Slovenski soeialdemokrati o tujcih. Glasilo jugoslovanske socialne demokratiCne stranke ,,Naprej" prinaša ˇ štev. 51 ta-lo filanek: ,,Naša zemlja je lepa in bcgata., rod, ki na njej iivi, pa je ubog in zaničevan. Nekaj gnilega je t iržavi Danski . » . Ako pogledamo v naša ljudska gospodarstva in domove, spoznamo takoj, da žena podpira tri vogale pri liiši, kakor pravi naš pregovor. Torej je gospodar slab? Poglejmo v, hišo majhnega poljedelca: Zena dela na polju in v gozdu in v vinogradu, kuha in skrbi za otroke, krmi in opravlja živino. To so nieni poglavitni posli. Mimogrede pa opravlja še druge važne posle. Skrbi za perutnino, molze in prodaja mleko. V gozdu nabira maline in gobe v dlružbi svojih otrok. Vse to mimogredoče delo je vredrto milijone. Te produkte skupljajo trgovci. z velikiini dobički jih prodajajo dalje. Poglejmo v stanovanje delavca ali nižjega uradnika: Zena hodi na dnino ali T tovarno, ali pa šiva, čipkari in veze doma; streže ttožu, doji in vzgaja otroke, pere, krpa, kuha, sna91 * * . Zena dela! Kje pa je gospodar? Videli smo možje pri trdlem delu. Za prenizke mezde delajo v tovamah, v uradih, na polju, v gozdu, v vinogradu, v delavnicah. Tovarniški delavec se izseljuje v tuja obrtna središ&a, kjer upa najti še dokaj izdatnejši zaslužek. Gozdni delarvec hodi Sez zimo v hrvatske, rumunske, ruske šume za zaslužkom, ki ga doma ne najde. Vinogradnik se izseljuje v. [Aineriko, kjer se izgubi v pisani množici delavstva< Uradnik strada in pada v dlolgove, obrtnik berači in je sreSen, ako dobi mesto sluge . . , Stotisoči poprijemajo za popotni les, da si v daljnih tujinah poiščejo dela in jela. Kdo še ni videl na naSih kolodvorih krdela mož z natlačenimi vrečami in s kovčla v rokah, okrašenih z rožami? Do kalodvora jih spremijo žene in dekleta; ihteča in vsa solzna stiskajo roke možem in fantom. Kakor da gredo v vojno, tako težko je slovo. Gredo, da se bore z življenjem. Delali bodo, kar premore človeško zdravje, ia stradajoči bodo hranili za svojo družino in posest v domovini. Tisofei podležejo, tisoči Še pohabijo ob prenapornem dlelu, ko se bodo kosali s kitaiskim kulijem. Nekateri se vrnejo — kot tujei bodo! Videli sovelika bogastva, svobodna Ijudstva — vsega tega ni t revni domoviui. In znova "se napotijo v svet: Bremen. Hamburg, Havre, megleno morje, ... Videli smo pa tudi, kako prihajajo k nam bogati tujci. Ogledali so se in nam zagospodarili. Prižli so kakor bi jih privedel slučaj, mimogrede so se ustavili, nabrali so si bogastva in zopet odšli s po- sineliljivo-zaničljivim nasmehoin na ustnih: Zemija !epa in bogata, ;:rnpak rod neveden in slab, vreden našega zasmeha ..." V eni naslednjih številk pa piše ^Naprej": ,,Ljubimo svojo domovino, ona pa je kakor naša mačeha. Oglejmo si jo, to uašo zemljico! Ponaša se z lepimi in obširnimi gozdovi in velikimi nar.ivnimi zakladi. Davno je že od te^a, odkar se je nuselil med nami mogofien tujec, ki nam je vzol zemljo! Naši najlepši gozdovi, naša najrodovitnejša polja — 6igavi so? Graščakovi! Kdo mu je dal to pravico? Podedoval jo je po svojih prednikih, ki so si to pravico sami vzeli, proti volji naroda. Poznate plemenito gospode, ki že dolga stoletja žive med nami, ki nas že dolga stoletja sovražijo? Seveda jih poznate, samo pozabili ste že, Kako je bilo nekdaj; naučili so vas, jih znati spo^tovati. V njiliovih obširnih gozdovih kot delavci sekate les, žgete oglje, snažite drevje, nabirate gobe. napravjjate drva, vlačite krclje in tako dalje. Kdor od vas ne bi poznal fidejkomisnih gospodov: \Vindischgratz, Auersj>erg, Sclionburg-Waldlenburg itd. — celo vrsto knezov, grofov in drugih fevdal'nih gospodov, ki žive od svojih ,,starili, zapisanih pravic." Na svojih lepih in obširnih veleposestvih goje vsakovrstno divjačino, od srne do inedveda, da si krajšajo svoje dolgočasne, brezdelne dneve z lepim lovskim športom. Na naši zemlji izvirajo reke in potoki, katerih vodna moft je dandanes vredna milijone. Prišel je tuj podjetnik, kraj voda je postavil svoje tovarne, da mu ženejo kolesa. Kdo mu je dal to pravico? Od gosposke jo je kupil, zakaj imel je denar, ki ga ti, hlapec Jernej, še danes nimaš. Naša zemlja skriva pod svojo površino bogate zaklade: premog, živo srebro, aluminij, svinec in kositer. Nekaj bogatih tujcev in židov je kupilo te zaklade, ki jih ti, ubogi Slovenec-domačin za borno plačo dvigaš iz kraljestva zlobnega škrata. Kdo jim je dal pravico? Pravioa? Kdor je močan, njegova je. Toda mi nočemo pravice nasilstva, hočerao zgolj svojo prirodno pravico. Kar se je n'arodu, ki posetiuje to zemljo, vzelo, to naj se mu vrne. Narava je obdarila slovensko zemljo z bogatimi zakladi. Res je, da nima železne rude v velikih množinah, zato pa hrani v sebi velikanska skladišča premoga, kar izpričujejo veliki rudniki, ki pa niso še vsi odprti. V Trbovljah, Zagorju, Kočevju, v Š(. Janžu in drugje s« nakoplje na leto na milijone ton rjavega premoga. Naša zemlja d'aje na leto 800 ton rude živega srebra, kar znaša 50% celotne svetovne produkcije na živem srebru. Svinec in kositer se dobivata v ve&jih množinah v Rajblju in Pliberku. NaSe vodne moči se cenijo na več stotisoč konjskih sil; zgolj ob izvirkih gorenje Save na 100.000, knr bi zadostovalo, da se industrializira vsa Kranjska. Na naši zemlji izvirajo številni gorki in zdravilni vrelci. Vse to smo razdelili in prepustili posameznikom, najveS tujcem. Zato smo sami ostali revni in na tujem si mora slovensko Ijudstvo iskati vsakdanjega kruha . . ." I Tako piše jugoslovansko socialnodemokratifino |glasilo. Iz tega se razvidi, da vse slovenske stranke ]mislimo eaako. V slobodi od vsakega tujega Jarma vidimo našo sreSo. To slobodo natai naj prinese ju- goslovanska država. Ne čudimo se, ako tujci tako besnijo proti jugoslovanski državi, kajti oni besnijo proti naši slobodi, naši sreči. \