnici Mozirje sta Aksinja Ker- mauner s knjigo Dnevnik Hiacinte Novak ter Franček Rudolf z ljubezenskim romanom Jahta med drevjem, omenjena romana pa zasedata enaindvajseto in triindvajseto mesto. In kateri so še preostali slovenski avtorji, ki so se uspeli prebiti na seznam stotih najbolj branih knjig v Zgornji Savinjski dolini? To so še Maša Modic, Janja Vidmar, Vida Žabot, Vesna Milek, Polona Škrinjar, Mila Jakopič, Igor Kar-lovšek, Marjan Tomšič ter Mirjana Ribič. Zelo pridni bralci so tudi otroci, ki precej bolj kot odrasli posegajo tudi po knjigah slovenskih pisateljev. Velik razlog je zagotovo tudi dejstvo, da imajo precej dobro izbiro, saj se slovenski mladinski avtorji v priljubljenosti brez težav kosajo s tujimi. Tako so med dvajsetimi najbolj branimi mladinskimi knjigami tudi Punčka v ogledalu Marinke Fritz - Kunc, Sama doma Dese Muck, počitniška grozljivka Otok smrti Janje Vidmar ter stripi o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku vedno priljubljenega Mikija Mustra. Da so knjige pomemben del poletnega dopusta, kaže tudi podatek, da v mozirski knjižnici samo v juliju beležijo kar 3621 obiskov. Veliko zanimanja je tudi za uporabo interneta, ki je večinoma zaseden ves odpiralni čas, vse o priljubljenosti gledanja filmov pa pove podatek, daje bilo le vjuliju izposojenih kar 2239 videokaset. Največkrat so bile izposojene komedije ter mladinski filmi in risanke. To so le podatki za knjižnico v Mozirju, vse bolj obiskane pa so tudi ostale, krajevne knjižnice, ki delujejo v vseh večjih krajih Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob Naša anketa Pod palmami s knjigo v roki Koliko beremo? Je knjiga naša najboljša prijateljica, ali pa je to tista zadevščina, ki je, razen če ni res nujno, ne vzamemo pretirano radi v roke? Poletje bi naj bil čas, ko pridejo tudi knjige najbolj na svoj račun, saj naj bi ljudje takrat imeli tudi največ časa zase in stvari, ki jih imajo radi. Branje naj bi po mnenju večine sproščalo, a vendar imamo opravka tudi z drugačno literaturo. Zanimalo nas je, kako pogosto segamo po knjigah, kaj najraje beremo in če branje uvrščamo zgolj pod »sezonske hobije«. Tjaša Šoster, Šentjur Med poletjem rada vzamem knjigo v roke, predvsem kakšne najstniške romane, kot so npr. Crazy, Prekinjeno deklištvo... Za takšne knjige je najbolj čas med poletjem, na morju. Mozirje letom kot tudi med poletjem. Rada se poslužujem duhovne literature, kakšnih romanov, kmalu pa bo seveda zopet napočil čas tudi za študijsko literaturo. Takrat več berem kot med letom, a še vseeno pre- malo. Prebiram rad kakšne zgodovinske romane, seveda pa mi v roke zaide tudi kakšna literatura, ki ima povezavo z mojo službo. Minka Napast, Mozirje Med poletjem je čas za lahkotnejšo literaturo, da se človek sprosti, seveda pa si moram vzeti čas tudi za »literaturo«, ki se dotika moje službe in aktualne dogodke ter novosti. Alenka Gaberšček, Ljubljana Veliko berem skozi celo leto in ne zgolj med počitnicami. Tako da kakšnega posebnega porasta pri branju med počitnicami pri sebi ne opažam. Branje mora biti v ravnovesju tako z delom, kot tudi z dopustom. Berem romane, biografije, kakšne filozofske zadeve. Nazadnje sem prebrala Gospodarja muh, ponovno sem brala Živalsko farmo in Siddharto, brala sem tudi Hessejevega Narcisa in zla-toustnika... Lahko bi rekla, da berem ogromno. Ana Podkrižnik, Ljubno ob Savinji Na morju ponavadi bolj malo berem, drugače pa pridejo knjige na svoj račun bolj med poletjem kot pa med letom. Opravka imam z literaturo, kije predpisana, drugače pa sama najrajši vzamem v roke kakšne pustolovske ali pa ljubezenske romane. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem © wmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmm DESUS - OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pokojnine uskladiti z rastjo plač Stranka DeSUS velja v javnosti za upokojensko stanovsko stranko, ki naj bi zagovarjala predvsem pridobljene ustavne in druge pravice vseh upokojencev, starejše generacije in invalidov, vendar ne v škodo ostalih dižavljanov Slovenije. Stranka je na nedavnih volitvah v evropski parlament nastopila skupaj z vladajočo LDS, čeprav je predsednik stranke Anton Rous že večkrat izjavil, da DeSUS vedno nastopa samostojno. Nekatere javnomnenjske ankete kažejo, da morda stranke v prihodnji državnozborski sestavi ne bo več, kar je malo verjetno, saj so bile takšne napovedi v obtoku tudi pred štirimi leti. Predsednik območnega odbora DeSUSa Peter Habjan (levo) in predsednik stranke Anton Rous (foto: Ciril M. Sem) Za osvežitev spomina povejmo, daje stranka na lokalnem nivoju na zadnjih volitvah pridobila svetniška mesta v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno. Po besedah predsednika območnega odbora Petra Habjana, so z delom in rezultatom, ki so ga dosegli svetniki zadovoljni, kar pomeni, da so bile njihove pripombe upoštevane. Kar pa seveda ne pomeni, da ima stranka upokojencev omembe vreden vpliv na odločilno dogajanje v Zgornji Savinjski dolini, ki vse bolj očitno sodi med tiste predele naše države, ki dosegajo podpovprečne gospodarske in druge rezultate. »Prizadevanja združevanja vširšo Savinjsko-šaleško razvojno regijo s ciljem izboljšanja gospodarskega položaja še niso obrodila sadov. Zato je pomembno, da iz našega območja izvolimo v Državni zbor predstavnike, ki bodo znali, hoteli in želeli zagovarjati naše interese. Odprta vprašanja na področju gospodarstva, turizma, zdravstva, var- stva okolja, telekomunikacij, kulture, vzgoje in športa in druga pozivajo k večjim prizadevanjem njihovega reševanja in k zagotovitvi enakomernejšega razvoja posameznih regij države,« razlaga Habjan, ki se bo na oktobrskih volitvah potegoval za mesto poslanca. Po njegovem je največji problem doline pomanjkanje delovnih mest in zato relativno visoka brezposelnost. Tu ni prostora za gradnjo velikih obratov, zato bo potrebno dolino usmeriti v razvoj drobnega gospodarslva, in sicer takšnega, ki bo ustrezalo naravnemu okolju. »Našim otrokom moramo ponuditi primerne pogoje za njihovo izobraževanje, zadostno število primernih delovnih mest, primerna stanovanja in vse ostalo, kar potrebujejo za človeka primerno življenje. Sedaj, ko smo del Evrope je že skrajni čas, da dvignemo nivoje na področju zdravstva, sociale in vsa ostala, ter jih postopno izenačimo z najrazvitejšimi. Sorazmerno visok delež starejše generacije v prebivalstvu Slovenije, kottudi visoko število upokojencev, narekuje posebno skrb pri urejanju njihovega pokojninskega in zdravstveno-varstvenega položaja. Vzpodbujati in negovati je potrebno medgeneracijsko složnost in solidarnost, ter zmanjševati socialne razlike med državljani,« je prepričan Habjan. V DeSUSu striktno zagovarjajo interese upokojencev, zato bodo na državnem nivoju vjesenskem času odprli razpravo o vse bolj očitnem zaostajanju pokojnin za gibanjem plač. Savinjčan DRŽAVA JE OČITNO NA KMETE POZABILA Izplačilo subvencij zamuja več mesecev Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je tako kot vsako leto tudi letos spomladi izdala odločbe, na podlagi katerih naj bi država kmetom izplačala uveljavljanje tako imenovanih neposrednih plačil. Zadeva naj bi postala pravnomočna po izteku petnajstdnevnega pritožbenega roka, kar naj bi v praksi pomenilo, da bi morali upravičenci dobiti izplačana sredstva nekje v maju. Na očitno nedoslednost nas je opozoril kmet Jože Pančur iz Krnice v občini Luče, kateremu država že od 23. aprila letos dolguje 272.440 tolarjev. Pančurjeva družina gospodari s 66 hektari velikim posestvom, od tega je več kot 30 hektarov neobdelovalnega sveta. V hlevu ima devet glav veliko čredo, od tega je pet krav molznic. Glavni problem je pravzaprav vtem, da seje kravja čreda v letu dni dobesedno prepolovila. »Sam sem jih spravil, ker niso ostale breje. Gre za splošen problem, zato bom prešel na belo pasmo, ki daje odlično meso,« pravi Pančur. Na Habrovem so se odločili opustiti mlečno proizvodnjo, čeprav bi glede na površino posestva lahko imeli 14 molznic. Država, ki mu dolguje nekaj manj kot tristo tisočakov, je po njegovem votla tvorba, ki ji je potrebno vsak mesec plačati vse dajatve, v nasprotnem zaračuna oderuške obresti. »Meščani zmotno mislijo, koliko denarja dobimo kmetje. Očitno ne vidijo, da država samo obljublja in nič ne da,«je kritičen Pančur, ki seje dolgo časa brez najmanjšega uspeha trudil izvedeti od Jože Pančur: “Meščani zmotno mislijo, koliko denarja dobimo kmetje.” (foto: EMS) pristojnih na Agenciji, zakaj odobrenega denarja niti po treh mesecih ni na njegovem računu. Ko smo poskušali preveriti Pančurjeve trditve in izvedeti, zakaj kmetje še vedno čakajo na denarje tudi nam avtomatska tajnica prijazno pojasnila, da so vsi operaterji zasedeni. Ste tretji v čakalni vrsti, nam je še pojasnil glas na drugi strani, nato je po nekaj sekundah nastopila popolna tišina. Kljub večkratnim poskusom je ostala direktorica Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Sonja Bukovec nedosegljiva. Na kmetijskem ministrstvu si očitno komuniciranje z javnostjo oziroma prizadetimi kmeti predstavljajo nekoliko po svoje. Če nič drugega je očitno, da država z velikimi besedami o potrebni podpori višinskih kmetij in ohranjanju kulturne krajine ne misli povsem resno, saj Pančun še zdaleč ni osamljen v razmišljanju, da bo kmetovanje preprosto opustil. Savinjčan Izidor Pečovnik - Dori (foto: Franci Kotnik) Duhovnik, župnik, nogometaš... V zadnjem času ga nekateri opisujejo celo kot duhovnega menedžeija. Izidor Pečovnik - Dori, doma z Vranskega, po »kazenski premestitivi«, ker je v farni cerkvi dopustil modno revijo, že devet let službuje v Berlinu. Njegovo ime se znova mnogokrat omenja v času, ko nekatere premestitve župnikov po Sloveniji vzbujajo odkrito ogorčenje in nasprotovanje vernikov. Tudi Zgomjesavinjčani ga dobro poznajo, kako pa Dori pozna Zgornjo Savinjsko dolino? Zelo dobro. Če sem odkritje bila Zgornja Savinjska dolina vedno moja želja. Želel sem si, da bi bil tam kdaj kaplan ali župnik, vendar se to doslej ni uresničilo. Mogoče pa le kdaj, saj upam, da za to še nisem prestar. Zgornja Savinjska dolina je vsekakor ena najlepših dolin v Sloveniji, tudi za nas, ki živimo na drugi strani Dobrovelj oziroma preko Lipe. Sedaj, ko je cesta lepo urejena, se dostikrat z Vranskega zapeljem v Zadrečko dolino in naprej po Zgornji Savinjski. Najlepše pa je zame takrat, ko se iz obeh dolin dobimo na Čreti. To je naša skupna božja pot. Odkar pomnim, so tukajšnji župniki to gojili in to nas veže. - Kmalu bo devet let, odkar živite in delate v Nemčiji... Resje, prvega novembra bo devet let. Tudi zame je to neverjetna številka, saj prej na nobeni župniji nisem bil tako dolgo. V Berlinu se dobro počutim, kajti to je mesto, ki daje človeku občutek svobode, predvsem svobodnega ustvarjanja. Tudi naše • IZIDOR PEČOVNIK - DORI, SLOVENSKI DUHOVNIK V NEMČIJI Če zavrneš enega človeka, si jih preko njega morda zavrnil na stotine cerkvene strukture so tako urejene, da smo zgodilo to, kar se sedaj godi tem župnikom, sem duhovniki zelo svobodni pri svojem odločanju in delovanju, nikoli nimaš občutka, da si kontroliran ali nadziran, zato seti zdi, da še premalo storišz ozirom na to, kaj bi lahko storil. To je velik izziv za mladega duhovnika in tudi zame in to je tisto, kar me drži v Berlinu. Druga slvar pa so seveda naši Slovenci v Berlinu, ki so kot ena župnija. Dobili smo lepo cerkvico v središču mesta, kjer se počutimo kot doma. Tudi Nemci so nas vzeli za svoje in češe človektako dobro počuti, potem pozabi, da je v tujini. Lahko rečem, da vsak dan veliko več govorim slovensko kot nemško, zato niti nimam priložnosti, da bi se naučil perfektno nemško, čeprav živim v glavnem mestu Nemčije. Nemško govorim samo zato, ker imam sedaj v centru Berlina tudi tri nemške župnije. - V tem obdobju, odkar ne živite v domovini, se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. Kako iz te oddaljenosti spremljate vse te spremembe? Napredek je izjemen. Slovenci, ki so že 35 let ali več v Berlinu in se vračajo domov, preprosto ne morejo verjeti, kaj vse seje vzadnjem času zgodilo. Celo tako je, da se nekatere stvari, ki gredo v Nemčiji počasi nazaj, pri nas pomikajo naprej. V tem smislu se zbližujemo, zato se ne strinjam s tistimi, ki pri nas stalno nekaj kritizirajo. Prepričan sem, da smo res, tako kot nas uvrščajo, trenutno med vodilnimi državami v Evropi. Nemčija nas je z veseljem sprejela v Evropsko unijo. Nemci pravijo, čepravje Slovenija majhna, je zelo pomemben element miru in stabilnosti v Evropi. Če tako mnenje izrazi eden najmočnejši narodov v Evropi, je to eno največjih priznanj, ki smojih lahko dobili. Jaz sem vedno znova prepričan, da če neka dežela uslvarja mir, potem to pomeni, daje tam še kaj drugega doma: blagostanje, razvoj, prihodnost, perspektiva. Ljudje, ki živimo zunaj, in tudi mnogo Nemcev poznam, ki tako mislijo, vidimo v Sloveniji vse to, karsem naštel. Sedaj, ko meje več ni, se opazi velik premik. - V zadnjih tednih je po Sloveniji zaznati kar nekaj primerov, ko so verniki nezadovoljni zaradi premestitev njihovih župnikov na druge lokacije. Kakšno je vaše gledanje na ta pojav? Nekaj podobnega ste pred slabim desetletjem tudi sami izkusili... Odkar živim v Berlinu, na te stvari gledam nekoliko drugače. Pred devetimi leti, ko seje meni mislil, da se mije zgodila krivica, daje prišla kazen. V to sem na nek način še danes prepričan, ker dostikrat ne razumem načina, kako naši predstojniki to počnejo. Mislim, da to ne ustreza več današnjemu času, saj seje toliko premaknilo tudi pri nas v cerkvi, da bi se lahko urejalo drugače. Tako bi moral škof, koje videl, da se ljudje pritožujejo, da bi radi duhovnike zadržali, pokazati toliko pripravljenosti, da bi se z njimi srečal. Ti ljudje so vendarle cerkev, brez njih ni cerkve! Če bi škof te ljudi sprejel, se z njimi pogovoril in jim razložil svoja stališča, ki jih je pred tem razložil posameznemu duhovniku, bi ljudje, prepričan sem, to razumeli. Recimo v Berlinu je to povsem drugače. Tam se lahko prijaviš na določeno župnijo, potem te povabijo na razgovor, ne samo škof ampak tudi posebna komisija, v kateri sem tudi sam, in veliko je pogovora. Pri nas mora biti to najbolj korektno, kolikor se da, ker smo mi tisti, ki s prižnic neprestano opozarjamo na napake, ki jih dela človek kot posameznik ali kot širša družba. - Se strinjate z mnenjem, da lahko dušni pastir na območju, kjer deluje, pozitivno vpliva k splošnemu napredku lokalne skupnosti? Takšen primer je župnik Lojze Temar v Novi Štifti... Lojzeta Temarja poznam zelo dobro, saj sva osebna prijatelja še izčasa, ko sva skupaj igrala nogomet za naše duhovniške nogometne sekcije Pax, katere soustanovitelj in dolgoletni predsednik sem bil tudi jaz. Lojze je bil eden naših najbolj navdušenih in najboljših nogometašev. Poznamo ga kot odprtega človeka, ki nas je znal miriti, če smo bili preveč zaletavi. Opazili smo njegove sposobnosti, ki jih marsikje drugje niso opazili, kerje zadržan človek, ki se ne sili vospredje. Ravno to pa je njegova kvaliteta. Če si vzameš dovolj časa za opazovanje, potem lažje svetuješ. Takšen je Lojze in zaradi tega je tako uspešen v Novi Štifti. Vedno znova pravim: duhovnik je še vedno v vsakem kraju najbolj vidno znamenje. Včasih so bili najbolj vplivni župnik, zdravnik, učitelj in policist, danes pa je svoj vpliv izmed naštetih funkcij v največji meri obdržal duhovnik. Zato je zelo pomembno, kakšen je ta človek. Če ni odprt, če ni za sodelovanje, če razdira, namesto da bi povezoval, lahko zaradi tega trpi cel kraj. Tega duhovnik ne bi smel nikdar početi. S tem ne kritiziram posameznikov, ki jih ne poznam, ampak kritiziram sebe, ker se poznam. Če je duhovnik res glavna duhovna sila v kraju in ljudje to začutijo, potem funkcionirajo tudi druge duhovno pogojene dejavnosti, kot je kultura, medsebojna pomoč, gasilci, šport... Če pa duhovnik vse to ignorira, če vidi samo svoje interese in ne zna duhovnosti širiti navzven, potem je v kraju osamljen, izgubljen, in ta krog, ki bi ga moral širiti, ga zaduši. - Govorite, kot da bi imeli sami takšno izkušnjo... Jaz sam sem to doživel. Ni trajalo dolgo, morda leto ali dve, toda ko sem videl, kako je to usodno, sem si rekel: nikoli več! In sem se še bolj odprl kot prej. Treba seje zavedati, da nikoli ne smeš sedeti na lovorikah. Danes je čas krut. Hitreje v nečem uspeš, hitreje te pozabijo. S tem mora računati vsak človek, še posebej pa duhovnik. In če se sedaj vrnem na eno izmed prejšnjih vprašanj: zelo modro je, če škof pravočasno ukrepa, preden bi kdo na kakšnem mestu pregorel, in mu predlaga, ali ne bi morda počel še kaj drugega. Toda to mora potekati v soglasju, skozi razgovor. Osebno zagovarjam tezo, daje bolje biti zamenjan, kot pa se sam zamenjati, ker potem je to izziv, ki da človeku še večjo moč, in zmore to, kar sicer morda v življenju nikdar ne bi zmogel. - Gotovo vam je znano, da je pred leti tedanji mozirski župnik Ivan Suhoveršnikzapustil duhovniški stan, kmalu za tem pa zmagal na lokalnih volitvah in postal župan. Ste morda v dosedanji duhovniški karieri tudi vi kdaj pomislili, da bi svoj sedanji poklic zamenjali z drugačnim življenjem? Hvala bogu, ne. Je pa bilo veliko tovrstnih predlogov z drugih strani v tem smislu: Dori, zakaj ne bi ti poleg župniškega dela opravljal še vlogo župana ali poslanca? V tem sam ne vidim nič zgrešenega. Morda bi s tem cerkev in država lažje sodelovali, toda v sedanjih okoliščinah je to nep-ovezljivo in tudi z vrha naše cerkve imamo priporočilo, da se duhovniki naj ne bi politično udejstvovali. V tem primeru bi namreč trpela ena ali druga služba, kar razumem, vendar tega ne izključujem. To je morda ena izmed možnosti v prihodnosti, saj seje dobro izkazala pri osvobodilnih gibanjih v Južni Ameriki, kjer so bili ljudje prešibki, da bi se uprli tistim, ki sojih zatirali, in so potem duhovniki vzeli stvar vsvoje roke in šli z njimi v boj. Ti duhovniki so videli pred sabo predvsem to vrednoto, da bodo ljudem omogočili boljše razmere za življenje. Primer v Mozirju meje navdušil. Razumem duhovnika, ki izstopi, ki zapusti duhovniški poklic. Takšnemu človeku je treba pomagati, da se potem hitreje znajde v novih razmerah. Še bolj mu moramo biti blizu, če seveda on to želi. Mozirski župnik Ivanje novo priložnost zelo dobro izkoristil. V zelo kratkem času je naredil dva preobrata v sebi, kar je nekaj neverjetnega. Prepričan sem, da ne bi uspel, če ne bi bil tako priljubljen že kot duhovnik. To je zanimiv primer, kako se lahko ljudje, ki so prej igrali vodilno vlogo, pojavijo v novi vodilni vlogi. Vedno sem obžaloval, ko so se tisti duhovni- ki, ki so izstopili, skrili vživljenju, nijih bilo več videti, čutili so se zapostavljene. Ivan je lahko pozitiven zgled vsem tistim, ki so vtakšni krizi in ne zmorejo več, ki izstopijo in začnejo nekaj novega. - Večina vernikov hodi v cerkev po nekakšen duhovni mir, dogaja po se, da ga ne najdejo, saj nekateri duhovniki s svojimi komentaiji aktualnih političnih dogodkov vnašajo med ljudi namesto mira nemir... Točno tako. Verniki so danes veliko bolje obveščeni in informirani kot kdaj koli prej. Vsi imajo na podlagi teh informacij svoje mnenje tako o političnih kot ostalih področjih. Prepričan sem, da je duhovnik tisti, ko mora temu človeku omogočiti duševni mir, da se bo odločal po svoji vesti, ne pa vplivati na njegovo odločitev. Tu se tudi duhovniki razlikujemo in razhajamo. Jaz si posvoji vesti nikoli ne upam na nekoga tako močno vplivati, da se bo potem zaradi mene za nekaj odločil. Jaz mu moram le pomagati do te mere, da bo zbral dovolj moči, da se bo lahko po svoje odločil. To je umetnost duhovniškega poklica. Nekateri res nespretno posegajo s svojimi komentarji aktualnih političnih dogodkov in ne vedo, kakšno škodo s tem delajo. Če s tem enega človeka zavrneš, sijih preko njega morda zavrnil na stotine, pa tega niti ne veš. Kako težka je potem potteh ljudi nazaj do cerkve, ker so do nje izgubili osnovno zaupanje. Duhovnik naj bi bil v prvi vrsti duhovnik, ker že ime pove, da daje ljudem tako potrebno duhovno hrano, ki jo danes vsi iščejo. Potem se pa včasih čudimo, zakaj se poleg nas razvijajo še druge duhovne strukture, druga duhovna gibanja, ne zavedamo pa se, da smojih sami povzročili. Če kot duhovnik ne znam ljudem odgovoriti na določena vprašanja, ljudje poiščejo nekoga drugega, ki zna odgovoriti. To je za duhovnika največja klofuta in kazen. Priznam, tudi meni seje marsikaj tega dogajalo, zato vem, kako težka je pot, ko vidiš, kaj si zamudil, kaj si storil, da seje to in to zgodilo. Boli me, ko danes kritiziramo tiste, ki se zbirajo v kakih drugih skupinah in gibanjih, pa ne vemo, da smo ravno mi to povzročili. -13. decembra 2002 ste prejeli častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v dobro Slovencev v Nemčiji in za prepoznavnost Slovenije v svetu. Istočasno je prejel visoko državno odlikovanje tudi dr. Vekoslav Grmič, s katerim veljata za nekakšna upornika vceikveni organizaciji. Kaj vam pomeni omenjeno priznanje in kaj menite o škofu Grmiču? Imam se za človeka, ki tisto, kar Grmič razvija v teorijah, spretno, zelo hitro in prodorno vnaša v vsakdanje življenje, v konkretno družbo. Mislim, da je takratni predsednik države Milan Kučan ravno to opazil v meni, koje bil dvakrat v Berlinu. Nikoli ne bom pozabil, kakšno čast mije izkazal, ko meje ob svojem prvem obisku pred vsemi Slovenci v Berlinu pohvalil, ker sem jih uspel povezati. Prepričan sem, da sem v tem uspel predvsem z lepo slovensko pesmijo in prijaznim pristopom. Kučanjetudi opazil, da sem imel za nemško nacionalno televizijo slovensko polnočnico, da so me nemški mediji velikokrat omenjali, kar je v Berlinu, kjer tako radi zamenjujejo Slovenijo in Slovaško, še kako pomembno. Sškofom Grmičem pa sem zelo povezan. On mije podelil vse zakramente, od krsta do mašniškega posvečenja. Bilje moj župnik na Vranskem in verjetno ima prav on največ zaslug, da sem se odločil za duhovniški poklic. Vedno sem ga cenil, nikoli nisem bil proti njemu, tudi ko so vsi pljuvali po njem zaradi kakšne kritične izjave, ki ni bila najbolj v cerkvenih okvirih. Nekateri so ga kritizirali, da seje preveč režimsko obnašal, toda to je bila velika krivica, kajti on je bil edini, ki je takrat gradil mostove in morda smo ravno preko njegovega mostu Slovenci tako mimo prešli v samostojno državo. Na to ni še nihče opozoril. Vsi mu raje očitajo, da seje srečal s tem in onim, toda če se jazz nekom srečam, še ni rečeno, da sva se spoprijateljila, da bova skupaj delala. Dobila sva se zato, da se bova pogovorila, kje se razhajava, kje so razlike, kaj lahko skupaj narediva, da ne bo več toliko sovraštva. V Grmiču vidim velikega človeka, on je zame še vedno škof in eden največjih mož slovenskega naroda. - Nova nagrada za vaše delo v Berlinu pa je sledila letos spomladi, ko ste s strani nemškega predsednika prejeli priznanje za integracijo tujih državljanov z nemškimi... Toje bil pravi šok, kajti ko sem dobil pismo od nemškega predsednika Johanesa Raua, sem najprej pomislil, da sem storil kaj narobe. Potem sem ga trikrat prebral, da sem dojel, za kaj gre. Jaz pravim, da moraš imeti tako kot v športu tudi v življenju srečo. Menije bila naklonjena, da sem lahko v Berlinu na prvi ekumenski dan govoril pred dvaj-settisoč ljudmi, kjerso bili navzočitudi najuglednejši nemški politiki. Kot predstavnik nemške katoliške cerkve se imel sedemminutno predavanje o integraciji tujcev, pri čemer sem razvijal tezo, da je to nekaj pozitivnega, saj bolj kot se človek integrira, več ima svoboščin in pravic. Tega seveda ne bi govoril, če ne bi tudi sam izkusil in doživel. Ta teza seje nemškemu predsedniku tako dopadla, da me je potem v svojem zaključnem govoru večkrat citiral in se očitno začel zame zanimati, čemur je sledilo državno odlikovanje. -Avgusta preživljate dopust v Sloveniji, na Vranskem, kaj počnete v tem času oziroma kaj najraje počnete? Najraje mašujem in pridigam ter delim zakramente, ko sta sveti krst in poroka. Letos je bilo tega toliko kot že dolgo ne, zaradi česar sem srečen in vesel, kajti v Berlinu je tako malo krstov in porok, da duhovnik skoraj pozabi, zakaj je duhovnik. Hvala bogu, da lahko še pridigamo, sicer pa smo v Nemčiji bolj menedžerji kot kaj drugega. Zato je zame bivanje v Sloveniji res dopust, čeprav si ne predstavljam duhovnika na dopustu. Kamor koli prideš, si duhovnik. Vedno si vtej vlogi. Na Vranskem rad zamenjam župnika, ki je zelo priden, izjemno presenečen pa sem bil nad obiskom maše pod šotorom, v katero sam nisem tako močno verjel kot podjetnik Roman Brglez. Prišlo je več kottri tisoč ljudi, sodelovali so vrhunski slovenski umetniki, ki izhajajo iz našega kraja, godbe na pihala in stem pozitivnim nabojem se bom sedaj vrnil v Berlin. Pogovarjal se je Franci Kotnik © ERA VELENJE Z Eurospinom na vrh diskontne prodaje Velenjsko trgovsko podjetje Era, ki je pred časom kupila mozirsko Savinjo, vstopa preko italijanske diskontne verige Eurospin na področje diskontne prodaje. Družbi sta pred kratkim podpisali pogodbo o strateškem sodelovanju in ustanovili skupno podjetje Eurospin EKO z ambicioznim načrtom, da v prihodnjih dveh do treh letih v Sloveniji odpreta okrog 80 lastnih in franšiznih diskontov. S tem želi Era zadržati segment kupcev, ki bi jih s klasično trgovino ob prihodu tujih diskontov zelo verjetno izgubila. Era se je za omenjeno potezo odločila na podlagi pričakovanja, da bo v naslednjih letih v Sloveniji odprlo svoja vrata približno 400 diskontnih trgovin, ki bodo sedanjim trgovcem odščipnile določen segment kupcev. »Za Ero je partnersko zanimivo tudi zaradi pridobitve »know-howa« in sinergijskih učinkov pri nabavi za klasične trgovine,« je odločitev komentiral predsednik Erine uprave Gvido Omladič. Koncept diskontne prodaje, po katerem deluje Eurospin, temelji na minimalnih stroških in maksimalni racionalizaciji poslovanja na vseh nivojih. Eurospinovi diskonti ponujajo na 800 do 1000 kvadratnih metrih prodajnega prostora okrog tisoč artiklov, od katerih jih je 90 odstotkov pod lastno blagovno znamko. To so izdelki priznanih evropskih proizvajalcev, kar zagotavlja dobro kakovost, cene pa so okoli 30 odstotkov nižje. Eurospin je nastal v začetku devetdesetih let kot odgovor italijanskih trgovcev tujim diskontnim verigam, ki so takrat vstopale na njihov trg. Zarodi pravilno zastavljenega prodajnega koncepta in dobrih odnosov z dobavitelji so uspeli v relativno kratkem času ustvariti močno ponudbo izdelkov pod lastno blagovno znamko. Danes ima Eurospin več kot 600 maloprodajnih mest in okrog 1,3 milijarde evrov letnega prometa. Nadaljnja razvojna strategija Eurospina je usmerjena v rast predvsem izven italijanskih meja, tudi na trge nekdanje Jugoslavije, Avstrije itd. GABERKE PRI ŠOŠTANJU 11. tradicionalne Kravje dirke in konjski galop Kulturno-turistično društvo Kulturnica Gaberke v nedeljo, 22. avgusta, pripravlja tradicionalno prireditev, katere osrednji dogodek je galop konj in mimohod govedi ter kravje dirke. Predstavili se bodo tudi domači rokodelski mojstri in spretne gospodinje s svojimi dobrotami, na voljo pa bo še bogat srečolov. Prizorišče prireditve bo naravna arena Cvenkovega travnika ob cesti Šoštanj - Gaberke, pričela pa se bo ob 15. uri. Dobro bo poskrbljeno tudi za najmlajše, vsi obiskovalci pa se bodo lahko osvežili s hladno pijačo in sladoledom ter krepčali z okusno jedačo. Na svoj račun bodo letos še posebej prišli vsi tisti, ki bodo prijetno druženje nadaljevali v noč, saj bo za dobro razpoloženje poskrbel uveljavljen narodnozabavni ansambel Vitezi Celjski. KF ULTRA d.o.o. vam v vseh svojih poslovalnicah od 20. avgusta do 6. septembra pri nakupu nad 7.500 SIT podari kupon za brezplačno pranje avtomobila v NOVI AVTOPRALNICI MA.MIKLAVC v Nizki. v__________:____________________J V Sloveniji želi Era skupaj z Eurospinom postati vodilna diskontna veriga, pri čemer je njena prednost v tem, da dobro pozna domači in bivši jugoslovanski trg, navade kupcev pa tudi konkurenco. Franci Kotnik LUČE OB SAVINJI Obnovljena cesta skozi Spodnjo vas Za prebivalce tako imenovane lučke Spodnje vasi je ob prvem občinskem prazniku nemara najpomembnejša pridobitev obnovljena cesta, vključno z vso infrastrukturo, ki jo cesta skriva v sebi. Želja po obnovi te ceste je bila izražena že pred leti, vendar je bilo zaradi poplave, kije pred leti resno ogrozila okoliške hiše, potrebno najprej zgraditi protipoplavni zid ob Strugi. »Pridobili smo sodobno cesto, ki v nedrjih skriva obnovljeno vodovod- no omrežje, novo kanalizacijo za meteorno vodo in fekalije, omrežje za kabelsko televizijo in poleg obstoječega plinovoda še elektro omrežje, ki bo omogočilo postopno prevezavo objektov in izvedbo nove javne razsvetljave,« je na priložnostni otvoritvi med drugim dejal župan Ciril Rose. Celotna investicija je vredna slabih 20 milijonov tolarjev, karje za občino Luče vse prej kot majhen zalogaj, Savinjčan OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l.RS, št. 14/2004 in 34/04) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Ljubno I. PREDMET RAZPISA - dvosobno stanovanje s kabinetom, v izmeri 59,90 m2, Cesta v Rastke 14,3333 Ljubno ob Savinji. II. RAZPISNI POSTOPEK 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ljubno in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 23.8.2004 do 23.9.2004. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, v času uradnih ur. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom "vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ" na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije dobite osebno ali na telefonu 03/839 17 70 na Občini Ljubno v času uradnih ur. NOVA ŠTIFTA PRAZNIK OBČINE LUČE 150 let posvetitve romarske cerkve V soboto je bilo pri božjepotni cerkvi posvečeni Mariji Zvezdi nadvse slovesno. Na predvečer praznika Marije Vnebovzete so praznovali 150 let posvetitve romarske cerkve. Nova Štifta je prvotno spadala pod župnijo Gornji Grad. Sedanji župnik Lojze Ternar nam v drobni knjižici, ki obiskovalcem postreže z osnovnimi zgodovinskimi in cerkvenimi podatki, pove, da je bila sedanja župnijska cerkev zidana v letih med 1850 - 1854 na pogorišču prvotne, katero je bila sredi 16. stoletja postavljena na mestu Marijinega prikazovanja. Od takrat je cerkev na Metuljskem griču priljubljeno romarsko središče, kamor najbolj zvesti Marijini častilci iz Zagorja in okolice prihajajo že več kot dvesto let. Ob jubileju je slovesno somaševanje vodil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, ki je v pridigi poudaril dvojnost praznika: obhajanje Marijinega vnebovzetja in 150-ietnico posvetitve cerkve. Župnijska cerkev je kakor srce, iz katerega prihaja življenje, je pred romarji z vseh vetrov, ki se jih je v soboto zbralo okoli krajevnega škofa in duhovnikov krepko preko tisoč, poudaril mariborski škof ordinarij. »150 let se to dogaja na tem mestu. Bogu hvala za prednike, ki so cerkev postavili in jo oplemenitili z velikimi vrednotami. V freske, ki krasijo strop in oboke so ovekovečili veliko srce, ki tako kot v vseh cerkvah in kapelicah, ki so gosto posejane po sloven- ski deželi, predstavljajo kulturno, duhovno in umetniško bogastvo Slovencev. Njihova vera naj med sedanjim rodom ne umre,« je zbrane nagovoril dr. Kramberger in domačine prijazno pozval naj skupaj z domačim župnikom Lojzetom Ternarjem ostanejo še naprej povezani kot ena družina. Slovesnosti v cerkvi je sledila procesija in molitev rožnega venca pred izpostavljenim obličjem, kije bila osvetljena od številnih lučk v uri, ko se na zemljo spusti večerni ave - poduhovljena prispodoba Marije, ki seje po izročilu ravno na tem mestu prikazala revni Bevčki deklici. Pri zbrani slovesnosti so sodelovali poleg domačega pevskega zbora tudi pevci iz Zasavja, zbrana pobožnost ljudi, ki so dobesedno preplavili Metuljski grič pa dokazuje, da je duhovnost v slovenskem narodu še kako živo prisotna in ukoreninjena. Savinjčan Mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger (v sredini) je vodil slovesno somaševanje (foto: EMS) Sproščena dostojanstvenost prvega praznovanja V občini Luče so za datum osrednje slovesnosti določili 10. avgust v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu. Prvo praznovanje ob deseti obletnici ponovne vzpostavitve samostojne občine so opravili pretekli torek v dvorani tamkajšnjega večnamenskega objekta in družno ugotovili, da je bila takratna odločitev pravilna. Po besedah župana Cirila Rosea je bilo v tem desetletju veliko narejenega in verjetno tudi kakšna priložnost zamujena, kar bodo poskušali nadoknaditi v prihodnjem obdobju. Male občine so se v preteklih letih soočale v glavnem z neurejeno lokalno infrastrukturo, naslednje desetletje pa bo, po mnenju župana Luč, obdobje povezovanj in skupnih projektov. »Povezuje se Evropa, povezuje se svet, tudi občine ne bomo imune na nova gibanja, ki jih prinaša svetovna globalizacija,« je prepričan Rose. V kulturnem programu so se predstavili Lučani vseh generacij in s pristno domačnostjo dokazali, da je kultura v tem okolju na izvirnem in izbornem nivoju. Med slavnostnim programom so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Častni občan je postal Jože Gračnar, kije duhovnik že 45 let, od tega 42 let v Lučah. Odlikoval seje kot moralni in verski učitelj številnih generacij Lučanov ter kot tolažnik bolnih in umirajočih. Občinsko priznanje za odmevne dosežke v gorskem kolesarstvu (med drugim je bil evropski mladinski prvak) so podelili Boštjanu Pa-hovniku, medtem ko zlata plaketa tokrat ni bila podeljena. Prva izvedba občinskega praznika je bila skupaj s petkovim koncertom Slovenskega okteta več kot dostojna sklenitev letošnjega praznovanja lučkih dni. Zastor je padel, spontano skandiranje, ki so ga bili v farni cerkvi za vrhunsko izvajanje deležni pevci svetovno priznanega okteta, pa mora biti v resnici namenjeno vsem, ki so po najboljših močeh pripravili in izvedli jubilejni Lučki dan. Savinjčan Lučki župnik Jože Gračnar (levo) je priznanje častni občan prejel od župana Cirila Rosea (foto: EMS) POPRAVEK INFORMACIJE V 33. št. Savinjskih novic sem v članku z naslovom Velika gospodnica vabi na Moličko peč napisala, daje v Mozirju na Rožniku cerkev sv. Roka. V bistvu Mozirjani res pravijo, daje to sv. Rok, dejansko pa je to cerkev Marijinega Vnebovzetja, Rok pa je le v stranskem oltarju. Za napako se opravičujem. Pavla Kliner O [TEKMOVALNA RAZSTAVA SLOVENSKIH VRTNARJEV V MOZIRSKEM Deset zlatih priznanj za čudovite cvetlične nasade v parku V Mozirskem gaju so pretekli četrtek odprli prvo tekmovalno razstavo slovenskih vrtnarjev v postavitvi in vzgoji cvetličnih nasadov, ki jo je organizator Ekološko hortikulturno društvo Mozirje poimenoval Poletje skozi cvetje. Cvetlične aranžmaje si bodo obiskovalci lahko ogledovali vse do 22. avgusta, medtem ko jih je štirinajstčlanska komisija iz Nizozemske, Avstrije in seveda Slovenije ocenila že prvi dan. Avgustovska razstava cvetja v Po besedah Jožeta Antolina, dobit- sr Mozirju, ki sodi v jesenski sklop nika najvišjega priznanja, je letošnja razstav, je brez dvoma nekaj poseb- razstava cvetja delo vseh vrtnarjev, nega, saj seje v parku v izdelovanju z njo pa so dokazali, da se s svojim mtrr cvetličnih aranžmajev pomerilo kar znanjem in izkušnjami v postavitvi štirideset vrtnarjev iz Slovenije in tu- aranžmajev lahko enakovredno ko-jine. Tako so ocenjevalci, za katere je sajo s kolegi v Evropi. Obenem pa je ', --jr; ; tv"1'' V"®® ‘ - ^ - ; -JSEaRS*; X * ■■ Jux mmM—* m V ocenjevalni komisiji sta bila tudi generalni direktor Svee Zagorje mag. Miroslav Štrajhar in poslanec Tone Anderlič (foto: Ciril M. Sem) bila zelo pomembna vzgoja rastlin oziroma videz sadik, izbira rastlin v kombinaciji nasaditve in seveda skupni vtis nasada, imeli težko delo. Klub temu pa so v soboto, 14.avgus-ta, podelili deset bronastih, deset srebrnih in prav toliko zlatih priznanj ter ... ZJks- ■ ■ ■* razstava vir idej, kako urediti prostore tako doma na balkonu in oknu kot v podjetju ali pa na grobovih. Poleg prečudovitih zasaditev v parku pa si bodo obiskovalci, po besedah Boža Plesca, predstavnika EHD, vse do 22. avgusta lahko 'V? ' Predsednik komisije Drago Jančič (prvi z desne) je podelil veliko zlato priznanje Jožetu Antolinu (foto: Ciril M. Sem) SLIKARSKA DELAVNICA NA LJUBNEM OB SAVINJI Utrinki popolnosti Dvorišče domačije Marije Šerbele Rupnik in Branka Rupnika je bilo pred dnevi spremenjeno v slikarsko delavnico, kjer so ustvarjali in predvsem prijateljevali slikarji paraplegiki iz vse Slovenije. Petindvajset se jih je zbralo na Ljubnem, trije med njimi so slikarske motive, ki so jih pripravili mentorji, nanašali na platno s čopičem v ustih. I SKORNŠEK tM. Vojko Gašperut - Gašper slikarske motive nanaša na platno s čopičem V ustih (foto: Franjo Atelšek) Druženje slikarjev, ki jih je življen-! je priklenilo na invalidski voziček, je kakor odprta nova pot... Gledalcu prebudi vsaj nekaj iskric čudenja nad mogočnostjo narave, od katere smo v vsakem trenutku življenjsko odvisni. Benjamin Žnidaršič, referent pri Zvezi paraplegikov Slovenije, je žarel od zado-I voljstva, koje pripovedoval o tesni povezanosti ljudi, ki jih druži usoda invalidnosti, iz katere črpajo neusahljiv vir optimizma. Popol-1 noma svoji izžarevajo hrepenenje po sreči, tako da njihove slike še lepše zažarijo. Predani delu in medsebojni povezanosti so nekakšna prispodoba popolne-1 jšega razumevanja prostora in časa, v katerem ni prostora za duhovno majhnost. Savinjčan Piše: Aleksander Videčnik Pripovedke HLAPCI IN FANTEK Golički hlapci so se nekega dne pozno ponoči vračali z dela domov. Morali so mimo grajskih ruševin. Tam so zagledali lepega fantiča, ki je vsakemu od utrujenih hlapcev dal košček oglja. Možje so se nemalo čudili darilu, toda ko so bili doma, so videli, daje oglje v resnici zlato. Radi so pripovedovali srečno zgodbo, fantka pa niso videli nikoli več. PIJANCA IN DEČEK Dva pijanca sta neke noči kolovratila okoliTir-skega gradu. Ura v cerkvenem stolpu je že odbila polnoč, ko prispeta do ruševin nekdanjega gradu. Tam sta na svoje oči, tako sta trdila, videla dečka, kakih šest let starega. Komaj sta ga zagledala, je že izginil. Oba sta mahoma postala trezna in sta jo jadrno ucvrla v dolino. PASTIRICA PRI GRADU Tam pod Tirskim gradom so okoliški kmetje pasli svojo živino. Neka pastirica je pazila na svoje ovce, ko zasliši: "Rosi, rosi se." Bil je glas iz dekliškega grla, to je vedela. Uboga pastirica ni vedela, kaj naj stori. Glas je slišala še nekajkrat. Žeje mislila zbežati, pa seje zbala za svoje ovce. Spet je zaslišala: "Nesrečnica, ko bi se v rosi umila, bi me rešila in dobila bi veliko bogastvo." Ljudje so menili, da bi bilo dovolj že, če bi se pastirica z roso obrisala po obrazu. HUDA PRIKAZEN Velikojihje bilo, koso v okolici Tirskega gradu okopavali. Nenadoma so vsi hkrati zaslišali, kot da bi nekaj velikega drvelo po gozdu. Pomislili so že na medveda, videli pa niso nič. Pozneje so pripovedovali o prikazni, čeprav niso nič videli. PRELAŽNIKOVA KAŠČA Pod Kalskim gradom je bila kmetija Prelažnik. Imeli so kaščo, v kateri so občasno prespali potovci. Toda vsak od njih je tožil, kako gaje strašilo. Slišali so namreč klic, kije vabil v grad. To seje ponoči večkrat ponovilo. Vsakdo seje bal ponoči med ruševine, kjer je bilo skrivnostno že podnevi, kaj šele, koje bilo temno. Vendar pa vedo stari ljudje povedati, da bi tisti, ki bi sledil klicu, stem rešil grajsko gospo in postal zelo bogat. Prav zanimivo: če je v kašči hkrati prenočevalo več ljudi, glasu iz gradu ni bilo. Dogajanja ob poroki OGOVARJANJE Nadaljujemo s poglavjem, v katerem opisujemo ogovarjanja na domu ženina ali neveste. Iz hiše so se oglasili: "Kakšen odgovor želite od nas?" Tisti zunaj: "Hodila sva stem mladeničem pred štirinajstimi dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic, pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha kot ponižna vijolica - to želimo od vas, hišni oče in gospodar, oče starešina! Da bi vam bila blaga volja njo nam izročiti, in sicer v znamenje sreče in blage volje, z glažkom vina in rožmarinom v roki." V hiši so odprli vrata in porinili pred tiste zunaj našemljeno babnico, vendar so jo ti zavrnili in jo potisnili godcem: "Ja, kar dobra je, mi se pa za ta drugo priporočamo!" Iz hiše je prišla ovenčana devica. Ženinov starešina seje zahvalil zanjo in jo predal pratfir-erju: "Hvala vam zanjo, hišni oče in oče starešina. Mi pa se priporočamo za drugo!" Tedaj je stopila iz hiše nevesta s kozarcem vina v roki in ga ponudila ženinu, ta pa potem svojemu starešini, kije nadaljeval: "To pijem v slavo in čast troedinemu Bogu, na čast blage device Marije, vseh izvoljenih svetnikov v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in zadovoljstvo ženina in neveste do visoke starosti, v večni milosti pri Bogu, zdaj, v življenju, in po smrti v svetih nebesih! Napijem tudi naši celi družbi, da bi bili vsi enkrat povabljeni po naši smrti na ženitnino pred božje Jagnje, da bi z Marijo in izvoljenimi Boga častili na večne čase. Živijo!" Godci so zaigrali, svatje pa so se zvrstili v sprevod k poroki. Godci so krenili na čelu, vrstni red v sprevodu pa je določil earner, to je pratfir-er ali drug. Če seje nevesta priženila, soji ob vstopu v hišo predali ključe. Na pragu jo je čakala ženinova mati; veni roki je držala krožnik s šarkljem v drugi pa ključe (običajno so bili trije), in sicer od vežnih vrat, kašče in kuhinjske shrambe. Nevesto je nagovorila: "Zdaj ti izročam ključe, da ne boš zaklepala pred menoj in možem, da bo ravno tako prosta potvvse prostore kakorzdaj.Ta kruhjeza božje ime, da ne boš kruha zaklepala pred menoj in možem. Vedno ga rada dajaj ubogim, kakor sem ga tudi jaz rada dajala." Ob tem ji je pojasnjevala, od kod je kateri od ključev. Nevesta je obljubila, da bo ravnala tako, kot ji je svetovala mati. Ponekod je izročil ključe ženinov starešina. Koje nevesta stopila v hišo, so godci zaigrali. Prva je stopila v prostor, kjer bo svatba, krancljev-ka, da godci ne bi kake ušpičili. Kaj lahko se je zgodilo, da bi bili za mizo prej godci kot svatje in starešina bi moral njihove sedeže odkupiti. V takem primeru je veljalo tudi, če sojih kuharice z metlami napodile; tedaj so se morali umakniti v kamro, kjer so ostali ves čas svatbe. Povsod so nastanili oglarce - to so bili navadno vaški fantje, ki so pripravili pred hišo podoknico - na pod (skedenj) in tam so jim tudi postregli, plesati pa so smeli v hiši. Svatje so posedli za mizo, vrstni red je določil godec. Ponekod je to storil earner, pač kakor kje. Bomo nadaljevali 3ščemo stare fotografije Kapelica na Molički planini, ki je bila blagoslovljena 5. 9.1898. Slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. FELLETIN (Creuse) Église du Moutier XII* et XV* siecles, rue du Marché. La Creuse Le pone Roby dßtMik « AwivOj. M Ìjj^ua |\0 J&crtiwAx) pi*. 5otu|tjUiw tacwccuu^o ^ wwtuo kh} iat da M, H M CUvM^eJU » A002 cìlfiA.,'^.. ÜöSMl^lio spimui&iüH NOvMo •žaAvi.^L. ceik k òòbl PARIZ Mesto kraljev, umetnikov, revolucij in sladokuscev Za sirom pa še ni konec obeda -sledi sadje, nato nepogrešljiva kava in čisto na koncu »degistif« - nekakšen aperitiv. Poleg obeda pijejo vino, navadno rdeče. Zato Francozi niso debeli ljudje, rdeče vino namreč topi maščobe, karje nadvse dobrodošlo ob obilici hrane, kije velikokrat tudi precej mastna. Tudi sama sem preizkusila, kako dolgo lahko traja njihovo kosilo. Ljudje v lokalih so debatirali veliko več časa, kot pa sem bila sama tega vajena, medtem ko so na mizo prihajale jedi. Tudi sporazumevanje je z njimi izredno težko, ponosni so na svoj jezik in le v skrajni sili uporabljajo angleščino, ki jo izgovarjajo z značilnim francoskim naglasom. Popotovanje in spoznavanje Pariza, mesta kraljev, umetnikov, revolucij in sladokuscev, je bilo vsekakor prekratko, da bi lahko videla in doživela vse, kar mesto lahko nudi popotniku. Prepričala pa sem se v resničnost besed Viktorja Hugoja: »Pariz je popoln, Pariz je strop človešlva... Nima meja. Pariz ne ustvarja samo zakonov, ustvarja tudi modo. Pariz je lahko neumen, če želi, in včasih si tudi dovoli ta luksuz. Oblaki dima iz njegovih dimnikov so ideje vesoljstva. Kup kamna, če hočete, predvsem pa moralno bitje. Jevečkotvelikin brezmejen. Zakaj? Ker si upa.« V Parizu lahko doživiš prav vse to. Konec Nadaljevanje iz prejšnje številke Pariz je razdeljen na 20 okrožij -arrondissements, kjer se številke začnejo v središču in se spiralasto nadaljujejo proti obrobju vsmeri urinega kazalca. Vsako okrožje ima razpoznaven značaj; devetega se drži »ugled« predela rdečih luči, osmo pa je nasprotno, področje širokih bulevarjev in razkošnih hotelov. Levi breg je bolj boemski. Latinsko četrt naseljujejo etnične skupine in študenti. Za 17. okrožje pravijo, da šotam najdražja stanovanja. Koses kom spoznaš, te vprašajo, kje stanuješ, in takoj vedo, koliko imaš pod palcem. obvoznici, kije speljana okrog mesta. Medtem ko seje pri nas Kebrov zakon šele dodobra uveljavil, je v Franciji na bencinskih servisih prepovedana prodaja alkoholnih pijač med 22. in 6. uro že nekaj časa. Kazni za prometne prekrške znašajo od 300 do 4.500 eurov, za hude prekrške pa je zagrožen zapor od dveh mesecev do dveh let. Kazen vam lahko izrečejo tudi za nižjo koncentracijo alkohola v krvi, kot je dovoljena 0,5 promile. Francoska kuhinja je zelo raznolika. Eden glavnih razlogov so klimatski in geografski vplivi. Na jugu favorizirajo olivno olje, česen in paradižnik, medtem ko se na severu pozna vpliv sosedov s smetano in maslom. Školjke in morske ribe so specialiteta obalnih regij, v regijah ob rekah pa pripravljajo odlične sladk- Renesančna palača Le Louvre - muzej, kjer hranijo znamenito sliko Mona Liza (fotografiji: Marija Šukalo) Najstarejša obrt, ki se nahaja v rdeči četrti, kjer se nahaja polno »seks šopov« in erotični muzej, je tu legalna že iz Napoleonovih časov. Ta je bil namreč prvi, kije uvedel pravilo, da se morajo prodajalke ljubezni registrirati in dvakrat tedensko zdravniško pregledati. V rdeči četrti, natančneje na trgu Pigal, se nahaja svetovno znani kabaret Moulin Rouge. Sama si ga nisem ogledala, ampak sem se zadovoljila z manjšim kabarejem, kjer so v posebnem programu nastopile zelo pomanjkljivo oblečene plesalke. Če želijo Francozi iz enega dela mesta v drugega, jim ni treba skozi vso gnečo, ampak se zapeljejo po ovodne ribe. Kulinarična tradicija, ki seje oblikovala in izpopolnjevala skozi stoletja, je napravila francosko kuhinjo za visoko umetnost in zaradi svoje domiselnosti, okusnosti in široke izbire, ki zadovolji še tako razvajenega sladokusca, sodi med najboljše na svetu. Skrivnost uspeha francoske kuhinje nitoliko vzapletenitehniki priprave hrane kot v uporabi svežih sestavin, kvalitetnih, zrelih sadežev, značilnih za določeno regijo in letni čas. »Dobro jesti« je še vedno glavnega pomena za Francoze, ki porabijo veliko časa za razmišljanje o hrani, se o njej pogovarjajo in nenazadnje uživajo. Po kontinentalni tradiciji začnejo dan z zajtrkom. Povsod po Franciji imajo prijetne kavarnice - zajtrkovalnice, kjer si za zajtrk privoščijo cr-oissant-francoski rogljiček, maslo in marmelado, zraven pa še kavo z ali brez mleka ter sok. Najboljše kavarne so tiste, ki stojijo ob robu kakšnega trga. Francozi dajejo največji poudarek kosilu, kije za večino še vedno glavni obrok dneva. Med vikendi imajo čas sedeti pri obedu tudi do pet ur. Takrat ne gledajo na uro. Najprej postrežejo aperitiv, nato sledi ena, lahko pa tudi več predjedi. Šele za tem pride na vrsto glavna jed in nato solata, načeloma jedosolato posebej. Nato prinesejo na mizo sir, kije ludi ena izmed posebnosti francoske kulinarike. IZVIRNA PODOBA HOJNIKOVE KAŠČE V LJUBENSKI SAVINI Ohranjanje kmečkega stavbarstva V zaselku Savina na meji med ljubensko in gornjegrajsko občino se je ohranilo kar nekaj izvirnih spomenikov kmečkega stavbarstva, med katerimi je že doslej izstopala Hojnikova kašča, stara 252 let, ki tako zunaj kot v notranjosti predstavlja dovršeno obliko takratnega kmečkega stavbarstva. Gospodar na Hojnikovi domačiji Franjo Brezovnik in njegova mati Fanika sta se odločila, da k odlično ohranjeni stavbi, ki tudi v notranjosti skriva bogato dediščino, sodi tudi izvirna slamnata streha. Leseni skodli so namreč podlegli zobu časa, zato se je Hojnik odločil za škop, ki ga je v ta namen pripeljal iz Prekmuija. 252 let staro Hojnikovo kritino pod vodstvom Gregorja Encija (foto: EMS) Pokrivanje strehe s slamnato kritino seveda ni opravilo, ki bi mu bil vsak dorasel, zato sta na pomoč priskočila mojstra Peter Solar in Gregor Enei. Očitna sta med redkimi, če ne edina daleč na okoli, ki še obvladata kritje s slamnatim ško-pom. Gregor Enei iz Nove Štifte nam je zaupal, da mu je celoten postopek že nekoliko spolzel iz spomina. Nazadnje seje s slamnato streho spopadel na Remšakovi kašči v Mačkinem kotu, vendar je od takrat preteklo že kar nekaj let. V resnici je bil Encijev dvom v lastno znanje povsem odveč. Kot v nekdanjih časih mu je teklo delo, svoje znanje pa je pren- esel tudi na mlade gospodarje iz Savine, ki so priskočili sosedu na pomoč. Dobri odnosi in medsebojna pomoč sta vrlini, ki jih »vrhovčani« skrbno negujejo, saj se zavedajo, da so v dobrem in slabem prvenslveno odvisni od medsebojne pomoči. Dober sosed pa je vreden več kot vreča zlata in še kakšen sorodnik povrhu, se strinja tudi redkobesedni Franjo, kije samo za slamo odštel okroglih 300tisočakov. Ostalih stroškov niti ne omenja in tudi ljubenska županja Anka Rakun, ki si je ogledala pokrivanje s slamo, bolj sramežljivo doda, daje Hojniku iz občinskega proračuna odobrila pokritje 20 odstotkov celotne investicije. 60 tisočakov za ohranitev prvovrstne kulturne dediščine vsekakor ni pretirana vsota, še posebej ker mladi gospodar načrtuje nekakšno muzejsko zbirko, ki jo namerava urediti v notranjosti kašče iz ohran-jene dediščine njegovih predhodnikov. Savinjčan Ljubenska županja Anka Rakun je Franju Brezovniku iz občinske blagajne odobrila 20 odstotkov pokritja stroškov (foto: EMS) STOLETNIK ROK ŽEHELJ Z OPTIMIZMOM PRIČAKUJE VSAK NOVI DAN »Upanja nikoli izgubiti« Pisalo seje leto 1904, ko seje zjaponskim napadom na kitajsko pristanišče Pori Arthurzačela rusko-japonska vojna. Tega leta je v Pragi umrl češki skladatelj Antonin Dvorak, v mestu Badenweiler je sklenil zemeljsko življenje ruski pripovednik in dramatik Anton Pavlovič Čehov, v Bočni pri Gornjem Gradu pa je na svet privekal Rok Žehelj. V nedeljo je v krogu domačih praznoval častitljivo obletnico, v ponedeljek pa seje slavje ponovilo, ko so ga vdomu starejših občanov v Velenju, kjer živi od leta 2002, obiskali župan gornjegrajske občine Toni Rifelj in predstavniki številnih društev in organizacij. Hvaležnost je sijala iz napol zaprtih oči moža, ki mu je bolezen vzela vid. Desetkrat deset vse prej kot z rožicami postlanih desetletij je preživel kleni starec, ki je od blizu doživljal vso tragiko in ves blišč 20. stoletja. V Gornjem Gradu sije ustvaril gnezdo in tudi najstarejše bukve ne povedo, da bi kdaj pred Rok Žehelj je svojim letom nazdravil v družbi posvojenke Milke Narobe (foto: EMS) njim v kraju slavili stoletnika. Rok Žehelj se je po zaslugi izredne volje, s katero je in misli še naprej kljubovati boleznim in tegobam tega sveta, dočakal častitljivo starost. Samo upanje je potrebno ohraniti, potem leta, ki drvijo kot vlak v neulovljivo daljavo, postanejo znosnejša in se kot uteha oklepajo človekovega duha. Gornjegrajski stoletnik je srečen človek, obdan z ljudmi, ki ga imajo radi in skrbijo za njega kot svoje oči. S pokojno ženo Marijo nista imela svojih otrok, zato pa je Milka Narobe vsa dolga desetletja bila v njegovem življenju kot lastna hči. Nežno poboža Milka stoletnega očeta po sivih laseh in ni trdnejše naravne vezi, kot je že dolgo spletena med njima. Starec v invalidskem vozičku je fizično nebogljen in odvisen od prijaznega osebja velenjskega doma za ostarele. Moč njegovega duha je v uri slavja zbližala ljudi različnih obzorij in napovedala nov dan. Rok Žehelj ga pričakuje in se ga veseli nič manj vzneseno kot pred davnimi desètletji, koje kot kratkohlačnik lovil prve korake po ravnicah bočkega polja. Savinjčan mPJj.il I hi iLr-uJr- Mi Začenja se novo šolsko leto in s tem tudi nove skrbi za vse, ki so v tem procesu udeleženi. Ljudje smo različni, imamo pridobljene ali privzgojene različne načine obnašanja in s tem tudi različne načine komuniciranja. V šoli obstaja komunikacijski trikotnik, v katerega so vključeni učitelji, učenci in starši. Slednji so zelo pomemben dejavnik v procesu izobraževanja, zato je pomembno, da se vključujejo v različne dejavnosti, ki so za njih organizirane na šoli. Zadruga mozirje ercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. [Slovo Mapa papirnata Lumpi z elastiko.......229,00 SIT Suhe barvice 12/1 Lumpi ..............299,00 SIT Vodene barvice Lumpi G-12 ............349,00 SIT Flomastri pralni Lumpi 10/1............239.00SIT Zvezek A4 Lumpi 52 listni.............109,00 SIT Zvezek A5 Lumpi 52 listni..............59,00 SIT V POSLOVALNICAH: SP LUČE, TEL 839 93 IO SP LJUBNO PLAC, TEL S89 tl 79 SP GORNJI GRAD, TEL 839 93 20 o RODITELJSKI SESTANKI Roditeljski sestanki so organizirani za večjo skupino staršev, zaželeno za vse, ker na njih dobijo pomembne informacije o delu in dogajanju na šoli. Zelo pomemben je prvi roditeljski sestanek, na katerem starši dobijo informacije za tekoče šolsko leto, seznanijo se z učnim načrtom in izvedo, kaj potrebujejo poleg potrebščin, ki sojih že kupili. Seznanijo se tudi s publikacijo šole, v kateri so zapisani najpomembnejši podatki za tekoče šolsko leto. V prvi triadi, kjer je opisno ocenjevanje, naj bi bili starši seznanjeni tudi s standardi znanja, predpisanimi za tekoče šolsko leto. Starši, bodite pogumni in prosite za pojasnila, vprašajte, karkoli vas še zanima. Hvaležni vam bodo tudi tisti starši, ki so ponavadi raje tiho. GOVORILNE URE Govorilne ure so individualni način komuniciranja s starši. Na govorilnih urah starši in otroci dobijo informacije o delu in napredku v šoli. Svetujem, da so na govorilnih urah prisotni tudi otroci iz dveh razlogov: prvič, da se razčistijo nesporazumi (otro- WB KL ^ SONČNIH NUDIMO POPUST MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. ObTrnavil,MOZIRJE tel. : 83 9495 3, faks:8394954 ci doma velikokrat povedo drugačno zgodbo, kot se je zgodila v resnici), drugič pa zato, da otroci ne sedijo doma v strahu kaj bo, ko bodo starši prišli domov. Starši imate pravico vpogleda v redovalnico za svojega otroka. Učitelj vam mora pokazati preizkuse znanja in vam pojasniti ocene. V prvi triadi, koje ocenjevanje opisno, prosite učitelja naj vam razloži, na katerem nivoju je vaš otrok dosegel posamezni cilj. Velikokrat se zgodi, da starši slabo razumejo opisno oceno, razlika je namreč, ali je otrok dosegel cilj samostojno, s pomočjo pomagal, ob pomoči učitelja ali ob vodenju učitelja. Na govorilnih urah učitelj svetuje, kako otroku pomagati pri učenju in delu doma. Učitelj na govorilnih urah nima pravice kazati ocen drugih učencev in razpravljati o njihovem vedenju, razen če je učenec vpleten v spor z njim. Takrat pa je primerno, da sta na govorilnih urah prisotna oba starša in oba učenca. ODPRTE UČNE URE Odprte učne ure so ure pouka, pri katerih so prisotni starši. Te ure so organizirane praviloma v popoldanskem času. Starši lahko opazujejo svojega otroka, kako sodeluje v učnem procesu in kako komunicira s sošolci. Starši so nad svojimi otroki v takšni situaciji velikokrat presenečeni, pozitivno, nekateri pa tudi negativno. Marsikateri otrok v takšni situaciji pokaže svoje najslabše lastnosti. BELEŽKA Tudi ta majhen zvezek je zelo pomemben za komuniciranje. Po dogovoru med starši in učitelji se v beležko pišejo različna Skupaj se pripravimo ; na SOlO* Papirnica Mozirje: Na trgu 14 | telefon: 03 893 3806 s Trgovina prijaznih sporočila, nemalo kdaj pa se v beležki znajde kakšno sporočilo o drobnih prekrških v šoli. Če učitelj zahteva podpis, se podpišite, nikar ne kaznujte otroka s tem, da se nočete podpisati. POGOVARJAJTE SE Z OTROKOM Zelo pomembna je vsakodnevna izmenjava informacij med otroki in starši. Ne pogovarjajte se z otrokom o pomembnih stvareh med kuhanjem kosila ali pospravljanjem stanovanja. Vzemite si čas, usedite se k njemu in mu prisluhnite. Tako bo otrok dobil občutek, da se zanimate zanj in se bo rad pogovarjal z vami. Pred otrokom nikoli ne kritizirajte učiteljev, ker otroci velikokrat prenesejo vaše besede v šolo. KO NASTANEJO TEŽAVE Otroci s svojimi dejanji kdaj pa kdaj zabredejo tudi v težave. Vsaka šola ima določen šolski red, ki ga učenci kršijo. Verjetno ste že doživeli, da je vaš otrok privihral domov, vrgel torbo v kot in se zaprl v sobo ali pa ves razburjen začel pripovedovati, kakšne krivice se mu dogajajo. Prisluhnite mu. Pozorno poslušajte njegovo zgodbo, nato pa obiščite učitelja in še njega poprosite za razlago neprijetnih dogodkov. Otroci si v zaščito marsikdaj resnico prikrojijo sebi v prid. Kot starši imate seveda svoje otroke najraje, svetujem pa vam, da verjamete učiteljevi zgodbi. Če bodo otroci zaznali, da ste na njihovi strani, bodo to začeli izkoriščati. Iz majhnih laži bodo nastale velike laži in iz majhnih težav velike težave. UČNO-VZGOJNE TEŽAVE Ko vas učitelj opozori na učne ali vzgojne težave upoštevajte njegov nasvet. Na šoli je kar nekaj strokovnjakov, kot so psiholog, pedagog, socialni delavec, specialni pedagog, logoped, ki lahko otrokom pomagajo pri delu. V šolah je vedno več otrok, ki imajo težave pri govorjenju, pisanju, vedenjske težave ali pa specifične učne težave. Na šolah je veliko strokovnjakov, ki takšnim otrokom lahko pomagajo. Če jih boste obiskali, boste naredili velik korak k uspehu vašega otroka. KAZEN NAJ BO VZGOJNA Otroci se morajo držati določenih pravil, ki veljajo tako v šoli kot doma. Hkrati morajo vedeti tudi to, da bodo ob kršenju teh pravil nosili določene posledice. Starši pa morajo za kršenje teh pravil znati izbrati pravično kazen. Vsi vemo, da je nasilje nad otroki kaznivo dejanje, torej je pretepanje skrajno neprimeren način kaznovanja, žal pa še velikokrat prisoten v družinah pri nas. Primerne kazni so različne prepovedi, na primer prepoved uporabe računalnika, prepoved obiska najljubšega prijatelja in podobno. V vsakem primeru pa mora otrok vedeti, zakaj je kaznovan. Vta namen morajo tudi starši žrtvovati svoj prosti čas. Če ima otrok prepoved gledanja televizije in ga pustite samega doma, bo prav gotovo prva stvar, po kateri bo segel, televizijski daljinski upravljalec. TUDI UČITELJI NISO BREZ NAPAK Tudi učitelji so samo ljudje in niso nezmotljivi. Kdor misli, da je, je slab učitelj. Ko ugotovite, da je učitelj naredil napako, ali vašemu otroku storil krivico, je prav, da se o tem najprej pogov- PROGRAT DNEVNIH izkraBREMea GflRdNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA \SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.fj Del. čas: pon - pet od 8. do 18. urei sob od 8. ®®lll ikti I , GARANT d.d. Polzela istrljska prodajalna Polzela #703 71 30, 703 71 31 ELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA v industrijski prodajalni GARANT na Polzeli do 31. £vgusta 2004 • Znižanje regalov iz programa G-2000 * Ugodna ppnud^a kuhinj PAMELA, spalnic KAJA ih regalov za opremo dnevnih sob dLJKÀ z dostavo in montažo generacijo kosovnega 25 % popust fi?!. ge pohištva (pisajrfe mizé; računalniške mize, omarice za čeylj|, yideo omarice, klubske mize) ;• Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob - -.«M Vsi kupci boste sodelovali gradnem žrebanju 30-tih nagrad! POHIŠTVO ZA VAS PQiyi!~7 orite z njim. Veliko staršev v jezi hiti k ravnatelju, ta pa največkrat sploh ne ve, kaj je narobe. Poti do ravnatelja se poslužite šele takrat, ko se z učiteljem ne morete sporazumeti. V ŠOLO TUDI, KO OTROCI ZRASTEJO Majhni otroci, majhne težave, veliki otroci, velike težave. Ko otroci obiskujejo nižje razrede osnovne šole, se starši dosti več zanimajo za njihovo delo v šoli, ko pa preidejo v višje razrede, so obiski staršev v šoli vedno bolj redki. Pa bi moralo biti ravno obratno. Ko so otroci majhni, še veliko povedo doma, ko so večji, pa staršem vedno manj zaupajo. Velikokrat tudi to ne, da bi morali priti na govorilne ure. Pozanimajte se za to sami. Želim vam vesel vstop v novo šolsko leto in ne pozabite, starši niso samo mame! ■ OBVESTILO Dijake in študente obveščamo, _. da bomo s 1.9.2004 začeli opravljati 1 I vsakodnevni prevoz potnikov v Ljubljano I in nazaj. 1 Vse informacije dobite na telefon: I 03/8384160 ali 5844414. I Zgornji Zavratnik, d.o.o. ________________________i____________________ J ^ VAj§siv V šamu runs Samu Josip s.p., Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje ZA DIJAKE PREVOZI V VELENJE IZ LUČ 6:35, LJUBNEGA 6:55, GORNJEGA GRADA 6:00 6:55, NAZARIJ 6:25 in 7:20, MOZIRJA 6:30 in 7:24 PREVOZI IZ VELENJA V OBE SMERI 13:10, 14:14, 15:30, 19:20 _____________ZA ŠTUDENTE_________________ MOZIRJE-VELENJE- MARIBOR ob nedeljah ob 18:20 MOZIRJE-VELENJE-LJUBLJANA ob nedeljah ob 18:20 LJUBLJANA-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00 MARIBOR-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00 __________________________________________/ NUDIMO POPUSTE: - NA VOZNIŠKO DOVOLJENJE - VEČ OTROK IZ ENE DRUŽINE »Vi 7 mA ' i TRGOVINA É KRM ČEMER IH Mariia Križnik s.p. OKONINA 11, Ljubno ob Savinji Tel. št.: 58-41-441 PE Mozirje, Na trgu 28, Tel. št.: 58-33-323 L NOVO SOLSKO LETO SMO VAM V KRIMU PRIPRAVILI NOVO KOLEKCIJO LLNY JEANSA IN M1RČ1 TER VELIKO IZBIRO TRENERK, SPODNJIH DELOV TRENERK, MAJČKE NA DOLG ROKAV IN ŠE VELIKO LEPIH OBLAČIL ZA MLADE. Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje volitve, in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času volilne kompanije bodo Savinjske novice izšle petkrat: 3., 10., 17., in 24. septembra ter 1. oktobra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov,javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen vobliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Odgovorni urednik Franci Kotnik v__________________________________________________________J Piše: Igor Pečnik Največji vzrok Peugeotove slabe prodaje naj bi bili zastareli modeli. Pravzaprav ne ponuja nič novega, če izvzamemo model 407. Francoska tovarna zato načrtuje temeljito posodobitev, ki naj bi znova dvignila prodajne številke. Že v letošnjem letu prihajata na trg prenovljeni 607 in karavanska različica novega 407. V letu 2005 bodo polepšali model 307, predstavili kupe-jevsko izvedbo 407 in naslednika 206 - novi 207. Ljubiteljem malčkov bodo ponudili model 107. V letu 2006 ne bo pretresljivih novosti, razen novega partnerja in CC izvedbe modela 207. PREDSTAVLJAMO VAM: 'W' Štiri leta Peugeotovih novosti Prodajne številke Peugeota na evropskem trgu so zaskrbljujoče. Govorimo pravzaprav o Skupini PSA, v katero spada tudi Citroen. Padec prodaje beležijo predvsem pri Peugeotu, medtem ko Citroen v tem trenutku ni kritičen. Večji padec prodaje v prvem letošnjem polletju sta zabeležila le še Mercedes Benz in Rover, zato Peugeot že pripravlja obrambo. Novi peugeot 207 Pisali smo že, da bo februarja 2005 meščane razveselil 1007, ki bo imel kar dvoja drsna vrata. Razvoj Peugeotovih modelov je tesno povezan z razvojem novega citroèna C4, ki bo delil marsikatero komponento s prenovljenim 307. Še bolj zanimivo pa je, da Peugeot razvija svoje motorje v sodelovanju z BMW, kar pomeni vpeljavo »valvetronica«. Leta 2007 se obeta popolnoma novi 608 za poslovneže, za družinske očete pa novi 807. Najlepše prodajne številke pri Peugeotu pričakujejo v letu 2008 z novim 308, ki bo velika konkurenca golfu in astri. Takrat bodo opravili tudi prve kozmetične popravke trenutno vročega 407. 407 coupe m o D < € Siddhartina krvna vrečka, , ovitek albuma Rh-, % W. seje na Oresti uvrstila na m\) veliko Ust0 finalistov. Creaci sta velja za najtežji in najprestižnejši svetovni oblikovalsko-oglaševal-ski festival. O zmagovalcu bo odločala strokovna žirija, a če bo ovitek, ki ga je oblikoval Sašo Dornik in skupina Ventilator, zmagala, bo to že četrto, verjetno največje možno priznanje za ta domiselni ovitek. Člani uspešnega in svetovno znanega dance tria Karma so se pred nekaj dnevi vrnili z mednarodnega festivala v Romuniji, poimenovanega Golden Stag. V najbolj poznanem turističnem kraju Brasovo v Transilvaniji seje včasu od 22. do 25.julija Karma kot edini hrvaški predstavnik pojavila v tek-delu znanega festivala, ki poteka že vse od leta 1968! Festival Golden Stag, ki ga vsako leto neposredno prenaša tudi nacionalna televizija, reano spremlja okoli milijon gledalcev. okupirani še s snemanjem dveh albumov: enega na Hrvaškem, drugega pa v angleškem jeziku. Izid obeh je načrtovan jeseni. Čeprav je Sir Bob Geldof nedavno izjavil, da nima nobenega smisla slaviti obletnice dobrodelnega koncerta, praznovanje 20-te obletnice Live Aida bo. Geldof je kot glavni organizator Live Aida dobil častni naziv sir za izjemne dosežke na humanitarnem področju. Po pisanju britanskih medijev Geldof sicer ne bo organizator tokratne prireditve, bo pa na njej sodeloval. Glavna organizatorja letošnjega Live Aida pa sta Bono iz U2 ter Richard Curtis, sicer sloviti pisec TV komedije Črni gad. Prav U2 pa so bili tisti, ki so si pred dvema desetletjema z nastopom na Live Aidu najbolj dvignili popularnost. Skupini 112 pa so med fotografiranjem za naslovnico zgoščenka v hotelu v Nici ukradli CD, na katerem so bili delavni posnetki za njihov novi album. Pevec Bono se boji, da bodo posnetki končali na nelegalnih spletnih strežnikih, kar bi po njegovih besedah skupino stalo milijone. Skupina je nemudoma poklicala policijo, kije zaslišala prisotne maskerje, lučkarje in fotografe. Izpraševanje več kot dvajsetih prisotnih ni rodilo uspeha. Alenka Ißi) rJP i ** * MOZIRSKIH Vedno pripravljeni! Mladi radmirski gasilci v Savudriji Drugi julijski petek je bil za šest pionirjev iz Radmirja prav poseben dan. Zgodaj zjutraj nas je pred vrati čakal gasilski kombi z mentorjem. In kaj je ta kombi pomenil? Ja, radmirski gasilci smo odšli na letovanje v Savudrijo. Enotedenskega letovanja smo se udeležili Aleš Matko, Darja Brglez, Anja, Eva Kladnik, Karmen Varžič in Tadeja Pečnik. Naš spremljevalec je bil mentor in član MK Ivan Rihter. Domov smo se vrnili polni doživetij in veseli, da smo spoznali veliko novih prijateljev iz Velenja in Jesenic, s katerimi smo preživeli počitnice. vsem ostalim otrokom iz sosednjih društev, da naj njihovi mentorji kaj storijo zanje in jih odpeljejo na morje. Zelo bi bili veseli njihove družbe. Za konec bi se radi iskreno zahvalili Občini Ljubno, še posebej županji Anki Rakun, in upravnemu ter nadzornemu odboru PGD Radmirje za finančno pomoč in seveda staršem. Enako velja tudi za našega mentorja Ivana Rihterja, gasilsko zvezo in MK Velenje in vsem, ki so nam omogočili to nepozabno doživetje. Zato še enkrat - mentorji, omogočite mladim gasilcem Mladi gasilci na letovanju v Savudriji (foto: Helena Brglez) počitnice! Mi si vsekakor še aprej pomagali in omogočili tako želimo takšnega letovanja, zato lepe počitnice. upamo, da nam boste tudi vn- Pionirji in pionirke PGD Radmirje Ureja: Nastasja Kotnik Bivali smo v hiškah, kjer smo velikokrat »ušpičili« kakšno vragolijo. Hodili smo na razne pohode, imeli kvize, tombolo in različne igre, za katere smo bili vedno nagrajeni. Mentorji so poskrbeli, da smo se nakopali, da nismo bili lačni, žejni in predvsem, da smo ostali zdravi in celi, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Vsi si želimo še takšnih počitnic, saj so nam ostale res v lepem spominu. Želimo pa sporočiti Kot je v navadi pri skavtih, ti svoje leto poleti zaključijo s skavtskim taborom. Ta je svojevrstna juhica, zmes vseh doživetij in spoznanj, ki so jih »zakuhali« skozi leto. Poletni tabor je tako vrhunec skavtskega leta. Letos so se mozirski »netopirji«, kot je skavtsko ime njihovega klana, kjer se srečujejo skavti stari od 17 do 21 let, odpravili na pot od Lovrenca na Pohorju pa vse do Mozirja. Doživeli so marsikaj: blatno kopel, deževni tuš, razvajanje v jaccuziju... Pot je bila takšna, kot se za skavte spodobi: pestra in polna izzivov. Teden dni dolg potovalni tabor so -, mozirski skavti pod vodstvom svojih voditeljev konec julija pričeli v Lovrencu na Pohorju, kjer so dva dni preživeli kot izvidniki, kar pomeni, da so se urili in preizkušali v raznih spretnostih. »Izvidništvo« pa so začinili še s klasično progo preživetja, kar dejansko pomeni mešanje čim gostejšega blata in posledično plazenje čez ovire po njem. Pot so nadaljevali do Rogle, se usmerili proti Vitanjam in se nato odpravili na služenje po različnih krajih. Služenje pri skavtih pomeni pomoč pri delu pri ljudeh, ki jim v zameno ponudijo prenočišče. Služenje je vsekakor izjemna izkušnja, ki da poseben pečat vsakemu taboru. Zahteva iznajdljivost, komunikativnost, poštenost in pripravljenost na vse - tudi na to, da te ljudje mogoče ne bodo pripravljeni sprejeti pod streho. Vendar pa mozirski skavti (ki prihajajo tudi iz drugih krajev, ne zgolj iz Mozirja) zatrjujejo, da so ljudje v večini primerov izjemno gostoljubni, in da kakšnih večjih težav pri tem še niso imeli. Skavtski tabor je tako nagrada za Mozirski “netopirji” so se podali na pot od Lovrenca na Pohorju nazaj v domači kraj (foto: Sandi Koren) celoletni trud kot tudi svojevrstna mevne dobrine, kot so tekoča voda in postelja. Ko se vrneš s tabora, jih resnično ceniš, po drugi strani pa zopet komaj čakaš življenja pod milim nebom. Netopirji so tabor zaključili z mašo na Lepi Njivi, kjer so se poslovili od dveh sopotnikov na njihovi klanovski poti, od koder sta se podala na pot odraslih skavtov in voditeljev. Tako seje skupnost ljudi, ki aktivno soustvarjajo skavtsko življenje v naši dolini, še povečala. Barbara Fužir (pre)izkušnja, kjer se je potrebno izkazati tudi v odnosih. Teden dni dolgo bivanje z ljudmi, s katerimi si se med letom srečeval predvsem na tedenskih srečanjih in morda še kje drugje, konkretnega bivanja z njimi pa nisi izkusil, zahteva potrpežljivost in odkritost. Zato je tabor veliko več, kot »nekoliko drugačno pohodništvo«. Je predvsem rast v medsebojnih odnosih in skavtskih krepostih. Prijetno je po takšnem taboru priti domov in znova uživati drugače povsem samou- STORITVE IN PREVOZI V GRADBENIŠTVU - Prodaja betonskih mešanic I - Prevoz betonskih mešanic - Vgradnja betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE BETON? POKLIČITE 041-753-437! Braid o Savinjskih novkah »Najprej preberem Bodico tedna. Zato, da vidim, komu v dolini ste nastavili ogledalo. Zadovoljen sem z Bodico v zadnji številki Savinjskih novic, s katero opozarjate na (ne)urejenost Luč,« je na vprašanje, kaj najprej prebere, kot iz topa ustrelil tajnik občine Luče David Špeh. Intervju je naslednja stvar, ki ga pritegne, temu pa sledijo članki, ki obravnavajo aktualne zadeve po zgornjesavinjskih občinah. Če kaj, potem so, po Špehovem mnenju, odveč nasveti raznih strokovnjakov in »strokovnjakov«, saj lahko skoraj vse obravnavane teme že prej prebere v drugih časopisih. Savinjčan ODPRTA GOZDNA POT BRDCE-BLAT Namig za popoldanski sprehod Sredi maja, ob tednu gozdov, so se na Zavodu za gozdove Slovenije OE Nazarje vključili v akcijo Primestni gozd in očistili gozdno pot od Brdc do Blat. Dela so se lotili sistematično. Za izvedbo so delno uporabili že obstoječe vlake, delno pa očistili podrast in nasuli zemljo. Realizacija izvedbe je terjala nekaj več kot deset dni udarniškega dela nazorskih revirskih gozdarjev, finančna sredstva, petdeset tisoč tolarjev, pa je primaknila mozirska občina. Na gozdno pot so se podali številni sprehajalci iz Mozirja, Rečice in Nazarij (foto: Ciril M. Sem) Po besedah Damjana Jevšnika, predstavnika slovenskega zavoda za gozdove OE Nazarje, so tako želeli povezati pot v Blate tudi z mozirske strani, medtem koje z rečiške ta povezana že osem let. S tem so naključnim sprehajalcem poskusili približati neokrnjeno floro in fauno v Blatah ter Žabjekih ali pa dati namig za popoldanski sprehod oziroma rekreacijo. Da bi pot zaživela so pretekli ponedeljek povabili Mozirjane in ostale udeležence na pohod. Na pot dolgo nekaj manj kot uro, seje podalo veliko število sprehajalcev iz Mozirja, Rečice in Nazarij. V Blatah pajihje čakalo okrepčilo in prijetna glasba. Pozdravne besede na cilju pa sta namenila tudi predstavnika Rečice: predsednik krajevne skupnosti Peter Kolenc in predsednica turističnega društva Vekoslava Kleme-nak. Marija Sukalo Portal Savinjske doline SMUČARSKI SKOKI - CELINSKI POKAL Primož Piki dvakrat peti v Avstriji Avstrijski skakalni center Ramsauu je bil zadnji vikend prizorišče dveh tekem poletnega celinskega pokala, kjer so uspešno nastopili tudi slovenski skakalci. Najboljši mož med našimi je bil tokrat ljubenski orel Primož Piki, ki si bo poskušal na zadnjih dveh tekmah, v norveškem Lille-hammerju, le zagotoviti reprezentančno kvoto za sodelovanje v zimskem svetovnem pokalu. Tako v sobotni kot nedeljski preizkušnji je »Pikotu« po prvi seriji kazalo še bolje, vendar pa so spremenljive vremenske razmere naredile svoje. Njegova forma je v vidnem vzponu in z dobrimi nastopi na zadnjih dveh tekmah norveške turneje lahko ponovi svoj največji uspeh iz njim še vsaj trije skakalci z že doseženo kvoto iz lanske sezone, pa so njegove možnosti še toliko večje. Skupni vrstni red pred zadnjima preizkušnjama v Lillehammerju: 1. Robert Mateja (Pol) 390,2. Stefan Kaiser (Aut) 290,3. Jernej Damjan Forma ljubenskega orla Primoža Pikla je v vzponu lanske sezone, ko seje uspel uvrstiti v reprezentanco za začetni tekmovalni ciklus zimskega svetovnega pokala. Trenutno je na sedmem mestu in ga do željenega petega mesta v celinskem pokalu loči borih 28 točk, ob dejstvu, da so pred 287, 4. Robert Kranjec 240, 5. Bine Zupan (vsi Slo) 205,6. Adam Malysz (Pol) 200, 7. Primož Piki (Slo) 177,8. Roland Muller (Aut) 152.9. Balthasar Schneider (Aut) 134.10. Rok Urbane (Slo) 130. Franjo Pukart Vaša pošta £/\\>'mi& f/ovke Savìhjsm cA 3337 /M OTOKU KKMl- DARKO REPENŠEK POSEBEJ ZA SAVINJSKE NOVICE IZ ATEN Uresničujejo se moje napovedi »Prvi dnevi bivanja v Pireju so minili predvsem v prilagajanju izjemnim varnostnim razmeram, ki vladajo na celotnem območju dogajanja olimpijskih iger. Zanimiva sta ogromna cepelina, ki kot dve očesi noč in dan krožita nizko nad Atenami. Olimpijska prizorišča so razpršena, med seboj precej oddaljena, kar organizatorjem in nam, udeležencem, povzroča precej preglavic glede prevozov. Piše: Darko Repenšek Prvi dan smo si ogledali vsa prizorišča in priznati moram, da fascinirajo. Atene, v katerih živi skoraj polovica Grkov, so pridobile ogromno športne infrastrukture. Večina objektov je pravih arhitekturnih mojstrovin - prava »infrastrukturna perverznost«! Če samo pomislim na vse zgodbe okrog ljubljanskega stadiona... Ima pa tukajšnje dogajanje še eno atrakcijo, tudi zame osebno. Gre za največjo potniško ladjo na svetu Queen Mary 2. Prvo noč bivanja tukaj v centru pomorske vojaške akademije, katere kompleks se nahaja prav ob vstopu v pirejsko pristanišče, so nam to »čudo« privezali prav pred nosom. Dolga je 354 metrov, široka 41 metrov in visoka 72 metrov. Nanjo gre 2.300 potnikov, med katerimi sta tudi britanski premier Tony Blair in bivši ameriški predsednik ter oče sedanjega predsednika George Bush starejši, zanje pa skrbi 1.100 članov posadke. 46 avtobusov je na ogromnem parkirišču ob privezu čakalo na izkrcanje potnikov. Iz mesta se vsak dan zgrinjajo množice, da si na njej napasejo oči. Blizu nje so v dneh pred pričetkom olimpijskih iger privezali štiri potniške velikanke, ki so dejansko olimpijske hiše športnih velesil, predvsem Nemčije in Rusije. Po pisanju tukajšnjih medijev gre za trenutno pet največjih potniških ladij istočasno v istem pristanišču, kar se v zgodovini še ni zgodilo. Z Jankom Požežnikom sva bila dan pred začetkom rokometnega turnirja zelo iskani osebi. Veliko slovenskih novinarjev in poročevalcev je želelo vedeti, kdo sodi našim proti Rusiji in kdaj sodiva midva. A tudi olimpijske igre niso nič drugačne kot ostala velika tekmovanja, ki sva jih sodila doslej: štiri svetovna in štiri evropska prvenstva ter mediteranske igre. Delegiranje sodnikov predstavlja največjo skrivnost. Nekakšen predolimpijski krst sva doživela dan pred uradnim pričetkom, ko so naju določili za sojenje tekme Španija - Madžarska. Tekma je predstavljala zadnji test protokola in vseh služb v dvorani Faliro Sports Pavilion: televizijcem, tehničnemu osebju, varnostnikom, zapisnikarjem, časomerilcem in tudi nam. Nič kaj hvaležna naloga. Hvala bogu je bilo vse OK. Na dan otvoritve olimpijskih iger je bil v Grčiji dela prost dan, predvsem zaradi bojazni, da bi Atene doživele prometni infarkt. Grki so se množično in disciplinirano odzvali na poziv grške vlade, naj ta dan pustijo vozila doma. Zato kljub več kot 80.000-glavi množici, kije na olimpijskem stadi- onu doživela otvoritev iger, ni bilo čutiti prometne zmede, ki sojo napovedovali. O sami otvoritveni slovesnosti ne kaže izgubljati besed. Preprosto nemogoče je na papir prenesti vse občutke in čustva. Tako kot štiri milijarde Zemljanov ste si verjetno spektakel preko televizije ogledali tudi sami. Bilo je fantastično! Prepričan sem, da bo ta dogodek za vedno ohranjen v mojem spominu. Tudi zato je bilo smiselno rokometnemu sojenju, pripravam in potovanjem žrtvovati tisoče ur, preliti toliko znoja, preživeti toliko stresnih situacij, biti izpostavljen toliko kritikam (in priznanjem) javnosti, vztrajati in se dokazovati. Brez tega vrhunskih rezultatov pač ni. S tekmo med Španijo in Korejo seje začelo rokometno dogajanje. Prvi tekmovalni dan je vsekakor najtežji in doslej sva z Jankom že mnogokrat s sojenjem otvoritvenih tekem na nek način postavljala linijo sojenja, kar je skrajno nehvaležna naloga. Tokrat sva bila rezervni par. Na velikih prvenstvih je namreč na vsaki tekmi en sodniški par v stalni pripravljenosti, če bi se paru, ki sodi, kaj zgodilo. To tekmo sta si ogledala tudi člana španske kraljeve družine - princesa Letizia in njen mož Felipe Urdangarin, ki je še do nedavnega igral za špansko reprezentanco in slovito Barcelono. Kot zanimivost naj zapišem, da sva v Barceloni prvič sodila pred petimi leti, ko sta se ie dan prej poročila Letizia in Felipe. Bivala sva v hotelu, kjer je bilo tudi mnogo uglednih svatov in vsega tega seje Urdangarin na moje veliko presenečenje spomnil. V polčasu tekme je pristopil k meni in zapletla sva se v pogovor. Med drugim je povedal, daje sedaj podpredsednik španskega olimpijskega komiteja. Predstavil mi je princeso Letizio, ki mije zaupala, da sta v Atenah sama, brez otrok, da se lahko posvetita športnemu poslanstvu. V ponedeljek sva s sojenjem ženskega derbija kola med Dansko in Francijo tudi midva doživela olimpijski krst. Dvoboj olimpijskih in svetovnih prvakinj so gladko dobile Danke, midva pa sva na zadovoljstvo vseh sodila zelo dobro. Led je tako prebit, delegiranje za sojenje te tekme pa dober pokazatelj zaupanja »velmož« rokometne organizacije. Našim žal ne gre vse po načrtih. Imam občutek, da so daleč od forme in volje, ki sojo pokazali na januarskem evropskem prvenstvu. Ne igrajo slabo, a so reprezentance v naši skupini, ki jo tudi tukaj imenujejo »skupina smrti«, enostavno prepričljivejše. Brez dobrih, odličnih vratarjev pač ne gre. Ste videli, kaj so Korejci naredili proti Rusom?! Uresničujejo se moje napovedi pred odhodom v Atene: Nemci bodo olimpijski prvaki! In prav njim sodiva proti Brazilcem. Olimpijski pozdrav iz Aten!« ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE Četrti festival odbojke Na igrišču v Novih Lokah je drugi avgustovski vikend potekal turnir v odbojki na mivki. Tradicionalnega, že četrtega turnirja dvojic se je udeležilo 46 ekip iz vse Slovenije. Drugi najboljši tovrstni turnir, seveda merjeno po velikosti in organizaciji, je znova izpolnil pričakovanja. Tako obiskovalcev, ki so vse tri dni tekmovanja glasno navijali za svoje izbrance, kakor organizatorjev, ki jim je dobra udeležba tekmovalnih dvojk najboljše plačilo za vloženi trud. Tega pa seveda ni malo, kakor pravi vodja tekmovanja David Skok. Potrebno je poskrbeti za obveščenost ljudi, iskanje sponzorjev, postavitev odra za navijače, primerno postrežbo in sam potek tekmovanja. Za vsem tem je seveda ekipa, ki ne dovoli, da bi bile stvari prepuščene same sebi. Kot že rečeno seje turnirja udeležilo 46 dvojk iz vseSlovenije.Zaraditolikšnega števila udeležencev je bil to pravi festival odbojke na mivki, ki pa je imel ob koncu tudi svoje zmagovalce. Med ženskimi dvojicami sta največ znanja in športne sreče pokazali domačinki, ki pa sta zastopali Avtohišo Mlakar. Med moškimi sta zmagala Velenjčana, ki sta si dala ime Virus mc Kunigunda 04. Organizatorji za naslednje leto obljubljajo presenečenje, ki ga bo težko pozabiti. Prav tako pa tudi organizacijo, ki je na zavidljivi slovenski ravni. Benjamin Kanjir Velika gospodnita Odgovor na članek objavljen vted-niku Savinjske novice številka 33 z datumom 13. avgust 2004 z naslovom: Velika gospodnica vabi na Moličko peč. Med drugim je zapisano tole: »V nedeljo pa pričakujemo veselo romarsko vzdušje pri Marijinih božjepotnih svetiščih, ki jih je na Slovenskem kot gob po dežju. V naši dolini jih ni, k svetima mašama, namenjenima Marijinemu veličastnemu vstopu v nebesa, pa vabi rosuljs-ka cerkev na Ljubnem, ki nosi presveto ime Marije Vnebovzete. Bolj planinsko naravnanim vernikom priporočam, da obujejo »gojzarje« in se podajo na Moličko peč...«. Spoštovana Pavla Kliner. V srce meje zabolelo, ko sem prebral ta vaš članek. Že pred dobrimi dvajsetimi leti sem kot študent romal iz daljnega Prekmurja v Novo Štifto, ker smo tam vedeli, da v tej dolini, katero imenujete vi » naši dolini« stoji božjepotna cerkev. Žalostno je, da kot prebivalka te doline, in kolikor mi je dano znati tudi diplomirana te- ologinja, ne veste, da na Veliki šmaren romarji prihajajo v Novo Štifto že od leta 1560 in daje bila Nova Štifta do srede osemnajstega stoletja najbolj obiskana romarska pot v Sloveniji. Kronika in zapiski, ki so vam na voljo, pravijo, da seje ob prazniku Marijinega Vnebovzetja znalo zbrati pri tej romarski cerkvi v Novi Štifti tudi do trideset tisoč ljudi, kar je za vas nepomembno in neznano. Že več kot dvesto let vsako leto romajo peš romarji iz Zagorja in okolice, kar je za vas nepomembno in neznano. Žalostno je, da vam je vse to kot prebivalki te doline vse to tuje in neznano. Pričakoval bi, da kotdiplo-mirana teologinja to veste ali pa bi se dali tudi o tem poučiti. Ali res velja, daje tuje lepše in boljše, kottisto, kar je naše? Nič nimam proti cerkvi na Ljubnem in svetišču na Molički peči, boli me pa to, da ne poznamo svoje okolice in zgodovine. Lojze Tentar Tirosek 51, Nova Štifta Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Bolečine hude siprestal, zdajbošmimo, tiho spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Frida BOŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sv. maše in v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala govorniku g. Marku Ročniku za občutene besede slovesa, pevcem, g. župniku Janku Ivančiču za pogrebni obred, sveto mašo, pogrebnemu zavodu ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki so mu pomagali v težki bolezni. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Tonica, sin Boštjan, hči Olgica in Zlato Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Ob tvojem grobu smo ostali nemi, saj ni besed, s katerimi bi razumeli. Skromno in tiho si živel, nihče ni vedel, da globoko v sebi si trpel. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, srce ljubeče zdaj v grobu spi. Nampa ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. ZAHVALA Mirno in tiho, kakor si živel si, brez slovesa odšel ljubi sin, brat, nečak Viktor ŠURK ml. (20.6.1984 - 7.8.2004) Šmiklavž - Nova Štifta pri Gornjem Gradu Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih dneh. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sošolcem iz OŠ, sošolcem in profesorjem iz gimnazije, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja. Hvala g. župniku Ternarju za izrečene tolažilne besede in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornikoma Vesni Suhovršnik in Rafku Žerovniku, pevcem, gasilcem. Hvalajanezu Suhoveršniku za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili nanjegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji mami, ati in brat Štefan ČRNA KRONIKA • IZ TUJINE BREZ AVTOMOBILA Luče: Občan iz okolice Luč je letos dopustoval v Ukrajini. Od tam pa seje vrnil brez svojega osebnega avtomobila, ki so mu ga ukradli neznani storilci. • UMIRILI SO GA Nazarje: Policisti so 11. avgusta zgodaj zjutraj posredovali v okolici Nazarij v zasebnem prostoru. Vinjeni kršitelj seje ob njihovem prihodu umiril in odšel na prepotrebni počitek. • SPREGLEDAL KOLESARKO Mostje: 12. avgusta v večernih urah je v Mozirju na Šmihelski cesti prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila in kolesarko. Slednjo je voznik spregledal in jo z desnim vzvratnim ogledalom trčil v roko. Kolesarka je padla po vozišču in se ob tem hudo telesno poškodovala. • PO CIGARETE IN DENAR Rečica ob Savinji: Neznani storilec je v noči na 14. avgust vlomil v trgovino Krznar na Spodnjih Pobrežjah. Iz notranjosti je odnesel nekaj denarja in cigaret, lastnik pa ima za okoli 120.000 tolarjev škode. • NE PELJE VEČ Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je 14. avgusta na Ljubnem na oškodovančevem osebnem avtomobilu prerezal vse štiri pnevmatike. Gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. • RAZBITA STEKLA Rečica ob Savinji: V noči na 15. avgust so neznani storilci na objektu recepcije v kampu Menina Varpolje razbili vsa stekla. Policisti objestneže še iščejo. >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v miren spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Antona TURKA (I.5.I926 - 29.7.2004) iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo članom ZŠAM ZSD, ki so ga pospremili na zadnji poti, gospodu župniku Franciju, patru Evgenu za lepo opravljen obred, govornikoma g. Jožetu Grudniku in g. Sandiju Čoparju za poslovilne besede in pevcem. Hvala tudi dr. Leskovšku, zdravnikom in osebju iz Topolšice ter Faniki Remic za nesebično pomoč. Žalujoči domači V SPOMIN Mariji REMIC Gregomovimami (7.3.1935 - 20.8.1994) 20. avgusta mineva deset let, odkar si nas nepričakovano zapustila. Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate in ji prižigate sveče. Vsi tvoji WNi te riapragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN 21.8.2004 mineva leto dni, od kar je naš dom prazen in tih, ko nas je za vedno zapustil dragi Ivan ŽAGAR iz Dobrovelj pri Mozirju Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegovi domači Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Vinka PORTA Brezje (5.7.1932-12.8.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutki pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se duhovniku Sandiju Korenu in patru Kristjanu za opravljen obred, hvala pevcem, zastavonošem in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. „ Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Kakor slišim, ti srce zame ne bije posebej močno! Trend novih učbenikov iz ieta v leto narašča. Kje so časi, ko ti jih ni bilo treba kupovati, če si ponavljal razred. Kdor hodi v gostilne zaradi žene, je poročen zato, da mu ne bi bilo treba biti vsako noč doma. Razlogi za smeh Največji v firmi Silvija opazuje fanta, ki ji je všeč, a si ta namesto nje raje daje opravka s surfanjem po burjastih valovih Jadrana. Poba je začetnik v vseh pogledih, a se ne vda niti pred svojim neznanjem, ko z vso silo trešči s surfom v obalo. Ves oriban od mivke in zaripel od neuspešnega ustavljanja opazi Silvijo, ki se trese od smeha. "Kaj se pa ti tako smejiš?" jo le vpraša. "Se vedno tako ustavljaš?" "Ne, včasih si pomagam s trajektom!" Z maratonom na olimpijado "Zate imam dobro in slabo novico," pove trener tekmovalcu v hitri hoji iz Sibirije. "Povej najprej dobro," zahteva športnik. "Uvrstil si se na olimpijado." "Hura! Kaj pa je slaba?" "Najbolje bo, da kar vzameš pot pod noge, nimam denarja za dve letalski karti." Hej vi, zmagala sem jaz! Direktor tovarne, kjer je bilo zadnje čase veliko vlomov, pride zvečer v kontrolo k vratarju. "Nas je to noč že obiskal kakšen lopov?" se pošali. "Ne," reče vratar, "vi ste prvi, ki ga nocoj vidim." Družinske vezi "Celo življenje sem vlamljal, kradel, bil prevarant prve vrste ... Vse to samo zato, da sem tebi omogočil šolanje vse do poklica. A zdaj pa hočeš še napredovati na mojih plečih?!" očita oče sinu policaju, ki ga pelje vkeho. Zadnji iz prve ________vrste Znanega ženskarja z Rečice ob Savinji nagovori soseda: "Če bi bilo tekanje za ženskimi krili olimpijska disciplina, bi ti prav gotovo ostal brez medalje." "Zakaj?" se tem besedam čudi zapeljivec. "Vsak bi si ulovil svojo, ti pa itak nimaš pri nobeni obstanka." Uteha upehanega Mlad nogometaš kaže vse svoje spretnosti preigravanja z žogo. 'Dribla' in 'dribla', da ga je veselje gledati. Nasprotniki sploh ne pridejo do žoge. Po končani tekmi vpraša svojo drago, ki je z zanimanjem spremljala njegovo početje: "No, kaj praviš?" "Nikar ne nehaj upati. Mislim, da boš z malo vaje, enkrat, ko boš znal teči z žogo naravnost brez tega zapletanja, še dober nogometaš." ^ GOZDARSKA PRECIZNOST Dani Fale, revirni gozdar nazorskega zavoda za gozdove: »Moram priznati, da je veliko bolj enostavno preštevati smrekove lubadarje, kot s centimetrom določati kubaturo lesa. So pa simpatični tile kolobarji, zato moram vprašati šefa, če jih lahko nekaj odnesem otrokom za balinčke.« (VESELJE PRI HIŠI PRESS) KRUH VSTAJENJA Jože Božič, predsednik gornjegrajskih upokojencev: »Drage kolegice, ne najdem besed, s katerimi bi izrazil občutke neizmerne vzhičenosti nad darilom, ki ga bo najbolj vesela moja boljša polovica. Vedite pa, da se bom v naslednjem mandatu potegoval za predsednika mladinske organizacije, kjer imajo konkretne zadeve še bolj trdno veljavo.« (SIMBOLIKA ZA TRAJNO SREČO PRESS) Nagradna križanka, Oglasi ■■■■■BHHHHHHRH SS SSE&mm SLOV. RADIJSKI NOVINAR (LIPICER) POŠTEN ČLOVEK (EKSPR.) KDOR POVEZUJE POSNETKE V FILM PERZIJSKA KRALJICA, ŽENA KSERKSA TURŠKO JAVNO KOPALIŠČE AVSTRIJSKA ZVEZNA DEŽELA GRŠKA ČRKA SKUPINA SINTETIČNIH BARVIL ENKE KARIN ATA (NAR.) KRATICA ZA EVROPSKO PLAČILNO UNIJO REKA V SRBIJI, LEVI PRITOK NIŠAVE KATALONSKI ROMANOPISEC- NARCIS CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB STANJE UKLETEGA ANGLEŠKI PUNK PEVEC-BILLY NEMŠKO-AVSTRIJ. SLIKAR-KONRAD MADŽARSKO Ž. IME RASTLINA VINSKE TRTE OBLIKA SOCVETJA TOMISLAV NERALIĆ SMUČKE (POG.) NERESNICA, LAGANJE 25. IN 6. ČRKA ENAKI ČRKI JED IZ RIŽA, MESA IN DODATKOV AMERIŠKI IGRALEC- CHRISTOPER (SUPERMAN) OKOSTJE, ZLASTI ČLOVEŠKO i SPOROČILO PO TELEPRIN- TERJU DRŽAVNA BLAGAJNA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: JERMA- reka v Srbiji, levi pritok Nišave RIBERA- Španski slikar in grafik- Jusepe MARAS- Turška provinca v južni Anatoliji OLLER- katalonski romanopisec- Narcis LAIB- nemško- avstrijski slikar- Konrad OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 32. št. Savinjskih novic smo izžrebali pet reševalcev križank. Tokrat vam nagrade podarja Hortikulturno društvo Gaj iz Mozirja. Nagrajenci bodo prejeli vstopnice po pošti. 1. nagrado 5 vstopnic za ogled Mozirskega gaja prejme: Rok Tajnšek, Tlaka 18, Gornji Grad 2. nagrado 4 vstopnice prejme: Mira Fantin, Pot ostrim vrhom 39, Trbovlje 3. nagrado 3 vstopnice prejme: Janez Ugovšek, Radmirje 94, Ljubno ob Savinji 4. nagrado 3 vstopnice prejme: Anica Korenjak, Lesarska 13, Nazarje 5. nagrado 2 vstopnici prejme: Danica Bezovšek, Radmirje 44, Ljubno ob Savinji. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 31. avgusta 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA SAM d.0.0. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo štirim nagrajencem podelili vrednostne bone za nakup v trgovini Sam Nazarje v skupni vrednosti trinajst tisoč tolarjev. Nagrade vam tokrat podarja Trgovina Sam d.o.o. iz Nazarij. KINO NAZARJE Sobota, 21.8., ob 20.00 in nedelja, 22.8., ob 17.00: 50 PRVIH POLJUBOV -romantična komedija 50 prvih poljubov je nepozabna romantična komedija, v kateri igrata Adam Sandler kot Henry, babjek, ki menja ženske hitreje kot havajske srajce, in Drew Barrymore kot Lucy, srednješolska profesorica umetnosti z nenavadno nevrološko okvaro, zaradi katere se njen spomin izbriše čez noč - vsako noč. Napovednik • Petek (20. avgust), ob 20.00. Velenjsko jezero 20. noč ob jezeru • Sobota (21. avgust), ob 9.00. TRC Jezero, Velenje VIP-teniški turnir • Sobota (21. avgust), ob 14.00. Hotel Benda, Loke pri Mozirju Prijatelj moj, zapoj z menoj - srečanje ljudskih pevcev • Sobota (21. avgust), ob 15.00. Trg v Šaleku, Velenje 5. Starotrški dan • Sobota (21. avgust), ob 18.00. Šmihel pri Mozirju Ovčarski praznik • Sobota (21. avgust), ob 20.00. Mladinski center Velenje Pričetek 7. festivala mladih kultur Kunigunda • Nedelja (22. avgust), ob 20.00. Vinska Gora 16. citrarski festival “Prešmentane citre” ŽIVALI - PRODAM Prodam telice sivke, visoko breje. Tel. 584-11-96 Prodam dve telici sivo-rjavi, breji 8 in 9 mesecev. Gsm 031/894-510 Prodam mladiče Brak Jazbečar poležene 13.7.04. Mati uvožena iz Avstrije. Gsm 031/458-941 ž Prodam bikca, starega 10 dni. Gsm 041/783-595 Podarim dva psička nemškega ovčarja. Gsm 041/9444-174 Prodam bikca, teden starega. Tel. 03/838-50-54 Rotweiler mladički cepljeni. Zbiram naročila za oddajo po 30.9. Gsm 031/621-317 Prodam pujske težke 30 kg. Tel. 588-55-70 ali Gsm 031/868-931 ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in teličko za zakol. Gsm 031/533-745 DRUGO - PRODAM Ugodno prodam mavčne plošče (4 kos) po ugodni ceni. Tel. 838-51-06 Podarim stajico, hojico in otr. sedež-jajčko. Gsm 051/410-963 Prodam dobro ohranjene učbe- nike za gimnazijo. Ugodno! Gsm 031/805-109 DRUGO - KUPIM Kupim silažno koruzo. Gsm 031/ 483-355 AVTOMOBILI - PRODAM Prodam škodo felicijo Lxi, 1.3,5v, I. 96, 1. lastnik, prilagam 4 zimske gume, 420.000 sit. Gsm 031/308-837. Prodam Citroen AX, letnik 97, cena po dog. Gsm 031/775-467 Prodam polo, star 6 let, 48.000 km. Tel. 584-15-89 Prodam R5 1.4 FLUE 1.95. 130.00 km, rdeče barve, reg. do 3/2005. Cena 360.000 sit. Gsm 041/889-648 Prodam Volkswagen passat 1.9 tdi, 115 km karavan, let.2000, 108.000 km, klima, alu platišča, šest prestav, cena: 2.590.000. Gsm 041/889-648 __________ NEPREMIČNINE-PRODAM Prodam stanovanje v Mozirju, 62m2. Gsm 041/741-162 Prodam hišo na Ljubnem ob Savinji KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. z možnostjo uporabe prostorov za obratno dejavnost. Gsm 031 /539-914 Oddam večje stanovanje z lastnim vhodom, v okolici Mozirja. Gsm 040/844-784 NEPREMIČNINE-KUPIM Par najame dvo ali večsobno stanovanje v Zgornji Savinjski dolini. Gsm 041/217-015 Kupim vikend, manjšo hišo ali gradbeno parcelo. Gsm 031/327-612 www.racunalniske-novice.com/forum MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Noselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p.-Avtoprevozništvo,stori1vezgradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund od 16.8. do 31.8.2004. Trgovina Manca, tel 5720-064. Ana Artnik s.p., Breg pri Polzeli. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. 2. TURNIR SAVINJSKIH NOVIC V ODBOJKI NA MIVKI Vroče športno popoldne v Varpoljah M Bleščeče avgustovsko sonce, čudovit športni ambient, napete mreže, topla mivka, živo pisane žoge, živahni glasbeni ritmi... in kopica ljubiteljev dinamične igre, ki so jo v tujini poimenovali kar odbojka na plaži (beach volley), kjer se je ta šport tudi začel, pri nas pa ji rečemo odbojka na mivki. Drugi turnir Savinjskih novic minulo soboto v Varpoljah je po lanskoletnem »krstu« odlično uspel in s tem nakazal realno možnost, da postane tradicionalen. spopadli v finalu. Zmagala je ekipa Lagerji v zasedbi Franc Kolenc, Borut Knapič in David Kolenc, drugi so bili Mi trije (Boštjan Poprask, Klemen Šemenc, Vinko Založnik), tretje mesto pa je zasedla ekipa Drot Piršna (Tomi Lomšek, Miloš V ženski konkurenci je nastopilo 21 odbojkaric, ki jih je žreb razporedil v sedem ekip. Po kvalifikacijah v dveh skupinah so se v zaključni krog uvrstile tri ekipe, ki so se pomerile vsaka z vsako. Najboljša med vsemi brez izgubljene tekme je bila ekipa Japonke, ki so jo sestavljale Nika Pukart, Špela Kralj in Boža Jelšnik. Drugo mesto so osvojile Pegice (Lidija Krevzel, Ida Bitenc, Maja Žunter), tretje mesto pa je pripadlo ekipi Mi tri (Bernarda Bibič, Valentina Založnik, Mojca Bitenc). V moški konkurenci se je pomerilo 45 odbojkarjev, ki so v 15 ekipah najprej opravili s predtekmovanjem v petih skupinah. Poleg zmagovalcev skupin se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila ekipa z najboljšo razliko v točkah, zmagovalci treh polfinalnih tekem pa so se Mlade, zagnane in od sonca ožgane Oster boj za prevlado v zraku Lukač, Robi Basti). Za popestritev prijetnega popoldneva v Varpoljah je z brezplačnimi testnimi vožnjami poskrbel pooblaščeni zastopnik za vozila Fiat in Lancia Avto Žunter iz Okonine, kije prispeval tudi lepe nagrade za najboljše, drugouvrščeni ekipi pa se bosta lahko ohladili v Termah Snovik. Franci Kotnik Bistveno večja udeležba kot lani je j tudi dokaz, da je koncept tekmovanja z naključno izžrebanimi trojkami zadetek v polno, saj vtem primeru ne gre zgolj za boj za najvišja mesta, ampak ima pomembno vlogo tudi družabnost, prijateljstvo in športno vzdušje. Tega v soboto v Varpoljah res ni manjkalo, končni rezultat pa je bilo zadovoljstvo vseh, tako igralcev kot gledalcev. Foto: Igor Solar Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive, Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. BMW Serije S je lili v reviji AvtomagazinfeMr.in *• najtiolj5> avto M«i 2004 v svojem roneclu. SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 1*5 8 I 1 1 O o 8 ! § I TD CO O- 2 E eo oj ro _§ 0C. 'o’ >o DO H Prvih 50 novih naročnikov, ki se bodo na tednik Savinjske novice naročili v mesecu avgustu, prejme darilni bon TUŠ v vrednosti 6.000 SIT, kar je več kot znaša naročnina na Savinjske novice do konca leta. Darilni bon lahko dobite tudi na otvoritvi supermarketa TUŠ Mozirje! Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,34 C0BISS s tuš Otvoritev in zabava v Mozirju, 25.8.2004 ob 11.00 uri Program ob otvoritvi, 25.8.2004: • glasbeni izvajalci: Natalija Verboten, Kingston, Atomik harmonik - otroška animacija - Balonar Mihec Program v četrtek, 26.8.2004: - glasbena skupina Čuki - čarodej, balonar, klovn Kjer dobre stvari stanejo manj . doa. Cesta v Tmovfje « a. 3000 CHje