KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OBRAMBA NA SOCi V LETIH 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠIČ ZAVEZNIŠTVO, NEVTRALNOST IN VOJNA NAPOVED' Italija je bila od leta 1887 član Trojne zveze (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) in se je obvezala, da v primeru napada sil Trojnega sporazuma (Francija, Rusija in Anglija) na eno izmed članic Trojne zveze sodeluje v vojni z eno svojo armado, ki naj bi se razpo- redila na levem krilu nemške razvrstitve proti Franciji v Vogezih in da sodeluje tudi s svojo mornarico, ki naj bi büa pod poveljstvom avstrijskega admirala, v Sredozemskem mor- ju. Trojna zveza je bila nekajkrat obnovljena, zadnjič 5. decemibra 1912. leta. Italijansko so- delovanje v Trojni zvezi ni ustrezalo željam enega dela naroda in iredentistov, ki so posta- jali vse bolj močni in vplivni in so stremeli za tem, da od osovražene monarhije odtrgajo , južno Tirolsko in Trst. 2e takrat avstrijski vojaški krogi niso zaupali svoji »zaveznici«. Posebno ni zaupal zavezniški zvestobi Italije šef avstrijskega generalštaba general Conrad von Hötzendorf,^ ki je zaradi tega predlagal celo preventivno vojno proti nji, kar pa sta cesar Franc Jožef in minister za zunanje za- deve baron Aehrenthal odločno odklonila. Tudi se ni s tem strinjala Nemčija, ki je na vsak način hotela obdržati Italijo v Trojni zvezi, in je, kakor kaže, tudi povsem zaupala njeni zavezniški zvestobi. Ko se je zadnje dni julija in prve dni avgu- sta 1914. leta avstrijsko-srbska vojna razvila v svetovni požar, je Italija 2. avgusta objavila svojo nevtralnost, stoječ na stališču, da ne obstoji primer agresije po Trojnem sporazu- mu. To ji je takrat tudi najbolj ustrezalo, ker je bila vojaško izčrpana po vojni s Turčijo oziroima po okupaciji Tripolisa, pa tudi re- organizacije in oborožitve svoje armade še ni do kraja izvedla. Z objavo nevtralnosti je na- pravila takrat veliko uslugo svojim bodočim zaveznikom, ker je mogla Francija umakniti čete s svoje jugovzhodne meje in prepeljati XIX. kor iz Afrike, a Nemčija je bila prisilje- na, da s svojimi četami zasede tudi odsek na levem krilu v Vogezih, ki bi ga morala po pogodbi držati itaUjanska armada. Zaradi tega je morala oslabiti svoje desno krilo, kar je tudi prispevalo k neuspehu njene začetne ofenzive v Franciji. Na politične in vojaške ukrepe Italije v ob- dobju njene nevtralnosti je seveda predvsem \Tplival potek vojaških operacij, a posebno na obeh avstrijskih frontah (ruski in balkanski), o čemer so bili italijanski vojni in državni voditelji dobro obveščeni. Nemški vojni načrt, da se do konca septembra potolče francoska vojska in potem prenese težišče boja na vzhod, se ni uresničil. Avstrijska vojska je avgusta- septembra v galiških bitkah doživela poraz in bila prisiljena na umik v Karpate. V teh ope- racijah je pretrpela ogromne izgube v ljudeh in materialu. Ruski vdor čez Karpate je ko- maj mogla zaustaviti s pomočjo nemških čet 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 1. General Luigi Cadoma V marcu je kapitulirala avstrijska trdnjava Przemysl. Na Balkanu je avstrijska vojska tudi pretrpela dva poraza in se je morala umakniti za rečne tokove Donave, Save in Drine, potem ko je imela tudi na tej fronti x'elike izgube. Avstrijske izgube so znašale po uradnih podatkih do konca leta 1914 sko- raj en milijon in četrt padlih, ranjenih, obole- lih in ujetih, ki so se potem pomladi 1915. leta še znatno povečale na severni fronti. Do konca leta 1914 je avstrijsko vojno vodstvo za izpopolnitev teh izgub poslalo na fronto iz zaledja 800.000 mož. Izgube častnikov so zna- šale do konca leta 1914 kar 44*/o od stanja v začetku vojne. Morala avstrijske vojske je ibila oslabljena posebno v enotah, ki so jih sestav- ljali vojaki slovanskih narodnosti. Njen voja- ški prestiž je bil zaradi tega globoko prizadet doma in v tujini. Čeprav je bila večina italijanskega parla- menta in ljudstva proti vojni intervenciji na strani sil Trojnega sporazuma, so navsezadnje vendar prevladali intervencionisti, ki so našli zaslombo pri takratni vladi Salandra-Sonnino in pri kralju. Njihova intenzivna propaganda, v kateri je sodeloval tudi Mussolini, je posta- jala čim dalje močnejša in uspešnejša ter je v kritičnem obdobju marec-maj 1915 izvajala odločilen vpliv na usodne vojnopolitične ukre- pe italijanske vlade.^ Glede na tak razvoj vojaških in političnih dogodkov je italijanska vlada prvič 11. janu- arja 1915 uradno izjavila, da se ne zadovoljuje več z dogovorjenimi kompenzacijami na Bal- kanu po členu VII. pogodbe o Trojni zvezi, temveč da zahteva odstop Trentina in Trsta. Ta uradna zahteva je odprla pot dolgemu me- šetarjenju, v katerem je Nemčija podpirala italijanske zahteve in izvajala močen pritisk na Dunaj, da bi se z avstrijskimi teritorialni- mi kompenzacijami odkupilo podaljšanje ita- lijanske nevtralnosti. Dne 9. marca je Avstri- ja končno pristala na odstop Trentina, toda italijanska vlada je istega dne dostavila silam Trojnega sporazuma svoje pogoje za vstop v vojno na njihovi strani. Zaradi tega je na to avstrijsko ponudbo povečala svoje zahteve in 10. aprila sporočua na Dunaj, da zahteva odstop ne samo Trentina, temveč tudi Bolza- na. Goriške in Gradiške, nekaterih otokov v Jadranu, priznanje že opravljene okupacije otoka Saseno in Valone ter avstrijsko dezinte- resiranost v Albaniji, a da se Trst z dovolj širokim zaledjem preosnuje v neodvisno svo- bodno državo. Tako se je Italija v tem času dogovarjala z obema taboroma. Trojni spora- zum je nudil več in je tako 26. aprila prišlo do sklenitve londonskega pakta. V tem paktu se je italijanska vlada obvezala, da bo v roku enega meseca stopUa v vojno proti centralnim silam, a za to dobi v primeru zmage Tirolsko do Brennerja, Trst, grofijo Goriško in Gradi- ško, Trbiško kotlino, del Vojvodine Kranjske do razvodnice med Savo in Jadranskim mor- jem (Triglav—Snežnik), Istro do Kvarnerja (Voloske), otoka Cres in Lošinj z vsemi njima pripadajočimi otoki, severno Dalmacijo do rta Ploče z vsemi otoki in vse najvažnejše otoke pred srednjo dalmatinsko oibalo,* otok Saseno in Valono, vse otoke Dodekaneza, ki jih je že imela, ter tudi ustrezen delež pri eventualnih teritorialnih pridobitvah v Mali Aziji in Afri- ki. Sklenjeno je bilo tudi, da Italija pristopi SI. 2. General konjenlštva Franz Rohr 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL 3. Stalna utrdba Kluže pri Bovcu v sedanjem stanju SI. 4. Izvidnica črnovojnlkov avstrijske obmejne zaščite v povirju Soče k pogodbi sil Trojnega sporazuma o tem, da se ne sklene separatni mir. Londonskemu paktu je sledila še sklenitev vojne konvencije s silami Trojnega sporazu- ma, a 16. maja je bila dogovorjena še posebna vojna konvencija v Stavki (ruskem vrhovnem poveljstvu). Ta konvencija je vsebovala pred- vsem način koordinacije med rusko, italijan- sko in pa srbsko vojsko. Predvidevala je za glavni cilj skupnih operacij sunek ruske in italijanske vojske v srce monarhije (črta Du- naj—Budimpešta). Srbska in črnogorska voj- ska naj bi pomagali za dosego tega cilja z ustrezno koordinacijo. Ta konvencija pa je ostala samo na papirju, ker so se Rusi po pre- bitju njihove fronte 2. maja v zahodnih Kar- patih vedno delj umikali pod pritiskom av- strijsko-nemške vojske, a srbska vojska ni podvzela nobene ofenzive. Šele 3. maja je Italija uradno odpovedala članstvo v Trojni zvezi ter si na ta način za- gotovila polno svobodo akcije, a 23. maja je potem napovedala vojno na Dunaju. Takoj po objavi svoje nevtralnosti je Italija začela z vojnimi pripravami proti Avstriji in že 2. avgusta 1914 poklicala pod orožje dva letnika. Vrhu tega je že takrat novi šef itali- janskega generalštaba general Luigi Gadoma izdelal ofenzivni vojni načrt proti Avstriji. Do takrat je namreč obstajal samO' defenzivni načrt, ker je bila Avstrija v vojaškem pogle- du močnejša od Italije. Za ofenzivno vojno proti Avstriji je bil njen vojno-geografski po- ložaj glede na potek meje težak. Gadoma se je kljub temu odloču za koncentracijo glavne grupacije med Julijskimi Alpami in morjem, tj. na dnu »beneške vreče«, nad katero je gro- zeče visel kakor Damoklejev meč tirolski bastion. Po tem vojnem načrtu bi morali 1. in 4. armada (12 divizij) obkoliti Tirolsko od zaho- da in vzhoda in tako zaščititi ozadje in levi bok zelO' izpostavljene glavne grupacije. Vzhodna od teh dveh armad (četrta) bi imela poleg tega tudi nalogo, da s področja Gadore prodira proti Toblachu, dalje da pomaga kar- nijski skupini (dve diviziji in alpini) pri osva- janju Trbiške in Beljaške kotline. Glavna gru- pacija (14 divizij 2. in 3. amiade) naj bi se razvila zahodno od Soče in podvzela ofenzivo med Julijskimi Alpami in morjem. Karnijska skupina naj bi po osvojitvi Trbiške in Belja- ške kotline pomagala ofenzivi glavne grupa- cije proti Ljubljanski kotlini, ki je pomenUa prvi objekt za glavno grupacijo. Od tod je kot daljni strateški objekt ta načrt predvide- val bodisi sunek v rajon Golovec—Velikovec ali v rajon Maribor—Varaždin, glede na ta- kratno splošno strateško situacijo. Ofenzivo v notranjost monarhije je pa Gadoma stavil v odvisnost od istočasnih ofenziv ruske in srbske vojske. Glavno rezervo (dva kora) je ta načrt predvideval južno od Gardskega je- zera, oziroma pozneje njeno pomaknitev proti \'zhodu zaradi okrepitve glavne grupacije ob Soči. V svojih poznejših direktivah Gadoma ni bistveno menjal tega svojega začetnega voj- nega načrta, ampak ga samo prilagajal splošni strateški situaciji. Toda do realizacije tega vojnega načrta takrat (konec septembra 1914) še ni prišlo, ker italijanska armada takrat še ni bila pri- pravljena za vojno proti močnejši in popol- noma mobiliziram monarhiji niti v material- nem pogledu niti vpogledu organizacije, vojne formacije in mehanizma mobilizacije. Razen tega takrat tudi še ni bilo odločitve na (poli- tičnem področju. Zaradi tega se je Gadoma lotil izdelave 6-mesečnega programa za od- stranitev vseh teh pomanjkljivosti. Ker je menil, da bi mogla dokončno mobilizirana 38 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika avstrijska vojska z odvzemom čet z ruske in balkanske fronte napasti Italijo, kar je bilo sicer težko predpostaviti glede na takratno vojaško situacijo, je organiziral vzdolž vse meje z monarhijo obmejno zaščito (occupazio- ne avanzata) in z rezervisti okrepil posadke v številnih obstoječih obmejnih utrdbah. Iz- delal je načrt za tajno mobilizacijo armade, da bi se mogla italijanski diplo-maciji zagoto- viti svoboda akcije in da ne bi po nepotreb- nem izzvali monarhije do končne odločitve. Konec leta 1914 so italijanske čete 2iasedle otok Saseno in Valono, a 4. januarja 1915 se je odredilo formiranje rezervnih polkov druge linije, ki do takrat niso obstajali. Začetek marca se je ukazala okrepitev omenjene ob- mejne zaščite na 142.000 mož. Ker vlada ni pravočasno obvestila Cadooie o sklenitvi lon- donskega pakta in njeni obvezi o začetku voj- ne intervencije, se je začela tajna mobilizacija prvega armadnega ešalona (osem korov) šele 4. maja. Dne 16. maja je Cadoma izdal armad- nim poveljnikom svojo prvo direktivo s prvi- mi operativnimi cilji. To je bil pravzaprav avizo poveljnikom karnijske skupine ter 2. in 3. armade, da naj se pripravijo na brzojavno povelje o začetku prodiranja proti koroškim utrdbam in za prehod čez Sočo zaradi osvo- jitve Kobaridske kotline, Krna, Mrzlega vrha. Kolovrata, Ježe, Korade, Mte Quarina, Mte Medea in dalje črte Idrija (Judrio)—dohiji tok Soče. Ce pri tem ne bi zadeli na močnejši od- por, je nameraval napraviti drugi sunek čez Sočo. Pri tem naj bi 2. armada najprej na- padla Banjško planoto, da bi na ta način olajšala 3. armadi osvojitev goriške kotline in Komenske planote. Glede na že omenjeni ruski poraz v zahodnih Karpatih in domnevno pasivnost srbske vojske Cadoma ni hotel v tej direktivi postaviti operativne cilje pre- daleč od meje. Sele 22. maja je bila objavljena splošna mobilizacija in tega dne je vrhovno povelj- stvo izdalo tudi povelje za, začetek sovražno- sti opolnoči od 23. na 24. maj. V tem trenutku pa bojna pripravljenost italijanske vojske še ni bUa dosežena. Skrajni rok za vstop v vojno je bil 26. maj, a to svojo obvezo je Italija mo- rala izpolniti, čeprav je bila z vojnimi pripra- vami v zamudi iz že omenjenih vzrokov. priprave na obrambo^ Zaradi sumljivega zadržanja Italije se je 16. avgusta 1914 ustanovilo na Dunaju poveljstvo skupine generala Franza Rohra, ki je dobil nalogo, da preučuje, pripravlja in glede na situacijo organizira otbrambo na jugozahodni meji monarhije. V primeru iznenadnega na- pada mu je büo ukazano, da italijansko pro- diranje na Tirolsko in prodor od Tagliamenta proti Dunaju zadržuje tako dolgo, dokler ne prispejo okrepitve z drugih front. Za, izpolni- tev te naloge se je odločil braniti Tirolsko do zadnjih možnosti, naslanjajoč se predvsem ra obstoječe stalne obmejne utrdbe, zapreti operativno smer, ki vodi iz Beljaške kotline po dolini Krke in gornje Mure na Semmering, naslanjajoč se pri tem na obstoječe stalne utrdlbe Malborghet, Rabelj, Predel in Bovec (Kluže),* a vzhodno od Gorice in Trsta zadr- ževati sovražnikovo prodiranje proti Ljubljan- ski kotlini. Računal je, da bo v tej smeri pro- dirala glavna italijanska sila, ki jo bo mogoče, kot je to predvideval, s prispelimi okrepitva- mi zadržati šele nekje na Savi. Sestav skupine generala Rohra se je do ita- lijanske vojne napovedi stalno menjaval in bil nadvse pester (maršbataljoni vojno-teritorial- nih področij Gradec in Innsbruck, čmovojniki, SI. 5. Pehota avstrijske 57. divizije hiti na tolminsko mostišče, da okrepi tamkajšnjo obmejno zaščito (Storla lllu-strata, 1965, v, str. 638) SI. 6. General pehote Svetozar Borojevič 39 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Železniška in obalna zaščita, posadke obstoje- čih stalnih utrdb, orožništvo ter enote prosto- voljnih strelcev). Knjiga Oesterreich-Ungarns letzter Krieg omenja, da je bil odziv za usta- novitev enot prostovoljnih strelcev na Kranj- skem najslalbši, ker AOK' ni hotela priznati tem enotam slovenski kot poveljevalni jezik. Pri tem pa je treba upoštevati, da so büi ome- njeni maršbataljoni vedno samo kratek čas na razpolago generalu Rohru, ker so jih hitro pošiljali na fronto zaradi nadomestitve že omenjenih ogromnih izgub. Na obmejnem področju so v tem času utrje- vali samo posamezne, od meje oddaljene toč- ke, da ne bi izzivali Italije. Na našem narod- nem področju so se začele graditi obrambne postojanke v povirju Soče, na prelazu Vršič, pri Golu in Razdrtem, db mostovih čez Ziljo in Dravo na Koroškem, ob važnih prehodih čez Savo na Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini. Februarja 1915 je bila formirana skupina generala Rohra v pet divizij (od. 90. do 94. divizije). Poveljstva teh divizij so bila v Bol- zanu, Trentu, Beljaku, Gorici in Ljubljani (pozneje premeščeno v Sežano). Preurejena armadna skupina je štela v prvi polovici maja 1915 na okoli 600 km dolgi fronti brez okre- pitev z drugih front 112 bataljonov, 9 eska- dronov in 49 baterij. Tu so vključeni X. marš- bataljoni skupne vojske in IX. maršbataljoni SI. 7. Pogled s kote 113 severovzhodno od Tržiča (Mon- falcone) na Stivan, Devin, Trst In Tržaški zaliv: 1 — Južna predora, 2 — Gorski greben pri Opčlnah, 3 — Stivan, 4 — Devin, 5 — Trst (OeUlK, VI, prUoga 25) j SI. 8. Italijansko gorsko topništvo na pohodu k meji (Storia Ulustrata, 1965, V, str. 643) avstrijskega domobranstva vojno-teritorialnih področij Gradec in Innsbruck ter vse enote prostovoljnih strelcev (Jungschützen, a na Ti- rolskem Standschützen). Ker v AOK ni bilo več dvoma o italijanskem napadu, je bilo 16. aprila armadni skupini Rohr zaukazano, naj obmejne zaščitne čete organizirajo odpor na Soči in z zadrževanjem italijanskega prodiranja k Dravi in Ljubljan- ski kotlini omogočijo z naslonitvijo na obmej- ne stalne utrdbe zbiranje novih čet, ki bi se v ugodnem času odvzele z ruske in balkanske fronte. Sele na podlagi tega povelja so potem 27. aprila 1915 začeli utrjevati tudi postojanke na samem obmejnem področju. Te postojanke so postale osnutek tistih položajev, na katerih je bü potem v enajstih bitkah preprečen vdor italijanske vojske v notranjost monarhije. Nadaljnje priprave za obrambo avstrijske jugozahodne meje so bUe ozko povezane z operativnimi načrti nemškega in avstrijskega vrhovnega poveljstva, oziroma njihovih šefov generalnih štabov, generalov Falkenhayna in Gonrada von Hötzendorfa, za kampanjo spo- mladi in poleti 1915. Odločeno je bilo v apri- lu, da se težišče bojevanja prenese na rusko fronto, kjer je bilo planirano z nemško po- m.očjo prebitje te fronte v zahodnih Karpatih. Do tega preboja je prišloi 2. maja pri Gorlicah na Dunaj cu s popolnim uspehom, kot sem že omenil. Ofenziva proti Srbiji, na kateri je posebno vztrajal Falkenhayn, je bila takrat odložena za pozneje. Na italijansko izjavo o njenem izstopu iz Trojne zveze je cesar Franc Jožef 11. maja odobril prehod v mobilno stanje vseh stalnih utrdb ob italijanski meji in prevoz prve divi- zije (57. divizije) iz Srema za okrepitev ob- mejnih zaščitnih čet ob Soči. Preostali čas do italijanske vojne napovedi pa je bil izpolnjen s pogajanji med nemškim in avstrijskim vr- hovnim poveljstvom. Gonrad je predlagal koncentracijo 20 divizij (10 avstrijskih in 10 nemških) v Beljaški, Gelovški in Ljubljanski kotlini, oziroma na Dravi in Savi, ter da se z njimi udari po italijanski glavni grupaciji pri njenem debuširanju iz planinskih tesni. Obenem pa je tudi predlagal, naj se v tem primeru prično tudi priprave za ofenzivo proti Subiji, če bi v njej sodelovale nemške in bol- garske čete. Falkenhayn se pa ni strinjal s svojim kolegom ter je še nadalje insistiral, da je treba najprej obračunati s Srbijo. Dne 18. maja se je zvedelo, da, bo Italija 26. maja napovedala vojno, o čemer so poro- čali tudi časopisi držav Trojnega sporazuma. Na to poročilo je bil dirigiran iz Karpatov na Koiroško VII. kor (17. PD in 20. HD),» ki se 40 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika je začel s prevozom 21. maja; uradno se je dovolilo, da se formirajo enote prostovoljnih strelcev in stavljeni sta bili v stanje priprav- ljenosti vojno-teritorialni okrožji Gradec in Innsbruck. Istega dne je pariški »Temps« po^ trdil sklenitev londonskega pakta. Pod vtisom te in podobnih vesti je nato AOK 19. maja odredila, da se XV. kor (1. in 50. PD) in XVI. kor (18. in 58. PD) ter 48. PD, vsega pet di- vizij,« prepeljejo iz Srema na prostor zahod- no od Zagreba, kjer bi morale biti zbrane prve dni junija. Poleg tega je bilo tudi odlo- čeno, da se dve nemški in ena avstrijska divizija iz Galicije prepeljejo v okolico Ma- ribora, a nemški alpski kor v južno Tirol- sko. O mestu zbiranja in smeri protiofenzive teh osmih divizij se takrat Falkenhayn in Conrad nista mogla zediniti. Sestavljale naj bi novo 5. armado pod poveljstvom generala pehote Svetozarja Borojeviča,i" do takrat po- veljnika 3. armade v Karpatih. Na srbski fronti bi v tem primeru ostali še dve avstrij- ski diviziji, ki naj bi jih čimprej okrepile tri nemške divizije. Te enote naj bi pozneje se- stavljale 11. armado pod poveljstvom gene- rala von Mackensena. AOK je to odločitev poslala, pod O. št. 10.470 od 19. maja generalu Rohru, nadvojvodi Evgenu (designiranemu poveljniku nove jugozahodne fronte) in gene- ralu Borojeviču." Dne 21. maja je prispelo poročilo avstrij- skega vojnega odposlanca iz Rima, ki je bilo potrjeno tudi iz nemškega vrhovnega povelj- stva, da italijanska vojska še ni pripravljena za ofenzivo. Zaradi tega in zavoljo situacije v Galiciji, kjer je bUa v teku bitka za Prze- mysl, v kateri se odločitev ni pričakovala pred koncem maja, je Falkenhayn odbil, da bi po- slal obljubljene nemške divizije. To pa je ime- lo za posledico, da je AOK opustila idejo o pi-votni protiofenzivni vlogi 5. armade, ter je še isti dan, 21. maja, odredila, da se njeno zbi- ranje pomakne na zahod čim bliže meje, a zbiranje VII. kora do okolice Beljaka, ker je prišla do zaključka, da bi bila 5. armada brez nemških divizij preslaba za planirano proti- ofenzivo. Zaradi tega je büo določeno, da ta armada reši svojo nalogo defenzivno, tj. z obrambo obmejnega področja. Poveljstvo ju- gozahodne fronte je potem odredilo, da se XV. kor instradira v rajon Tolmina, a XVI. kor in 48. PD v rajon Gorice in Štanjela. Ta odločitev je takrat obvarovala Slovenijo pred vojnim pustošenjem, kar bi bilo neizogibno, če bi ositalo pri. prvotnem načrtu o proti- ofenzivni uporabi 5. armade. Obenem je AOK odredila, da vsem silam proti Italiji in na Balkanu poveljuje nadvoj- voda Evgen (njegov načelnik štaba general Alfred Krauss); generalu Danklu je bila po- verjena obramiba Tirolske z 90. in 91. PD, 56. GB in nemškim alpskim korom; generalu Ro- hru je bila poverjena obramba Koroške in Julijskih Alp (do črte Krn—Triglav) z 92. PD, VII. korom in 59. GB; generalu Borojeviču je bila poverjena obramba na Soči in morske obale (od črte Km—Triglav do hrvaško-dal- matinske meje) s 5 divizijami, ki so büe še na poti in tremi divizijami, ki so bile že na obmejnem ,področju (93., 94. in 57. PD ter Obalna straža); obramba balkanske fronte pa je bUa poverjena generalu Terstyanskemu s četami, ki so še ostale v Sremu in Banatu. Conrad je računal, da more trajati odpor vseh čet v obmejnem področju ob Soči največ štiri tedne, a potem da bi bdle obrambne moči Skica 1. Izgubljeno ozemlje v soški obrambi med Tolminom in Višem 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO monarhije izčrpane, če ne bi do takrat prispele tako močne okrepitve, ki bi lahkoi zaustavile italijansko prodiranje... To Conradovo mne- nje najbolj ilustrira težko situacijo, v kateri je bila monarhija pred začetkom svoje tretje fronte na jugozahodu. Dal sem več prostora genezi avstrijske obrambe pred italijanskim napadom, posöbno na našem področju, da bi bili vidni vsi fak- torji, ki so nanjo vplivali. V nadaljnji razlagi bom podal razvoj dogodkov na našem pod- ročju bolj detajlno, a na drugih dehh nove fronte samo v obsegu, ki je neobhodno potre- ben zaradi nujne celotnosti in vzročne pove- zave. SITUACIJA NA DAN VOJNE NAPOVEDP' Na odseku med Dolomiti in morjem je AOK odredila kot glavno obrambno črto greben Karnijskih Alp do severno od Pontablja, pa potem čez Veliki vrh (Zweispitz, kota 2047), Poldašnjo špico (Mittagskofel, kota 2089), Viš. SI. 9. Pehota avstrijske 3. gorske brigade zaseda Mrzli vrh (pod grebenom se vidijo strelski jarki) SI. 10. Južna pobočja Mrzlega vrha in Vodil vrha pod topniškim ognjem; na podnožju vas Dolje (2666), koto 1958, Romibon (2208), Ravelnik (519), Javoršček (1549), Lipnik (1867), Vršič (1897), Vrata (2014), Km (2245) ter čez Mrzli vrh (1360) in Vodil vrh do Soče. Od tod je šla glavna obrambna linija poi levi obali Soče z dvema mostiščema na njenem desnem bre- gu pri Tolminu in Gorici. Tolminsko mostišče (Sv. Danijel—Sv. Marija—kota 588—Selo) je moralo zaščititi kolodvor pri Mostu na Soči in važno rokadno komunikacijo'Podbrdo—Idrija oziroma Cepovan ter otežiti napadalcu od- piranje važne in najkrajše operativne smeri, ki je vodila od tod v Ljubljansko kotlino. To mostišče je büo v taktičnem pogledu slabo', ker mu je dominiral obmejni greben Ježa- Hum, a moglo se je držati samo, dokler sta bila masiv Krna (posebno Mrzli vrh in Vo^ dil vrh) in severni del Banjške planote krep- ko v posesti branilca. Goriško mostišče (Sabo- tin—Oslavje—Podgora—Kalvarija) pa naj bi neposredno zaščitilo Gorico ter zadržalo napa- dalčevo prodiranje po Vipavski dolini. To mostišče je bilo zelo plitko, toda na sevemem krilu je bUo hranjeno po dominirajočem iba- stionu Sabotinu (609), na južnem krilu pa na Podgori in Kalvariji. Ključ tega mostišča je bil Sabotin, s katerega je büo moči z direkt- nim bočnim ognjem tolči vse mostišče in pri- stope do njega. Odsek med tolminskim in go- riškim mostiščem se je naslanjal na že ome- njeno slabo komunikativno Banjško' planoto, ki je indirektno ščitila operativne smeri od Tolmina k Ljubljanski kotlini in po Vipavski dolini. Odsek med goriškim mostiščem in morjem se je pa oslanjal na kraško planoto, ki se nad levo obalo Soče, med Vipavsko do- lino in morjem vzdiguje s svojim zahodnim robom 100 do 150 m visoko nad Furlansko ni- žino. Šireč se v vzhodni smeri, je dajala za- radi svojega izrazito kraškega značaja zelo ugodne možnosti za trdovratno obramlbo. Njen severni in južni rob predstavljata vr- sta močnih bastionov (vrh Sv. Mihaela, Fajti hrib in Trstelj na severu ter Grmada, Sv. Le- nart in Volnik na jugu), ki strmo padajo v Vipavsko dolino oziroma k morju. Kraško planoto prečka od severa na jugovzhod Dol (VaUone), ki je do 6. soške bitke dajal bra- nilcu, a pozneje napadalcu, potrebno kritje za rezerve, sanitetske in druge ustanove ter top- niške položaje. Del kraške planote zahodno od Dola je znan tudi pod imenom Doberdob- ska planota po vasi Doberdob. Kraška pla- nota je zapirala najkrajšo smer Trstu, od- daljenemu od njenega zahodnega roba samo okoli 25 km. Na njej je bil najkrajši naslon na morje cele soške fronte in zaradi tega tudi njena posebna operativna važnost. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kot Že omenjeno, se je z utrjevanjem glav- ne obrambne črte na grebenu Karnijskih Alp, predelu Julijskih Alp in ob Soči iz političnih razlogov začelo šele 27. aprila. Zaradi tega na dan vojne napovedi njeno utrjevanje še ni bilo končano, a posebno ne na odseku med Vipavo in morjem, zaradi tamkajšnjih kra- ških tal. Na tem odseku so bile izbrane tak- tične postojanke večinoma zaščitene samo z naloženim kamenjem in samo ponekod tudi s plitkimi jarki, ki niso mogli dati dovolj za- ščite branilčevim četam. Do hitrejšega utrje- vanja postojank na tem odseku je prišlo šele konec maja. Na obmejnem sektorju od Mte Paralba do Krna (okoU 100 km) je bila razporejena 92. PD, okrepljena z enotami prostovoljnih strel- cev in z dvema bataljonoma in eno baterijo 57. PD. Te enote so imele nalogo braniti gre- ben Karnijskih Alp in prehode iz Kanalske doline v Beljak, Trbiž, povirje Soče in Save Dolinke do prihoda temišvarskega VII. kora in 59. GB, ki sta bila še na potu. Proti tem enotam je bila razvita italijan- ska karnijska skupina (30 bataljonov, 1 eska- dron in 13 baterij) v popolni bojni priprav- ljenosti. Taista naj bi od severa zaščitila raz- voj 2. in 3. armade in se potem pripravila na osvojitev stalnih utrdb pri Pontablju, Rablju, Predelu in Bovcu. Na obmejnem sektorju od Krna do Kvar- nerja so bile razporejene 93., 94. in 57. PD (razen dveh bataljonov in ene baterije). Le-ta je s svojo 6. GB okrepila obmejno zaščito na tolminskem mostišču, a s svojo 2. GB obmej- no zaščito med reko Vipavo in morjem. Vsega skupaj je bilo na dan vojne napovedi od Krna do Kvarnerja (brez posadke Pulja) 26 in pol bataljonov, 4 eskadroni in 23 baterij. Proti tem enotam sta se pripravljali za ofenzivne operacije 2. in 3. italijanska arma- da. — 2. armada (IV., II. in XII. kor, divizija bersaljerov in dve skupini alpincev) se je razvijala med Mte Maggiore in cesto Krmin- Gorica. Njen prvi operativni cilj je bila osvo- jitev Kdbarida, grebena Km—Mrzli vrh. Ko- lovrata, Ježe in Korade, a južnoi naj bi se dosegla desna, obala Soče. — 3. italijanska armada (VI., XI. in VII. kor ter 1. in 2. konje- niška divizija) se je razvijala južno od 2. ar- made do morja. Njen prvi operativni cilj naj bi büo zavzetje višin pri Medeji in mostov čez Sočo pri Pierisu s konjenico. Rezerve vrhovnega poveljstva (X., VllL, XIII. in XIV. kor) so se zbirale na prostoru: Verona — Vicenza—Spilimbergo—Portogrua- ro-Treviso, kamor je prispel tudi štab vrhov- nega poveljstva. Od navedenih enot so dosegli popolno bojno pripravljenost šele do 31. maja XII. kor 2. armade ter VI. in XI. kor 3. armade, medtem ko so jo dosegle do 12. junija 2. konjeniška divizija 3. armade in večina enot rezerve vr- ši. 11. Major Stanko Turudija (Ilustriram glasnik, 1915, n., str. 376) SI. 12. Avstrijsko odporno gnezdo v razdejanih po- stojankah na kraški planoti (Ilustrirani glasnik, 1917, III, št. 28, str. 229) SI. la. Pogled na popolnoma porušeno Novo vas in na vrh Sv. Mihaela: 1 — Nova vas, 2 — Vrh Sv. Mihaela (OeUlk, III. priloga 26 a) 43 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hovnega poveljstva. Vse druge navedene eno- te so bile na dan vojne napovedi popolnoma sposobne za vojne akcije. PRVI BOJI" (24. V. do 23. VI. 1915) Italijanske čete so prekoračile mejo in za- čele prodirati proti avstrijskim postojankam, SI. 14. Dovoz vode na kraški planoti SI. 15. Avstrijska izvidnica v Julijskih Alpah (Hustri- rani glasnik, 1915, II, št. 15, str. 143) SI. 16. Log pod Mangartom v območju italijanskega topništva opolnoči od 23. na 24. maj. Na odseku Kar- nijskih Alp so osvojüe nekaj važnih in domi- nantnih vrhov, od katerih je branilec uspel v teku junija nekatere zopet zavzeti, toda njihovo napredovanje je bilo počasno in zelo oprezno, čeprav so od začetka imele pred se- boj samo eno divizijo na 100 km fronte. — 59. GB se je začela izkrcevati 24. maja v Gor- njem Dravogradu in je stopila v akcijo šele 29. maja. — 20. HD, ki se je začela izkrcevati pri Podkloštru (Amoldsteinu) tudi 24. maja, ir 17. PD, ki se je začela izkrcevati 27. maja v Kötschachu, nista mogli stopiti takoj v akcijo, ker jih je bilo treba najprej opremiti za planinsko vojskovanje. Ti dve diviziji z moštvom iz Banata nista büi vajeni na pla- nine, a še manj na planinsko vojskovanje, toda njihov prihod v to občutljivo področje je kolikor toliko ublažu obstoječo krizo obrambe v prvih dneh vojne. V predelu Julijskih Alp je desno krilo kar- nijske skupine v prvih dneh vojne zasedlo Poldašnjo špico in Veliki vrh ter začelo ob- streljevati obmejne stalne utrdlbe pri Malbor- ghetu. Rablju in Predelu. Medtem pa se je 20. HD 29. maja izkrcala ravno ob pravem času, ker je, kakor bomo videli, napadalec na področju Krna dosegel prve večje uspehe. Dne 26. maja so namreč alpini v nenadnem napadu zavzeli Kozjak (1602), a 31. maja tudi greben Vršič (1897) — Vrata (2014), del glav- ne obrambne črte, kjer je bil angažiran del 20. HD. Uspeh alpinov je direktno ogrožal smer, ki je vodila iz povirja Soče čez preval Vršič (1611) v dolino Save DoUnke. Vsi po- skusi obrambe, da se prve dni junija spet zavzamejo izgubljene postojanke, so ostali brez uspeha. Medtem so pa alpini 16. junija iznenada osvojili tudi sam vrh Krna in zvezni greben do vrha Vrat. Obramba je büa pri- süjena, da je na tem odseku angažirala poleg cele 20. HD tudi še en bataljon 50. PD, ki se je izkrcala pri Tolminu, ter 4. dpp, ki je ravno tiste dni prispel z ruske fronte. Ker navzlic okrepitvam ni uspelo potisniti napadalca iz teh osvojenih visokoplaninskih postojank, je poveljstvo jugozahodne fronte zaukazalo', da se organizira odpor v drugi obrambni črti neposredno vzhodno od vrha Krna in zvezne- ga grebena, ki se je čez Vršič (1897) spuščal v Bovško kotlino. Italijani niso izkoristili tega svojega uspeha. Operativni cilji 2. armade so bili za 24. maj določeni tako bUzu meje, da je s svojim le- vim krilom (IV. kor z 38 bataljoni in 22 ba- terijami) zasedla nebranjeni Kobarid, Ježo, Kolovrat in Korado, a s svojim desnim kri- lom (II. kor) napredovala samo kakih 10 km 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika skozi Brda k Soči, oziroma h goriškemu mo- stišču. Tega dne je 3. armada zasedla s svojim VI. korom Cervinjan, Krmin in Medejo, med- tem ko je njena 1. konjeniška divizija tako počasi napredovala, da je mogel branilec ne- moteno porušiti mostove čez Sočo. Za 25. maj je Cadoma ukazal, naj 2. arma- da s svojim levim krilom nadaljuje prodira- nje proti grebenu Krn-Mrzli vrh in Tolminu, a z desnim do Soče. To krilo naj Ibi potem poslalo poizvedovalne oddelke čez Sočo. 3. armada pa je morala uskladiti svoje napre- dovanje z 2. armado in osvojiti prehode čez Sočo ter potem poslati poizvedovalne oddelke r.a kraško planoto. V resnici so tega dne ita- lijanski prednji oddelki dosegli Sočo med Pie- risom in Gradiščem ter sevemo od Gorice med Sabotinom in Selom, a na tolminski smeri so se približali branilčevim postojan- kam na tamkajšnjem mostišču, toda niso iz- koristili nadvse ugodne priložnosti, da zase- dejo važen greben Km—Sleme—Mrzli vrh, na katerega do 28. maja še niso prispele bra- nUčeve okrepitve in ki je bil samo slabo za- seden od njegove obmejne zaščite. Tudi 26. maja so Italijani v Furlanski ni- žini zelo počasi in nadvse oprezno nastopali, približali so se Sabotinu in poskusili prve napade nanj. Nad Kobaridom ni levo krilo 2. armade niti tega dne zasedlo grebena Km— Sleme—Mrzli vrh. Glede na dotedanje gladko prodiranje ozi- roma zasedanje nebranjenega prostora je Ca- doma 27. maja ukazal, naj se v teku nadalj- njega napredovanja osvoje vse tiste branilče- ve postojanke, ki ne bi bile resno hranjene. Kljub temu je desno krilo 2. armade tega dne in 28. maja šestkrat napadlo Sabotin, a je Ibilo vselej odbito. Zaradi počasnega napredovanja levo krilo te armade ni niti 27. maja zasedlo grebena Km—Mrzli vrh, a 28. maja je bilo že prepozno, ker ga je tega dne zasedla 3. GB XV. kora in ga solidno organizirala za obramlbo. Dne 27. maja je sprispel Borojevič v Ljub- ljano, kjer naj bi bil stacioniran štab 5. arma- de. Do večera tega dne je bilo na postajah med Podbrdom in Mostom na Soči izkrcanih od XV. kora 18 bataljonov in 3 baterije, a od XVI. kora vzhodno od Gorice 14 bataljonov in 6 baterij, medtem ko je bila 48. PD še vsa na poti. Borojevič se je odločil, da do skrajnih možnosti brani postojanke na Soči ter je v svojih prvih navodilih zahteval največjo bud- nost in aktivnost v obrambi, hitro dopolnje- vanje fortifikacijskih del in da se niti ena ped fronte ne sme zapustiti brez njegovega osebnega dovoljenja. Menil je, da bi težišče SI. 17. Zaklonišče avstrijske pehote v Julijskih Alpah (Ilustrirani glasnik, 1915, n, št. 6, str. 52) SI. 18. Avstrijski prestolonaslednik pregleduje čete pred odhodom v planinske postojanke (Ilustrirani glasnik, 1916, n, št. 43, str. 423) SI. 19. Pogled s Podgore (kota 240) na srednji odsek goriškega mostišča: 1 — Oslavje s cesto proti Pevmi in Gorici, 2 — Kuk, 3 — Jelenik (OeUlK, m, priloga 26 b) 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obrambe moralo biti na Itrašlci planoti, čemur i je ostal zvest do Isonca obrambe leta 1917. Svojo armadno fronto je razdelil na pet od- sekov, in sicer: I. odsek (XV. kor s 50. in 1.' PD) od črte Km—Triglav do črte Avča—Tri- \ buša, II. odsek (XVI. kor z 18., 58. in 93. PD) ; do reke Vipave, III. odsek (57. PD in 60. GB); SI. 20. Od granat preorano goriško pokopališče SI. 21. Tudi trdnjavski topovi povečujejo straliovito moč italijanskega topništva (Ilustriram glasnik, 1915, II. št. 18, str. 179) SI. 22. Skupina častnikov 17. pešpolka za soško fronto (Ilustrirani glasnik, 1916, II, št. 27, str. 266) od reke Vipave do Devina, IV. odsek (94. PD in obalska straža) od Devina do Poreča, a V. odsek (obalna straža) od Učke do hrvaško- dalmatinske meje (odsek od Poreča do Učke je pripadal obrambi trdnjave Pulja). Dne 30. maja je Gadoma usmeril nadaljnje prodiranje desnega krila 2. armade posefcno proti Banjški planoti zaradi zavzetja Gorice s te strani, medtem ko je 3. armadi, ki je do- segla z vsemi enotami ipopolno bojno priprav- ljenost, zaukazal osvojiti zahodni rob kraške planote pri Zagraju. Prvi dni junija je prišlo med Krnom in Sočo do prvih zelo hudih in krvavih bojev, ker so se došle enote XV. kora vrgle proti prodirajočim enotam levega krila 2. italijan- ske armade z namenom, da jih potisnejo na- zaj k Soči. Posebno srditi so bili boji na jugo- zahodnem pobočju Krna in pred Mrzlim vr- hom. Ta napad XV. kora ni uspel in enote obeh armad so zadržale svoje izhodiščne po- stojanke. Ti boji so trajali do 4. junija in obe strani sta pretrpeli hude izgube. Dne 9. in 10. junija so enote itaUjanskega 11. kora poskušale nasilen prehod čez Sočo pri Plavah, a so jih vrgli nazaj čez reko deli 1. GB. Enote VI. italijanskega kora so 8. junija organizirale prvi večji poenoteni napad na goriško mostišče, ki ga je branilec z lahkoto odbil. XI. in VII. italijanski kor 3. armade sta pa te dni zasedla Gradiško in Tržič in se pri- bližala zahodnemu robu kraške planote. Na- predovanje njihovih poizvedovalnih oddelkov je bilo nad Zagrajem odbito. Poveljstvo te armade je nato na tem odseku zaustavilo na- daljnje prodiranje na kraško planoto. Medtem je med 4. in 10. junijem končala izkrcanje tudi 48. PD na prostoru Dornberg— Štanjel ter je bilo tako ob Soči zbranih vseh šest divizij, prepeljanih iz Srema. Borojevič je tedaj razpolagal s 76 in pol bataljoni, 14 e&kadroni in 75 baterijami. 2. in 3. italijanska armada sta ob istem času šteli, ne vštevši re- zerve vrhovnega poveljstva, 214 bataljonov, 40 eskadronov in 188 baterij, kar je predstav- ljalo še vedno trikratno premoč. Ne glede na to premoč je Gadoma 10. ju- nija ukazal, naj se ofenziva 2. in 3. armade nadaljuje šele tedaj, »ko bodo prispele ustrez- ne okrepitve in tehniška sredstva.« Naslednji dan je pa še odredil, naj se enote teh dveh armad, ki so bile doslej več ali manj. enako^ memo razporejene na vsej fronti, razporedijo tako, da bi se dosegla predvsem dva cilja: osvojitev zahodnega roba kraške planote med Tržičem in Zagrajem in prehod čez Sočo med med Plavami in ustjem reke Vipave. Zaradi 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tega naj bi 2. armada svojo glavno moč zbra- la na svojem južnem krilu. Na podlagi te nove usmeritve italijanske ofenzive je nji- hov II. kor med 12. in 22. junijem obnovil svoje poskuse, da bi pri Plavah osvojU pre- hod čez Sočo. Sele ko je za dosego tega cilja uporabil tri svoje brigade, se mu je posrečilo, da se je vgnezdil pred položajem 1. GB. Vse nadaljnje poskuse, da bi razširil na tem me- stu svoje malo mostišče, je pa ta brigada, okrepljena z dvema bataljonoma 48. PD in 2. bataljonom 22. pp, zavrnila." Obe strani sta v teh krvavih bojih pri Plavah izgubili čez 400 mož. Pri Tolminu in na goriškem mostišču Ita- lijani niso do 22. junija obnavljali svojih na- padov, toda na odseku med Zdravščino in Za- grajem so vztrajno, a brez uspeha poskušali prekoračiti Sočo. Tudi niso imeli takrat uspe- ha njihovi sunki proti zahodnemu robu kra- ške planote med Redipuglio in Tržičem. Ker je Borojevič vsak dan pričakoval za- četek generalne ofenzive italijanske vojske pred svojo fronto, je 12. GB 48. PD dodelil XVI. koru, a ostanek 93. PD pomaknil na severozahodni del kraške planote. V armadni rezervi mu je ostala samo 11. GB in štab 48. PD na prostoru Ajševica—Vrtojba—Vogersko ter pet bataljonov s šestimi baterijami 44. DD, ki so prišli iz Galicije in büi do 17. junija zbrani na prostoru Sempas—Cemiče. Fortifikacijska ureditev branilčevih posto- jank še vedno ni bila popolna, posebno na kraški planoti zaradi pomanjkanja tehniških sredstev, a je bila pred glavno obrambno črto že skoraj povsod postavljena ovira iz bodeče žice. Kot se iz prednjega vidi, so- v teh začetnih bojih, ki so trajali ravno mesec dni, Italijani načeli avstrijsko glavno obrambno črto samo na področju Krna in pri Plavah. V teku prvih dni vojne niso izkoristili svoje ogromne pre- moči, da še pred prihodom branilčevih okre- pitev osvojijo ustrezne izhodiščne položaje, a posebno greben Km—Sleme—Mrzli vrh. Tu- di je nerazumljiva zamuda, da niso takoj prve dni zasedli prehodov čez dolnjo Sočo in že v tem času organizirali na tem delu solidna mostišča na levi obali Soče. Borojevič navaja naslednje: »Namesto da bi odločno napadel, je pomikal Cadoma po- časi in oprezno svoje čete proti našim skrom- nim obmejnim postojankam.« In dalje: »Sa- mo zavoljo tega metodičnega postopka nam je bilo mogoče s pospešeno pritegnitvijo še- stih pehotnih divizij organizirati tisti železni odpor, ki je pozneje v 12 težkih bitkah zadivil svet.« In dalje: »Prešla je neverjetno dolga doba, da se je Cadorna odločil za bolj ener- gično dejavnost.«" Italijanski viri cenijo izgube v teh začetnih bojih na vsaki strani na čez 11.000 mož. PRVA SOSKA BITKA'« (23. VI. do 7. VII. 1915) Ker so vse enote 2. in 3. italijanske armade dosegle popolno bojno pripravljenost, se je Cadoma lotil svoje prve ofenzive. 2. armada naj bi s IV. korom osvojila tolminsko in z okrepljenim VI. korom goriško mostišče, med- tem ko naj bi njen II. kor razširil mostišče pri Plavah in osvojU Kuk (611) na planoti Banjščice in potem s sunkom čez Sv. Goro pomagal VI. koru pri osvojitvi goriškega mo- stišča in Gorice. 3. armada naj bi s VII. in X. korom osvojila jugozahodni rob kraške pla- ši. 23. Del bojišča ob Soči: 1 — Pevma, 2 — vzhodno pobočje Sv. Gore, 3 — Smaver, 4 — Banjška planota, 5 — Dol (sedlo), 6 — Solkan, 7 — Soča (OeUlK, III, priloga 26 b) SI. 24. Drugi položaj na gričevju neposredno vzhodno i od Gorice, na katerem so po padcu mesta avstrijske j čete zadržale italijansko prodiranje v Vipavsko dolino: 1 — Trnovski gozd, 2 — Panovec, 3 — Goriški grad, 4 — ■ Vk. Rob, 5 — Rožna dolina, 6 — Gorica, 7 — Osek (OeUlK, m, priloga 26 b) 47 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO note, a z XI. korom vrh Sv. Mihaela. XIV. kor iz rezerve vrhovnega poveljstva je bil primaknjen bUže fronti, na prostor Krmin— Medeja, medtem ko je bila 29. divizija VIII. kora stavljena na razpolago 2. armadi kot njena rezerva. Vsega skupaj so Italijani an- gažirali za to ofenzivo med Tolminom in mor- jem 17 divizij. Dne 23. junija zgodaj zjutraj je začelo ita- lijansko topništvo s 700 topovi obdelovati branUčeve postojanke na robu kraške plano- te, a od popoldne dalje tudi postojanke na goriškem mostišču in pri Plavah. Ta topniška priprava je trajala do 30. junija in v tem ob- dobju je italijanska pehota dajala le delne Skica II. Izgubljeni prostor v soški obrambi med Tolminom In morjem sunke, ki so bili vsi odbiti. Takrat je njihovo topništvo porušilo tudi samostan na Sv. Gori. Borojevič je sodil, da bo težišče italijanske ofenzive na kraški planoti, pa je že 23. junija okrepil njeno obrambo s 185. PB in tremi polki 16. MB, sestavljene od maršbataljonov XVI. kora. V armadni rezervi je ostala samo 11. GB in polovica 44. DD vzhodno od Go- rice. Dne 30. junija so se začeli ogorčeni mno- žični napadi italijanske pehote. Najhuje je besnela bitka med 3. in 5. julijem. Vsi napadi 10 divizij 2. italijanske armade proti branil- čevim postojankam na Mrzlem vrhu, koti 383 pri Plavah in goriškem mostišču so bili odbiti z velikimi izgubami. Dne 5. julija so proti 8 in pol branilčevim bataljonom na tem mo- stišču napadale okoli 4 divizije VI. kora; bra- nilec je vse napade z lahkoto odbil. Proti obrambi na robu kraške planote je itahjan- ska 3. armada uporabila 7 divizij na odseku samo 15 km. Po ogorčenih bojih, ki so trajali na tem odseku skoraj neprekinjeno do 7. ju- lija, so Italijani osvojili samo zahodni rob kraške planote med Zagrajem in razvalino na koti 143, ter podnožje planote pri Redipugliji, Vermeljanu in Selcu. Dne 5. julija je Borojevič okrepU obrambo na kraški planoti še z 11. GB in 2 bataljono- ma VII. kora, ki je začel pri koncu ofenzive prihajati na Kras iz rajona Krna in Karnij- skih Alp. Poveljstvo jugozahodne fronte je namreč odločilo, da se zamenja VII. kor z 48. PD in 44. DD, ki sta bili bolj prikladni za planinsko vojno, in do te zamene je prišlo zadnje dni ofenzive. Razen tega je AOK odredila, naj se iz Slavonije pripelje na Sočo tudi še 61. PD. Prvi transporti te divizije so se začeli izkrcevati 6. julija za južnim krilom 5. armade. V tej bitki so Italijani izgubili 15.000 mož od 17 angažiranih divizij, medtem ko je bra- nilec izgubil 10.000 mož od svojih 10 divizij. Ta prva italijanska ofenziva je doživela po- poln neuspeh in njen malenkostni taktični uspeh na zahodnem rdbu kraške planote ni bil v skladu s pretrpljenimi izgubami. Oester- reich-Ungarns letzter Krieg omenja, da je obramibni uspeh v tej bitki močno povzdignil samozavest in duha avstrijskih čet in da je imel za posledico prekinitev utrjevanja re- zervnih postojank v zaledju fronte. Tehniške čete, ki so opravljale to delo, so bile poslane na Sočo in kraško planoto. Borojevič navaja, da so to bitko predstav- ljali pravzaprav samo zakasneli poskusi, da se v naglici polastijo Doberdobske planote in goriškega mostišča.'' 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DRUGA SOSKA BITKA'" (18. VII. do 10. VIII. 1915) Po komaj dveh tednih so začeli Italijani svojo drugo ofenzivo. Njen cilj je bil najprej osvojiti vrh Sv. Mihaela in koto 118 na za- hodnem robu kraške planote, a potem tudi goriško mostišče. Dne 18. julija zgodaj zjutraj je začelo nji- hovo topništvo obdelovati branilčeve posto- janke na kraški planoti in goriškem mostišču, a popoldne je pehota njihove 3. armade pre- šla v napad. (7 divizij). Bitka je divje besnela na zahodnem robu kraške planote skoraj ne- prestano do 26. julija in nato po kratkem od- dihu še 2. in 3. avgusta. Desno krilo 3. arma- de (VII. kor) je napredovalo samo neznatno v smeri kote 118. Njen center (X. kor) se je povzpel na rob planote pod koto 143, med- tem ko je levo krilo armade (okrepljeni XI. kor skupaj z X. korom) 20. julija zavzelo vrh Sv. Mihaela; napadalčeva pehota je bila že naslednji dan z njega, potisnjena, s protina,pa- dom 15 bataljonov VII. avstrijskega kora. Dne 26. julija so Italijani ta vrh vnovič za- vzeli, toda so ga še isti dan zopet izgubili. Tudi kota 118 je v teh dneh nekajkrat me- njala, gospodarja, a nazadnje je ostala ven- darle v rokah branilca. Cadoma je že 20. ju- lija okrepil 3. armado s XIV. korom, a 25. julija še s XIII. korom iz rezerve vrhovnega poveljstva, tako da je bila 3. armada, na ta način okrepljena na 11 divizij. Ker se je bal avstrijskega protinapada večjih razmer, je potem do kraja bitke svojo 3. armado še okre- pil tako, da je štela 14 in pol divizije. Branil- cev VII. kor, ki je db začetku bitke imel 4 divizije, je bil med bojem tudi okrepljen, ta- ko da je na koncu narastel od 32 na 74 ba- taljonov, tj. na okoli 7 divizij. Izgube so bile na obeh straneh strahovite. Tako je samo VII. avstrijski kor v prvih šestih dneh bitke izgubil 25.000 mož, a 20. HD je v prvih treh dneh bitke skopnela od 15.000 na 1200 mož. Neprestani itaUjanski napadi so onemogočili redno oskrbo, posebno z vodo. Huda vročina je spremenila te dni kraško planoto v pravi pekel. VI. italijanski kor je s 4 divizijami napel vse sile, da bi osvojil goriškoi mostišče, ki ga je branila z 10. GB okrepljena 58. PD. Nje- govi napadi so bili takrat osredotočeni na Podgoro in Sabotin ter so trajali neprestano od 19.—21. julija. Posebno hudi boji so besneli za Podgoro-, kjer so Dalmatinci 5. GB na kon- cu obdržali vse postojanke v svoji posesti. Na zahodnih pobočjih in v razritiih postojankah na njenem grebenu so ležali kupi italijanskih mrličev. SI. 25. Italijanska pehota se zbira za napad (La nostra guerra 1915—1918) SI. 26. Napad italijanske pehote na kraški planoti (La nostra guerra 1915—^1918) SI. 27. Italijanski okopi po avstrijskem napadu (La nostra guerra 1915—1918) kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pri Plavah so bili italijanski napadi z lah- koto odbiti. Do hudih bojev pa je prišlo na Krnu, kjer se je Italijanom 19. julija posre- čilo potisniti branilce s kote 2163 na 600 m oddaljeno koto 2077. V tej bitki so Italijani izgubili čez 41.000 mož, a prav toliko tudi Avstrijci. Ce pa se vzame, da se je v tej bitki borilo 129 avstrij- skih proti 260 italijanskim bataljonom, potem so bUe avstrijske izgube v resnici še enkrat večje. In rezultat na koncu bitke je bito le zavzetje pasu, širokega 200 do 600 korakov, SI. 28. Postojanke 2. gorskega strelskega polka na kra- ški planoti (Hustrirani glasnik, 1915, II, št. 3, str. 26) SI. 29. Postojanke 2. gorskega strelskega polka na Faj- tem hribu (Ilustrirani glasnik, 1916, II, št. 29, str. 285) SI. 30. Pogled s kote 113 (severovzhodno od Tržiča— Monfalcone) na jugozahodna pobočja Grmade: 1 — Gr- mada, 2 — železniški most južno od Sabllčev, 3 — severna predora (OeUlK, VI, priloga 25) med koto 197 in koto 118 na zahodnem robu kraške planote, na Krnu pa osvojitev kote 2163! Dne 29. julija je poveljnik jugozahodne fronte s svojim načelnikom štaba prišel v Ljubljano, od koder sta s poveljnikom 5. ar- made šla v Kostanjevico, v štab VII. kora. Tu so, zaskrbljeni zaradi strašnih izguib, prišli do zaključka, da so bila dotlej fortifikacijska dela nezadostna in obrambno topništvo pre- slabo. General Krauss je za toi zamudo dolžil Borojeviča." Tudi Oesterreich-Ungarns letz- ter Krieg omenja, da je med poveljstvoma jugozahodne fronte in 5. armade prišlo- zaradi tega do nesporazuma. Sodimo, da je do te zamude prišlo predvsem zaradi pomanjkanja tehničnih čet in sredstev, a posebno zaradi tega, ker se je s fortifikacijskimi deli pre- pozno pričelo. V prvih dveh soških bitkah so sodelovali tudi IX. maršbataljoni 87. in 97. pp ter 27. dpp, a v drugi soški bitki tudi X. maršbata- Ijon 17. pp, pri obrambi zahodnega roba kra- ške planote pred Sv. Martinom in Doberdo- bom, kjer so v srditih bojih proti ogromni napadalčevi premoči pretrpeli velike izgube.^" BOJI v JULIJSKIH ALPAH" (17. VIII. do 1. XII. 1915) Po neuspeli drugi soški bitki so Italijani prenesli težišče svojih ofenzivnih operacij v odsek Tolmin—Bovec—Rombon. Kot že ome- njeno, so v začetnih bojih in v prvih dveh soških bitkah zavzeU vrh Krna in graben, ki se spušča čez Vrata in Vršič v Bovško ko- tlino. Tu so se zaustavili v njenem jugoza- hodnem delu pred Žago in na grebenu seve- rozahodno od Bovške kotline na črti Kanin (2592)—Preval (2063)—Konfin (2328). Brani- lec je imel svoje prednje postojanke na desni obali potoka Slatenika pred Bovcem in na jugozahodnih pobočjih Rombona. Tolminsko mostišče je branila 8. GB, odsek od Tolmina do Krna 3. in 15. GB 50. PD, a odsek od Krna do Rombona 44. DD.^^ Italijanski cilj je bil, da se najprej osvoji ves masiv Krna, a potem tolminsko mostišče in Bovška kotlina. Zavzetje le-te naj bi biLo iz- hodišče za napad na stalne utrdbe pri Bovcu in na Predelu, a po zavzetju tolminskega mo- stišča naj bi se od te strani pospešilo zavzetje Gorice. Ta naloga je bila zaupana levemu krilu 2. armade in desnemu krilu karnijske skupine, ki sta razpolagali za to z okoli 5 di- vizijami, v katerih sestavu so bile izbrane čete, posebej izurjene za planinsko vojsko- vanje. 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dne 12. in 13. avgusta je italijansko topni- štvo obstreljevalo avstrijske postojanke od Sela do Bovca ter rušilo tudi naselbine na tem prostoru. Dne 14. avgusta se je začel na- (pad italijanske pehote najprej proti branil- čevim postojankam na Krnu in njegovemu južnemu pobočju (Maznik—Sleme—Mrzli vrh —Vodil vrh), ki je bil odbit. Dne 16. avgusta in naslednje dni so se italijanski napadi osre- dotočili na tolminsko mostišče, posebno na koto 588, Sv. Marijo in Selo, ob istočasnem nadaljevanju napadov na Km in njegovo južno pobočje. Po hudih bojih se jim je posrečilo' osvojiti del branilčeve postojanke na zahodnem po- bočju kote 588. Borojevič je zahteval obramlbo tolminskega mostišča za vsako ceno in je okrepil tamkajšnje enote z eno brigado 8. PD, ki je büa v Dombergu. Po kratkem oddihu so Italijani obnovili svoje napade na te po- stojanke, a 28. avgusta tudi nove hude na- pade na odsek Dolje—Mrzli vrh—Sleme. Vsi ti napadi so bili odbiti v ogorčenih bojih, ki sta jih obe strani vodili z največjo žilavostjo in hrabrostjo. Ob istem času je levo- krilo ita- lijanskega IV. kora vnovič poskušalo zavzeti avstrijske postojanke na Vršiču, Lipniku in Javorščku, posebno pa sam vrh Vršiča, za ka- terega so divjali nadvse krvavi boji 19. avgu- sta. Napadalec kljub veliki požrtvovalnosti in vztrajnosti ni dosegel nobenega uspeha. Medtem so pa Italijani tudi v Bovški ko- tlini in od obmejnega grebena v kaninskem masivu začeli prodirati s ciljem, da bi osvojili celo Bovško kotlino in Rombon. Branilec je izpraznil svoje prednje postojanke v Bovški kotlini in 22. avgusta so Italijani zasedli ne- branj eni Bovec ter se v teh dneh približali tudi branilčevim glavnim postojankam na odseku Rombon—Viš. Dne 24. avgusta so po- skušali napad na branilčeve postojanke na se- verovzhodnem robu Bovške kotline, a so bili odbiti. Zadnje dni avgusta so se vneh srditi boji za sam Rombon. Zavzeli soi njegov vrh, a so ga takoj zopet izgubili. Na njegovem pobočju med vrhom in odcepom ceste v do- lino Koritnice se jim je posrečuo potisniti branilca, ki pa je uspel zadržati njihovo na- daljnje prodiranje v rezervnih postojankah. Obrambo Rombona je 27. avgusta okrepil ljubljanski 27. dpp, ki je bil takrat prepeljan iz Galicije.23 j^ne 29. avgusta so Italijani ob- novili svoje napade na Rombon, a 30. avgusta znova na postojanke v Bovški kotlini, ven- dar brez uspeha. Svoje napadalne akcije proti avstrijskim postojankam med Rombonom in tolminskim mostiščem so Italijani nadaljevali tudi v sep- Sl. 31. Izgubljeni prostor na hribu Sv. Gabrijela med 24. avgustom in 17. septembrom 1917 (OeUlK, VI, priloga 20) SI. 32. Spomenilc padlim branilcem Rombona pri Bovcu tembru in začetku oktobra. Posebno so zopet trdovratno napadali že omenjene nevralgične točke na odseku Rombon—Ravelnik—Javor- šček—Vršič—Mrzli vrh ter položaje na tol- minskem mostišču. Tudi ti napadi so bili od- biti z velikimi izgubami na obeh straneh. (Se nadaljuje) OPOMBE 1. Oesterreich-Ungarns letzter Krieg 1914 do 1918, Verlag der Militärwissenschaftlichen Mit- teilungen, Wien, 1931—1938, tom II, stran 7, 281 do 288 In 414—416. — To delo sta izdala 13 leti 51 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO po razpadu monarhije zvezno avstrijsko ministr- stvo za narodno obrambo in dunajski vojni arhiv s sodelovanjem višjih častnikov bivše avstro- ogrske armade, ki so v prvi svetovni vojni v njej sodelovali na visokih in odgovornih mestih. Pisci so pri tem izkoristili vso vojno literaturo, uradno in memoarno, avstrijsko, zavezniško in sovražno, ker je bila le-ta že objavljena, preden so začeli pisati to delo. Poleg avstrijskih in nem- ških virov so pisci črpali pri obravnavanju vojne proti Italiji vse do takrat obstoječe italijanske vire. Oslanjajoč se tako na številne vire obeh taborov je delo napisano objektivno, posebno kjer se dotika dogodkov na italijanski strani. Nekateri avstrijski vojaški pisci, kot npr. general Alfred Krauss, očitajo avtorjem dela, da niso bili dovolj strogi in kritični v oceni napak avstrij- skega višjega vojnega vodstva. To je točno, toda v okviru mojega članka to ne pride v poštev. To delo je v Italiji izšlo na italijanskem jeziku, kar najbolje dokazuje njegovo objektivnost (citi- ram: OeUlK). — 2. Conrad von Hötzendorf, Aus meiner Dienstzeit, 1925, I-III. — 3. Storia illu- strata, 1965, stran 628—637. — 4. V zahodni po- lovici monarhije, ki je štela po ljudskem štetju od 1910. leta 27,961.469 prebivalcev, je priznalo italijanski kot občevalni jezik 768.592 prebival- cev, a od tega 504.656 na južnem Tirolskem in v Trstu. Ostanek te manjšine je živel na Gori- škem, v Istri in Dalmaciji, kjer je bil od avstrij- skih oblasti favoriziran v kulturnem, gospodar- skem in političnem pogledu, čeprav je bila v teh pokrajinah, posebno v Dalmaciji, večina prebi- valstva jugoslovanskih narodnosti. Ljudsko šte- tje po kriteriju »občevalnega jezika« je šlo nam- reč v prilog močnejših narodov (Nemcev, Italija- nov in Poljakov) v zahodni polovici monarhije (prim. Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habs- burški monarhiji, Ljubljana 1962). — S. OeUlK, stran 288—296 in 307—309. — 6. Zastarele dvo- nadstropne kazematne utrdbe, zgrajene v prejš- njem stoletju, razen utrdbe pri Malborghetu (for Hensel), ki je bi'a najmočnejša, ker je imela za- betonirane oklopne kupole. Predlog generala Con- rada von Hötzendorfa, da se le-te modernizirajo in da se utrdi tudi Svinjak pri Bovcu, ni bilo moč realizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sicer pa niso bile v tej vojni nikdar resno ogrožene in Italijani so jih zasedli šele po razpadu monarhije. — 7. Avstrijsko vrhovno po- veljstvo, ki je bilo v Tešinu (Teschen) v Sleziji. — 8. Za označitev avstro-ogrskih vojnih enot bom v članku uporabljal sledeče kratice: PD je pe- hotna divizija, HD je honvedska divizija, DD je domobranska divizija, SD je strelska divizija, PB je pehotna brigada, SB je strelska brigada, GB je gorska brigada, MB je maršbrigada, pp je pešpolk skupne vojske, dpp je domobranski peš- polk, spp je strelski pešpolk, gspp je gorski strelski pešpolk, bhpp je bosensko-hercegovski pešpolk. — 9. Vse te divizije, kakor tudi že prepeljana 57. PD, so bile sestavljene iz dveh GB s po 5 bataljoni, detaširanih iz raznih polkov skupne vojske. Vsaka GB je imela v svojem sestavu 2 do 3 gorske baterije, a vsaka divizija je imela razen tega kot divizijsko topništvo eno topniško brigado s 4 do 5 baterij gorskih ali polj- skih topov oziroma havbic. Čeprav so te divi- zije pretrpele poraz jeseni 1914 v Srbiji in imele tam velike izgube, so se 5 mesecev pozneje retablirale v ozadju, kjer so nadomestile izgube in opremo in bile zopet popolnoma osposobljene za bojne akcije. Glede na izneseno formacijo so bile v teh divizijah zastopane vse narodnosti monarhije razen 18. in 58. PD, ki so imele v svojem sestavu celotne dalmatinske polke. — 10. Rojen 13. decembra 1856 v Umetiču pri Ko- stajnici, umrl v Celovcu 23. maja 1920. V avgu- stu 1914 kot poveljnik V. kora največ prispeval k zmagi pri Tomaševu. Prve dni septembra iste- ga leta je prevzel v najtežji situaciji poveljstvo 3. armade v Galiciji, s katero je pozimi 1914/1915 v Karpatih zaustavil ruski vdor na Ogrsko. Leta 1918 povišan za feldmaršala je bil edini Jugo- slovan, ki je v avstrijski vojski zavzemal ta čin. Za uspešno obrambo na Soči je bil odlikovan z redom Marije Terezije II. stopnje. Bil je eden izmed najuspešnejših avstrijskih vojskovodij v I. svetovni vojni (VE, II tom). Kolikor mi je znano, njegova osebna usmeritev in vloga ob razpadu monarhije in odnos do nove države SHS, posebno pa do Narodnega sveta v Zagrebu in vlade v Ljubljani, ni še v celoti zgodovinsko osvetljena. Točno pa je, da ni tajil svoje na- rodne pripadnosti, kar je najbolje dokazal s tem, da ni hotel prevzeti poveljstva na srbski fronti. — 11. Borojevič, O vojni proti Italiji, priloga 3. To je kratek spis, ki ga je sestavil 1919. leta na prošnjo naše delegacije na mirovni konfe- renci v Parizu. Ta spis je objavil Adriaticus v Ljubljani šele leta 1923 »iz razlogov, ki jih ne kaže tu razlagati«, kakor to omenja v svojem predgovoru. — 12. OeUlK, stran 507—512. — 13. Ibidem, stran 523—546. — 14. Poveljnik tega bata- ljona je bil major Stanko Turudija, ki se je v obrambnih bojih na tem odseku in goriškem mostišču posebno odlikoval s svojimi Dalmatinci. Zato je bil povišan izredno v čin podpolkovnika. Pri padcu goriškega mostiča avgusta 1916 je bil ujet in se je leta 1918 pridružil dobrovoljcem. — 15. Prim. op. 11. — 16. OeUlK, stran 733—745. — 17. Prim. op. 11. — 18. OeUlK, stran 745—763. 19. General Kraus, Theorie und Praxis in der Kriegskunst, 1936, str. 210—212. — 20. Ivan Ma- tičič. Na krvavih poljanah, Ljubljana 1922. — 21. OeUlK, Str. 769—778, in tom III, str. 368—374. — 22. Promet po cesti v dolini Koritnice je mogel potekati do julija neovirano. Z graditvijo važne ceste čez prelaz Vršič v Kranjsko goro se je šele začelo. Tudi se je jel usposabljati za zaščiten dovoz materiala in odvoz ranjencev rudarski rov, ki je vodil od Loga pod Mangrtom v do- lino Jezernice pri Rablju. Na ta način sta po- tekala dovoz in odvoz nemoteno od italijanskega topništva, ki je od julija začelo močno obstre- ljevati cesto čez Predel. — 23. Prim. op. 20. 52 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OBRAMBA NA SOCi 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUSIC (Nadaljevanje) TRETJA IN ČETRTA SOSKA BITKA" (18. X. DO 5. XII. 1915) Ti dve jesenski biitki sestavljata celoto, ker se je četrta začela samo pet dni po koncu tretje (5. XI.) v splošnem z istimi operativni- mi cilji. Za tretjo bitko je bil planiran najprej na- pad iz moiStišča pri Plavah in na vrh Sv. Mi- haela, zatem glavni napad na goriško mostišče zaradi aaivzetja Gorice s pomožnimi napadi na tolminsko mostišče in v območju Krna. Za to bitko so Italijani razpolagali med Rombonom in morjem s 25 pehotnimi in 4 konjeniškimi divizijami ter s 1372 topovi, od tega je bilo 305 srednjih in težkih. Pravi cilj teh dveh bitk pa je bil predvsem politične narave, ker je italijanska vlada za- htevala od svojega vrhovnega poveljstva ven- dar že kak večji uspeh, da bi se zadovoljilo joivno mnenje, ki ni bilo zadovoljno z več ka- kor skromnimi dotakratnimi rezultati in ne- sorazmerno velikimi izgubami. Čeprav je bil v drugi polovici aivgusta pre- peljan iz Galicije na soško fronto naš domači III. kor,2^ ki je še pred začetkom bitke z 28. PD in polovico 22. DD prevzel obrambo kra- ške planote od vasi Doberdoba do morja, je bil branilec ob začetku bitke po številu enot slabši kot pri koncu druge bitke. To pa zaradi tega, ker so se bile enote cesarskih lovcev in sitrelcev vrnile na Tirolsko, razen tega pa sta bili v septembru dve in pol divizije vrnjeni na balkansko fronto, kjer se je 5. oktobra za- čela ofenziva proti Srbiji. Tako je Borojevič, ki je 14. septembra operativni del svojega šite- ba preložil v Postojno, razpolagal ob ziačetku tretje bitke z 12 divizijami in 634 topovi, od tega je bilo 108 srednjih in težkih. SI. 33. Avstrijske rezerve pod vrhom Sv. Mihaela Po tridnevni topniški pripravi, ki so se ji prvič pridružila tudi močna značna bombar- diranja mnogo močnejšega italijankega zrako- plovstva, so se začeli 21. oktobra napadi itali- janske pehate, ki so bili posebej usmerjeni proti navedenim objektom in so trajali s krat- kimi presledki do 4. novembra. Najhujši boji so zopet besneli za vrh Sv. Mihaela, za odsek Podgora—Oslavje na goriškem mostišču in pri Plavah. Konec te bitke je začela prihajati na bojišče tudi 6. PD III. kora, ki se je kot armadna rezerva zbirala pri Sempasu. Boirojevič je 28. oktobra stavil 17. pp iz te divizije na razpo- lago poveljstvu XVI. kora v Dombergu, ki ga je pa smelo uporabiti samo za protinapadalne akcije na goriškem mostišču. Ko je bitka do- segla svoj višek, je bila 6. PD pomaknjena v Renče. II. bataljon tega polka pa je bil poslan kot okrepitev 18. PD, ki je na odseku Glob- na—Plave—Zagora odbijala trdovratne napa- de Italijanov, medtem ko sta I. in III. bataljon tega polka sodelovala v krvavem bojnem me- težu pri Oslavju od 2. do 4. novembra, kjer sta izgubila več kot polovico svojega moštva. 3. novembra so 7., 8. in 9. lovski bataljon 6. PD prevzeU od honvedov odsek med Sočo in vrhom Sv. Mihaela, kjer so prav tako takoj po prevzemu tega odseka pretrpeli hude iz- gube. Težke izgube sta imela tudi 26. in 3. dpp 22. DD pred Doberdobom, kjer sta ves čas bitke branila tamkajšnje postojanke med koto 111 in koto 118. Navajam pretresljivo poro- čilo poveljnika 22. DD poveljstvu VIL koma: »Sovražnik je 100 do 200 korakov pred nami, na nekaterih mestih samo 40 ido 50 korakov, a na enem mestu celo samo 3 korake. Vojaki ziadnjih šest dni sploh niso mogli več spati. Vtisi s postojank so tudi za najmočnejše živce prehudi. Ne glede na težki topniški ogenj, ki ga vedno spremlja kamenita toča in ki nepre- nehoma podnevi in ponoči udriha po postojan- kah, še druge okolnosti pogubno vphvajo na moštvo. Vojaki pogostokrat leže več dni poleg ranjenih in mrtvih. Težke granate odkrivajo plitke grobove, ki so dostikrat tik za posto- jankami ter razmetavajo dele že razpadajočih trupel po postojankah, v katerih gomazi od podgan. Ljudem se že v dveh, treh dneh pri- studi vsaka jed in želja po njej. Zaradi po- manjkanja vode je onemogočena najosnovnej- ša osebna higiena, dokler so v postojankah. Da bi mogh priti do zavetja, se mnogi ranjenci zatekajo v bližnje kotanje in če jih ne morejo 110 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika takoj najti, umirajo tam v največjih mukah, j Ko sta domobranska polka prevzemala pošto- j Janke, ponekod sploh niso našli nobene po- J sadke več. Njeni o;s(tanki so v obupu čepeli v j posiameznih kotanjah in jamah. Neki stiotnij- ] ski poveljnik je imel pri sebi samo še šest i mož svoje stotnije. V eno zamenjano polstotni- i jo, ki je iskala zavetje v neki kotanji, je uda- \ rila težka granata in na mestu ubila 19 mož, i a 26 ranila, ostanek je begal obupan sem ter j tja, kričal ali se pa popolnoma zbegan valjal j po tleh ... itd.« Detajlneje sta pa, opisala to j mučeništvo naših vojakov Prežihov Voranc in j Ivan Matičič ... j SI. 34. Postojanke avstrijske pehote izpred Doberdoba Po petdnevnem samo relativnem zatišju, med katerim pa italijansko topništvo ni pre- nehalo obstreljevati branilčeve postojanke, so začeli 10. novembra svojo četrto ofenzivo, ki je trajala vse do 5. decembra. Glavni italijan- ski napor se je v tej ofenzivi osredotočil na odsek Plave—vrh Sv. Mihaela (ca. 33 km), a posebno so hoteli na vsak način zavzeti goriško mostišče in Gorico, kar so hoteli doseči s pre- bitjem centra tega mostišča ob cesti Stever- jan—Pevma. Do konca te ofenzive so s prispe- limi okrepitvami angažiral 28, a branilec 15 pehotnih idivizij. Obramlbo vrha Sv. Mihaela je nekaj dni pred začetkom te ofenzive okrepila 6. PD (brez 17. pp), tako da sta to važno postojanko branili kar dve diviziji. 17. pp. pa je bil zo- pet rezerva za goriškim m-ostiščem. Hudi boji so divjali na Podgori, a še hujši okoli vasi in cerkve v Oslavju, kjer so Itali- jani angažirali tri divizije na samo 2 in pol kilometira fronte. Tu so v teku te bitke na- padli štiridesetkrat Podgoro, tridesetkrat Oslavje in petnajstkrat Sabotin... V teh iz- redno hudih bojih so 'se posebno odlikovali Dalmatinci 4. GB in naš 17. pp, ki so, kakor tudi Italijani, pretrpeli v teh bojih ogromne izgube. Ta polk je ponoči na 22. november prevzel obrambo med potokom Pdumioo in Oslavjem, a hrbet s cerkvijo deli 37. dpp. Na koncu -bitke je bila obramba na Soči okrep- ljena z eno in pol divizije iz Gahcije, ki je bila takoj dirigirana na kraško planoto in za Gorico. Med to bitko so Italijani 18. novembra za- čeli sistematično s topništvom in zrakoplov- stvom rušiti Gorico. Takrat je bilo v mestu še kakih 2500 od 30.000 prebivalcev. To roišenje ni doseglo nobenega vojaškega, rezultata, ker so branilčeve enote in štabi tudi še nadalje ostali v mestu in njegovih predmestjih. Sl. 35 a Civilno prebivalstvo stalno bombardirane Gorice se je zatekalo v Kleti SI. 35 b Zaklonišče civ. prebivalstva v kleteh med obstreljevanjem Gorice Od 26. novem'bra do 1. decembra je še levo krilo 2. italijanske armade stopilo zopet v akcijo ter obnovilo svoje napade na tolminsko mostišče in na odsek Mrzli vrh—Vodil vrh, da bi preprečilo branilcu odvzemanje enot s te- ga odseka. V tem času so Italijani posebno močno tolkli tudi na tem odseku mesta v ozadju, posebno Tolmin. V obeh teh bitkah so Italijani dosegli samo neznatne uspehe in sicer: sziah. od Dalja in pri Zagori nökoliko jarikov, zavzeH so hrbet s cerkvijo med Oslavjem in cesto, ki vodi iz Steverjana v PevmiO, prednje postojanke na Podgori, kjer je branilec zasedel postojanke na samem grebenu, ki so bile ugodnejše za obrambo, nekaj prednjih postojamk na szah. pobočju vrha Sv. Mihaela, pred zah. inabom 111 kronika CASpPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sv. Martina in nekaj prednjih ipostojank med koto 111 in koto 118. Te pridobitve niso šle nikjer več kot en kilometer v branilcev ob- rambeni sistem in niso imele nobenega vpliva na celotnost obrambe glavnih branilčevih postojank. SI. 36. Bosenski stražar v okopu pri Gorici V sedmih tednih teh dveh bitk so Italijani izgubih 116.000, a branilec 71.000 mož. Straš- ne izgube niso bile v nobenem razmerju z več kot skrominimi uspehi. Branilčeve izgube so bile v resnici še težje, ker je bU. tudi v teh bitkah številčno mnogo slabši. Sredi decembra je III. kor v celoti prevzel postojanke VII. kora na severnem odseku kra- ške planote, a 17. in 27. pp sta bila vrnjena v sestav svoje 6. oziroma 28. PD, tako da je III. koru manjkala samo še 44. PB 22. DD (4. in 27. dpp). 10. decembra je poveljstvo jzah. fronte skrajšalo fronto 5. armade na ta način, da je pripojilo odsek XV. kora armadni skupini ge- nerala Rohra. Borojevič je pa dal naslednjo oceno o teh dveh bitkah: »Ti dve bitki sta se vodili s posebno divjostjo. Skovali s,ta soško fronto v najtrše jeklo in privedli Italijane do jasnega spoznanja, kako težavna je bila nalo- ga, ki so jo prevzeh.«^* V to dobo šteje prihod bataljona št. 100 na vrh Sv. Mihaela.^' ZIMA 1915/1916 in SLABLJENJE SOSKE FRONTE" Italijansko vrhovno poveljstvo je v teku zime znaitno povečalo in okrepilo svoje arma- de, da bi bilo še bolj pripravljeno za operacije v 1916. letu. Uredilo m samo solidne fortifi- kadje zavzetega ozemlja, temveč tudi gradilo za vsak primer rezervne postojanke za fronto. Čeprav ni v tem obdobju prišlo do operacij večjega obsega, ni bUo dneva, da ni bilo prask med ipatruljami, izvidniških akdj in delovanja topništva, kar je imelo za posledico vsako- dnevne žrtve na obeh straneh. Niti snežna odeja na planinskem sektorju ni popolnoma umirila fronte. Vsakodnevnim krvavim žr- tvam so se pridružile na tem delu fronte še žrtve od lavin. Samo skupina generala Rohra je do srede marca izgubila zavoljo »bele smr- ti« 600 mož. SI. 37. Avstrijski vojaki v obrambi od »bele smrti« na področju Krna V podvzemanju lokalnih napadalnih akdj je bil posebno aktiven branilec. Tako je de- cembra spet osvojil postojanko jzah. od Dolja pri Tolminu, lü jo je bil izgubil septembra meseca. Začetek februarja je spet zavzel v av- gustu izgubljeno postojanko na zah. pobočju kote 588 na tolminskem mostišču. Na južnem pobočju Rombona je bila ponovno zasedena Cuklja (1776), ki je bila tudi v avgustu izgub- ljena. Pri Oslavju se je branilcu posrečilo, da je v januarju potisnil Itahjane s kote 188 in »cerkvenega hrbta« ter da je tu vzpostavil stanje, ki je biLo pred jesensko ofenzivo. Uspeh branilca na tej najboij nevnalgični točki je izzval močno povečanje italijanskega topni- škega ognja in njegove protinapade, kar je vse imelo z bližajočo se pomladjo za posledico vsakodnevne žrtve, posebno na kraški planoti in pri Gorici. Januiarja 1916 je AOK odločua, da se začne spomladi ofenziva iz južne Tirolske z daljno- sežnimi cilji in naj h)olj širni četama. Zaradi tega 90 bile 10. armadi^* Oidvzete 48. PD in 44. DD ter 8. GB, a 5. armadi III. kor z njegovimi tremi divizijami in 18. PD, kar pomeni, da se je obramba Koroške in na Soči oslabila za 6 in pol pehotnih divizij. Razen tega se je tudi topništvo oslabilo na tem sektorju jzah. fron- te za eno petino. Pred tem so bile (še v de- cembru) 5. armadi odvzete 9. PB za Galicijo in 14. GB za ofenzivo proti Cmi gori. Odsek 44. DD med Romt>onom in Krnom je marca meseca prevzela 27. GB, ki je büa na novo formirana od 4. bhpp, prepeljanega z ruske fronte, 20. lovskega l>ataljona in črnovojm- 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ških enot, odvzetih z drugih odsekov 10. ar- made. Postojanke III. kora na kraški planoti pa je zopet prevzel VII. kor, a postojanke 18. PD je prevzela 62. PD, prepeljana z balkanske fronte. V marcu so bile vse te enote prepelja- ne na Tirolsko. Zavoljo tega je konec marca 10. armada štela siamo še 13 aktivnih bataljo- nov, vse drugo so bile črnovojniške čete. Pri 5. armadi se je takrat zmanjšalo število ba- taljonov od 147 na 100, od katerih je bilo več kot polovica čmovojniških, a število topov sa- mo pri tej armadi od 693 na 467. , PETA SOSKA BITKA'" (11. do 16. III. 1916) Cadoma ni bil za to, da se začmo prezgodaj ofenzivne operacije na Soči, ki jih je bil dol- žan začeti na podlagi sklepa antantnih gene- ralnih štabov na konferenci v Chantillyju ju- nija 1915. Za začetek te ofenzive že v marcu ga je predvsem prisihla zahteva francoskega vrhovnega poveljstva zaradi nemškega napa- da na Verdun (21. februarja) ter tudi potreba, da se z napadom odkrijejo avstrijski načrti, ker mu ni ostala prikrita koncentracija moč- nih avstrijskih čet na Tirolskem. Tako se je začela ta bitka pravzaprav tako zgodaj proti volji italijanskega vrhovnega poveljstva. Ca- doma je prepustil poveljnikom 2. in 3. arma- de, da sama izbereta operativne cilje, pred- vsem seveda že od prej obstoječe glavne cilje: Gorico in Tolmin. Zato je bila ta bitka se- stavljena od lokalnih napadov, ki sta jih ne- povezane planirala oba armadna poveljnika. Dne 11. marca je začelo italijansko topni- štvo obstreljevati branilčeve postojanke na vsej fronti od Krna do morja. Slabi napadi na tolminsko mostišče so bili z lahkoto odbiti. Na goriškem mostišču se je Italijanom posre- čilo zavzeti branilčevo postojanko pri Ločniku, Ig pa jo je branilec zopet osvojil. Najbolj žila- Sl. 38. Ureditev za obrambo kmečke hiše na tolminskem mostišču vi SO bili boji na kraški planoti za posamezne : nevralgične točke na branilčevem glavnem : položaju, a so bili tudi tu vsi italijanski napa- I di odbiti. ' Glavni dlj, dia se avstrijske čete prikujejo : na Sočo in se tako onemogoči njihov prevoz na Tirolsko, ni bil dosežen, ker so ne glede na to italijansko ofenzivo mogle biti vse enote po planu tja prepeljane. Tudi ni uspelo s to! ofenzivo olajšati situacijo zaveznika pri Ver- dunu. Izgube so bile v primeri s prejšnjimi bitka- : mi malenkostne, ker se to ipot napadalec ni; trudil v polni meri. ŠESTA SOSKA BITKA" (4. VIII. do 17. VIII. 1916) Čeprav med peto in šesto soško bitko ni bilo ob Soči večjih operacij, orožje tudi v tem obdobju ni popolnoma mirovalo. Najprej so Avstrijci v dmgi polovici maja podvzeli nekaj dem-onstrativnih lokalnih napadov, da bi Ita- lijanom onemogočili premestitev enot na Ti- rolsko. Konec junija so podvzeli akcijo z boj- nim plinom na severnem delu kraške planote, da bi na ta način Italijane zopet potisnili do Soče, kar pa se -ni posrečilo. Potem so se pa v juliju na kraš-ki planoti vrstile lokalne italijan- ske napadalne akcije, ki so zahtevale na obeh straneh obilo žrtev. Hoteli so namreč izkori- stiti številčno slabost branilca in ziavzeti ugod- ne izhodiščne položaje za svojo naslednjo ofenzivo. Dne 15. maja se je začela avstrijska ofenzi- va na južnem Tirolskem, v kateri je sodeloval tudi naš domači III. kor. To ofenzivo, ki se je sicer uspešno toda prepozno začela, so morali Avstrijci prekiniti zaradi ofenzive generala Brusilova na .ruski fronti, ki se je začela 4. ju- nija. V tej ofenzivi so doživeili Avstrijci hud poraz in so izgubiU takoj v prvem tednu čez 300.000 mož. Od takrat je bila vsa pozornost nemškega in avstrijskega vrhovnega povelj- stva usmerjena na vzhod, kamor so morale biti odposlane mnogoštevilne divizije, ki so se vzele z zahodne in italijanske fronte. Ra- zen tega so tudi Francozi in Angleži začeli 1. julija veliko ofenzivo na Sommi, kar je polo- žaj centralnih sil še bolj komphciralo in ipo- slabšalo. Po ustavitvi avsitrijiske ofenzive na Tirol- skem in velikem ruskem uspehu, ki je vendar enkrat prožil možnost za koordinacijo z rusko vojsko, je italijansko vrhovno poveljstvo zo- pet usmerilo težišče svoje akcije na soško fronto in se je lotilo pospešenih priprav za novo veliko ofenzivo. Njihov načrt za to bitko 113 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je bil, da se najprej osvoji goiišlto mostišče, a potem da se napad razširi na sek/tor: virh Sv. Mihaela—Sv. Martin. SI. 39. Avstrijski minometalec na sev. poboCju vrha Sv. Mihaela Zaradi tega je italijansko vrhovno povelj- stvo okrepilo svojo 3. armado (poveljnik Duca d'Aosta) z 10 divizijami, mnogoštevilnim top- ništvom in minometalci največjih kalibrov. Vse te okrepitve, ki so jih večidel dobili s tirolske fronte, so bile šele neposredno pred začetkom ofenzive med 27. julijem in 4. av- gustom, prepeljane na Sočo, da bi s tem do- segli čim večje presenečenje, kar je italijan- skemu vrhovnemu vodstvu tudi popolnoma uspelo. Tako je bilo za to novo italijansko ofenzivo zbranih 203 bataljonov in 1250 topov proti 78 avstrijskim bataljonom s 384 topovi. To ofenzivo, poseibno pa osvojitev goriškega mostišča in Gorice, sem opisal v svojem član- ku: Boj za Gorico, Kronilia, 1960/111. Da ne bd tega tukaj ponavljal, navajam samo to, česar ni v tem članku omenjeno, oziroma kar je potrebno zaradi povezave z dogodki, ki sle- dijo. Kot že omenjeno v tem mojem članku, se je Borojevič odločil, ker ni razpolagal z nobeni- mi rezervami, da se po padcu goriškega, mo- stišča in vrha Sv. Mihaela umakne na drugi položaj: Sv. Gora—Sv. Gabrijel—Sv. Katari- na—Panovec—Sv. Marko in dalje ob levem bregu Vrtojbice s priključkom čez Mirenski grad na nove položaje na kraški planoti, ki so potekali čez koto 212 (nad Logom)—Lokvi- oo—Opatje selo—kota 144 do usitja Timave. Ta umik je sledil ponoči od 8. na 9. avgusta, ne da bi ga napadalec kaj motil. V drugi fazi te bitke so od 10. do 16. avgu- sta med Plavami in morjem v neprestanih naskokih ne glede na žrtve s 17 divizijami in nadmočnim topništvom Italij^ani poskušali Avstrijce potisniti tudi z njihovega drugega položaja. Posrečilo se jim je samo, da so jih potisnili na kraški planoti z bastiona Nad Lo- gom in iz popolnoma porušenega Opatjega sela. SI. 40. Branilec v novih postojankah na Sv. Marku Dne 17. avgusta so Italijani prekinili svojo ofenzivo, v kateri so izgubili 51.000, Avstrijci pa 41.000 mož, od tega čez 19.000 ujetih. Z zavzetjem Gorice in vrha Sv. Mihaela so Italijani po štirinajstih mesecih od vojne na- povedi dosegli na, Soči svoj prvi večji uspeh. Ta uspeh je bil predvsem moralnega značaja, ker sta ga italijanska armada in narod z veli- ko nestrpnostjo pričakovala. Vendiar v voja- škem pogledu ni prekoračil taktičnega okvira, ker se jim ni posrečilo, da bi ga spremeniU v strateškega, čeprav so bih za to dani nadvse ugodni pogoji glede na takratno zelo težko si- tuacijo njihovih sovražnikov. Borojevič navaja: »Tedaj je bilo stanje av- strijsike soške fronte do sikraijmos-ti kritično. Številčno slabe čete, zavoljo hudega boja iz- mučene in izčrpane na slabo utrjenih polo- žajih, brez upanja, da bodo okrepljene z izdatnimi novimi rezervami, so dajale mož- nost, da se sovražnik v najkrajšem času pre- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika bije v Vipavsko dolino, in to tem prej, ker so Italijani že naipadali te nove položaje od Sol- kana do morja z močnimi silami. Oslabljeni branilec je bil primoran, da pri- pelje med samo bitko oziroma po njenem koncu okrepitve s Tirolskega, iz Koroške, Galicije in Bialkana, vsega skupaj okoli 5 di- vizij (65 bataljonov in 53 baterij), med njimi tudi 28. PD in 44. SD. Tako so prišli na soško fronto zopet naši domači polki, in sicer v se- stavu 28. PD celjski 87. pp in karlovški 96. pp, a v sestavu 44. SD 1. in 2. gfpp."' Tato so Bio- rojeviču vrnili približno toliko divizij, kolikor so mu jih odvzeli v začetku tega leta, toda šele po izgubljeni bitki... SEDMA, OSMA IN DEVETA SOSKA BITKA" (14. IX. do 4. XI. 1916) Te tri zelo krvave soške bitke so se zvrsti- le v kratkih časovnih presledkih med morjem in Gorico predvsem na kraški planoti ter predstavljajo zaradi tega celoto. Gadoma je v teh bitkah določil glavni po- udarek v osvojitvi severnega roba kraške pla- note čez Fajti hrib na Trstelj. Po osvojitvi le- tega je bilo možno s sunkom na sever omogo- čiti napredovanje enot vzhodno od Gorice ali pa ogroziti obrambo kraške planote s sunkom na jug proti Grmadi. Demonsitrativne akcije so se predvidele v Julijskih Alpah in na Tirolskem. Kot že omenjeno, je branilec po svojem umiku avgusta na kraški planoti začel ureje- vati svoje nove postojanke na vzhodnem robu Dola med Mirenskim gradom in ustjem Tima- ve. Te postojanke so bile le slabo utrjene in le deloma zaščitene z žično oviro. Kamenitia tla in neprestani topniški ogenj so oteževali poglobitev plitkih jarkov. Odsek med reko Vi- pavo in morjem je branilo 59 bataljonov, 284 topov in 255 minometalcev. 28. PD je branila odsek od kote 265 do Nove vasi. V armadni rezervi je bilo za tem odsekom 10 bataljonov, 44. SD okoh Trnovega, 32. PB je bila dodelje- na XVI. koru vzhodno od Gorice, a 10. GB je bila zbrana okoli Dornberga kot rezerva AOK. Sedma soška bitka je besenela od 14. do 17. septembra. Duca d'Aosta je uvedel v to bitko 102 od 186 bataljonov, kolikor jih je bilo zbranih za bitko, a napade njegove pehote je pomagalo 954 topov vseh kalibrov in 586 minometalcev. V štiridnevnih ogorčenih bojih so Italijani p>otisnili branilčeve čete z Miren- skega gradu in postojank zia koto 212 ter med Lokvioo in Opatjim selom, vsega 100 do 200 m, kakor tudi s kot 208 in 144. Italijani so v tej bitki izgubili 17.000, a bra- nilec 15.000 mož, od tega čez 4000 ujetih. Iz- gube napadalca niso bile v nobenem razmerju z doseženim uspehom. V osmi soški bitki, ki je trajala od 10. do 12. oktobra, je Gadoma irazširil napadalno zo- no na sever do vzhodno od Gorice, ali glavni sunek naj bi bil usmerjen kakor v prejšnji bitki na Fajti hrib in Trstelj. Branilec je bra- nil postojanke, na katere je bil potisnjen v prejšnji bitki. Te so bile med reko Vipavo in Novo vasjo popolnoma razdejane in zravnane z zemljo, kajti kar je branilec p'onocd popravil, je bilo podnevi pomšeno. Ker se zaradi tega ni mogla temeljito urediti niti rezervna črta, ki je šla od Vrtoč po zahodnem pobočju vzbočine Pečinka čez Hudi log in Lukatič, koto 235 (vzhodno od Jamelj) in zaselek Flon- dar do ustja Timave, so začeli pospešeno ure- jevati tretjo črto, ki je potekala 'od vzhodnega vrha Fajtega hriba (464) čez Kostanjevico, vrh Stara Lokva in čez Grmado do Devina. Sklenjeno je bilo, da se zaradi zmanjšanja strašnih izgub v prvi črti puste samo slabot- ne čete in da se obramba predvsem nasloni na močne lokalne rezerve. Od morja do Sv. Gabrijela je bilo v prvi in rezervni črti 6 in pol divizij (101 bataljon), a 2 diviziji v armad- ni rezervi. Nekaj bataljonov 44. SD iz armad- ne rezerve je moralo še pred bitko zamenjati popolnoma uničene bataljone divizij prve črte. Med temi enotami 44. SD sta bila tudi 1. in 2. gspp. Pred samo bitko je moral Borojevič od- dati 3 GB za romunsko fronto,'' a v zameno je dobil 10. PD s Tirolskega, ki je pa šele med bitko začela prihajati na kraško planoto. Po uničujoči topniški pripraivi, ki je traja- la nekaj dni in obdelovala celo fronto od Plav do morja, posebno pa seveda zopet severni del kraške planote in branilčeve postojanke vzhodno od Gorice, se je 10. oktobra ziačel na- pad italijanske pehote, za katerega je bilo pripravljenih 221 bataljonov, toda v resnici je bilo uporabljenih v bitki le 166 bataljonov. Glavna napadalna zona (Fajti—Trstelj) je bila zožena na 4 km in za niapad tod so Italijani razpolagali s 46 bataljoni! Zopet je kraško planoto ovila meglena zavesa dima in prahu. V neprestanih naskokih, ki so se izmenjavali s protinapadi branilca, so Italijani 10. in 11. oktobra potisnili branilca na njegovo drugo črto: Lokvica—Hudi log—Lukatič. Na južnem delu kraške planote so prebili avstrijske po- stojanke v smeri Jamelj (Jamiano), toda so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj na svoje izhodiščne položaje. Vzhodno od Gorice so osvojili vrh Sober. Borojevič ni več imel na razpolago potreb- nih rezerv, da bi spet osvojil izgubljene po- stojanke med Lokvioo in Lukatičem. 115 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 41. Avstrijska opazovalca v prednjem okopu na kraški planoti Italijani so v tej bitki izgubili čez 25.000, a branilec čez 20.000 mož in čez 8000 ujet- nikov. Domači 2. gspip se je boril v tej bitki na postojankah pri Hudem logu in pretrpel 11. do 12. oktobra velike izgube.^' Deveta soška bitka je trajala od 31. oktobra do 4. novembra. Topniška dejavnost je od konca osme bitke popuščala samo še ob sla- bem vremenu. 31. oktobra ob 8. uri je začelo bobnanje celotnega itahjanskega topništva. Zopet se je kraška planota zavila v oblak prahu in dima. Italijansko zrakoplovstvo je pa bombardinalo Sežano, Dutovlje in Miramar. Postojanke od vrha Sv. Gabrijela do morja je branilo 7 divizij, od tega 3 divizije odsek od reke Vipave do Lukatiča (28. PD^'' in 44. SD v prvi, a 17. PD v drugi črti). V armadni rezervi sta bili 16. PD in preživeli ostanki 20. HD. Pred začetkom bitke je imel Borojevič na tem odseku 91 bataljonov in 543 topov, a 19 bataljonov je bilo v armadni rezervi. Operativni cilj vojvode d'Aosta je ostal isti: prodor k Trstu s težiščem na severnem delu kraške planote. Za dosego tega cilja sta raz- polagah 3. armada in desno krilo 2. armade z 225 bataljoni in 24 eskadroni, toda v bitki je bilo angažiranih samo 164 bataljonov. Ra- zen tega ISO močno okrepili svoje topništvo. . Dne 31. oktobra dopoldne je itialijanska pe- hota krenila v napad med Gorico in morjem. Ob Vrtojbici in na gričevju vzhodno od Gori- ce je branilec odbil vse napade. Na severnem delu kraške planote so itahjonske napadalne kolone že tega dne razbile prednje dele 28. PD in 44. SD in prodrle do branilčevega top- ništva. Ponoči od 1. na 2. november in do- poldne tega dne je bil v teku protinapad re- zerv teh divizij. V protisunku pa je italijan- ska pehota ne le zaustavila ta protinapad, temveč je v nadaljnjem prodiranju popolno- ma uničila 5 bataljonov 28. PD in zavzela v naskoku maU Fajti hrib (432) .3» V tej hudi kri-,^ zi za branilca je njegova 17. PD prestregla ostanke teh dveh divizij na tretji črti na od- seku veliki Fajti hrib (464)—Kostanjevica, ki ga je branilec kljub močnemu pritisku 3. no- vembra uspel obraniti. Tega dne je prišla bra- nilcu na pomoč na severni del kraške planote 14. PD in za njo še 24. čmovojniška brigada. 4. novembra so Italijani poskušali razširiti svoj uspeh v južni smeri na odsek Hudi log— Jamlje, v smeri Sela. Žilavo so napadali do pozno v noč, toda branilec, kateremu je ravno tedaj prihajala v pomoč 14. PD, je odbil vse njihove napade. Si. 42. Avstrijske okrepitve gredo v prvo bojno črto V tej bitki so Italijani izgubili čez 32.000, a Avstrijci čez 28.000 mož, po italijanskih vi- rih poleg tega še 9000 ujetnikov. Italijani so v teh treh bitkah na severnem delu kraške planote sicer potisnih branilca za 3—4 km na odseku, širokem kakih 5 km, toda prodor k Trstu se jim vendarle ni posrečil, čeprav so v teh treh bitkah izgubih 2464 častnikov in 73.000 mož. Edini njihov uspeh je bil v na- daljnjem slabljenju branilca, ki je v obdobju september—november izgubil 2088 častnikov in skoraj 100.000 mož po uradnih avstrijskih poročilih ter bil prisiljen, da pošlje na Sočo še dve novi diviziji. Interesianitno je, da Italija- ni niso v nobeni izmed teh treh bitk do kraja angažirali vseh svojih pehotnih enot, najbrž iz strahu pred prevelikimi žrtvami. To dejstvo je bilo za branilca rešilno, ker bi v nasprot- nem primeru utegnil takrat na kraški planoti doživeti hud, mogoče celo usodepoln poraz. Razen tega je bilo število ujetih avstrijskih vojakov vedno večje, kar dokazuje upadanje njihove vojaške morale v strahovitem ognje- nem peklu na kraški planoti. Toda kljub vsem krizam je imel branilec tudi v teh treh bit- kah vendarle obramben uspeh, posebno sever- no od reke Vipave. Kot že omenjeno, je trpelo in umiralo v teh bitkah tudi na tisoče vojakov 116 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika vseh jugoslovanskih narodnosti, a posebno Slovencev v 87. pp in 2. gspp. Sredi septembra so Itahjani napadali tudi v povirju Soče Vršič in Javoršček, posebno pa Rombon, na katerem so Bosanci odbili vse njihove napade. Sl. 43. Bosanci v rezervi za soško fronto To jesen se je bobnenje s soške fronte sli- šalo globoko v zaledje tja do Novega mesta, medtem ko so tržaški Italijani vsak dan ne- potrpežljivo pričakovali svoje osvoboditelje. ZIMA 1916/1917» Orožje tudi to zimo na kraški planoti ni po- polnoma mirovalo. Obe strani sta podvzemali lokalne akcije, aktivnost topništva pa tudi ni nikoli popolnoma prenehala posebno na itali- janski strani. To se najbolj vidi po izgubah, ki jih navaja OeULK za obdobje januar—april 1917 pri 5. armadi: 2844 padlih, 12.540 ranje- nih, 371 pogrešanih in 53.270 zaradi bolezni evakuiranih. Na obeh straneh so se pospešeno utrjevale postojanke. Avstrijci so v teku zime okrepili 5. armado s tremi divizijami in dvaj- setimi baterijami ter dopolnjevali svoje enote z novimi maršbataljoni. Po strašnih izgubah leta 1916*" postaja pri njih prvič jako občut- ljiva kriza v dopolnjevanju moštva. Italijani so v tem obdobju okrepili svojo armado s 151 novimi bataljoni, ki so jih upo- rabih za formiranje osem novih divizij. Ra- zen tega so svoje topništvo okrepili z 262 no- vimi baterijami in mnogoštevilnimi minome- talci. Ni treba posebej naglašati, da je bil večji del teh okrepitev namenjen soški fronti. Kljub temu pa je njihovo vrhovno poveljstvo gledalo z zaskrbljenostjo na razvoj dogodkov v letu 1917. Tudi je bil del njihovega javnega mnenja vedno bolj proti vojni zaradi strašnih izgub in relativno slabih uspehov na fronti. Na dveh sestankih v Chantillyju je bilo dogovorjeno, da se najkasneje v aprilu 1917 začno močne ofenzive na vseh frontah. Da bi Sl. 44. Neeksplodirana italijanska granata Italijo čim močneje povezali s silami Trojne- ga sporazuma, poHtično in vojaško, je bil sklican januarja sestanek antantnih političnih in vojaških šefov v Rimu. Interesantno je, da je na tem sestanku Lloyd George, angleški premier, predlagal, naj se zada monarhiji smrt- ni udarec s skupno anglo-francosko-italijan- sko ofenzivo čez Julijske Alpe na Ljubljano in Dunaj. Cadomia je pa sodil, da bi se že z zavzetjem Julijskih Alp (mislil je pri tem najbrž na črto Triglav—Snežnik—poznejšo državno mejo) močno ogrozila monarhija. Za tako akcijo je zahteval 8 francosko-angleških divizij in 300 težkih topov. Takšne skupne an- tantne ofenzive obramba na Soči in Krasu najbrž ne bi mogla prenesti in Slovenija bi bila v tem primeru popolnoma opustošena. Cadoma je v tem času računal tudi z avstrij- sko-nemško ofenzivo proti Italiji. O tem se je tudi razpravljalo v Udinah (italijansko vrhov- no poveljstvo) v času obiska šefa francoskega generalštaba generala Nivella. Le-tä je pa ostal pri svojem načrtu, da se aprila podvza- me generalna ofenziva v Franciji, ki bi sama po sebi onemogočila pošiljanje nemških enot za skupno ofenzivo proti Italiji. DESETA SOSKA BITKA" (12. V. dO 5. VI. 1917) V to bitko so ItaUjami vrgli polovico vseh svojih enot in jo razširili na sever do Avč na fronti 50 km. 3. armada vojvode d'Aosta naj bi s 16 divizijami in 1300 topovi prodrla k Trstu to pot s težiščem na južnem delu kra- 117 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKOKRAJEVNO ZGODOVINO ške planorte, a 2. armada generala Capella naj bi z 12 divizijami in 1000 topovi zavzela hrbet Kuk (611)—Vodice (652)—Sv. Gora:—vrh Sv. Gabrijela (646) z istočasnim fnontalnim napa- dom na avstrijske positiojanke pred Gorico ter tako odprla pot v Vipavsko dolino. Avstrijske postojanke na tem odseku je branilo 10 divizij v prvi črti, medtem ko je 5 divizij bilo v armadni rezervi, od tega 4 divizije za levim armadnim krilom na kraški planoti, kjer je Borojevič tudi to pot predvi- deval glavni napad. Dne 12. maja se je začela topniška priprava od Tolmina do morja, da bi branilca prevarali o smeri italijanskega glavnega napada. V prvi fazi, ki je trajala do 20. maja, je bilo težišče italijianskega napora na odseku Deskla—Gorica. V neprestanih napadih, ki so se menjali s protinapadi branilca, so Italijani uspeli, da so z nadmočnimi četami razširili mostišče pri Plavah in zavzeli Zagoro, Kuk in Vodice. Sv. Gora je nekajkrat menjala gospo- darja, toda je naziadnje kakor vrh Sv. Gabri- jela ostala v rokah branilca. Vsi njihovi na- padi 14. in 15. maja med tem vrhom in Sv. Markom s težiščem proti vrhovom na obeh straneh Rožne doline so bih odbiti. Po OeULK so se tu posebno odlikovali dalmatinski 23. spp in karlovški 96. pp. V tem obdobju bitke je Borojevič 3 divizije iz dela armadne rezer- ve, ki je bila na kraški -planoti, premestil v rajion Gorica—Trnovo in severno od tod. Na njegovo zahtevo je AOK poslala na Sočo še dve novi diviziji. Druga faza te bitke je trajala od 23. do 28. maja in predstavlja glavni napad 3. italijan- ske armade s težiščem na južnem delu kraške planote, medtem ko je 2. armada imela v tej fazi samo pomožno vlogo. Na kraški planoti je besnela bitka vseh šest dni z nepopisno divjostjo na obeh straneh, dan in noč. Topni- ška priprava je trajala samo 10 ur, toda bila je tako silna, da je takoj zavila bojižče v oblak prahu in dima in do temelja porušila vse branilčeve postojanke. Italijanska pehota je v prvem naletu prebila branilčeve glavno črto med Lukatičem in koto 144 in naslednje dni razširila in poglobila svoj uspeh med Ko- stanjevico in morjem v smeri Grmade. Svzh. od Jamelj je bitka divjala posebno za višine pri Fomazzu (kote 235, 241 in 247), ki so na- vseziadnje ostale v rokah napadalca. Južno od tod so vrgU Avstrijce v novih napadih čez Flondar in Stivan h Grmadi, potem pa so le- ti zadržali njihovo prodiranje pred črto Kla- nci—Medeazza in od tod odbijali vse njihove napade. Na sevemem robu kraške planote so vsi njihovi poskusi, da bi napredovali v smeri Trstelj a, ostali brez uspeha. Tu se je boril SI. 45. Branilčeve prednje postojanke pri Jameljih i tudi 2. gspp.*- Ponoči 27. maja je pa začel po- ; puščati naipadalni elan italijanske pehote in ■ petdnevna nadvse krvava bitka je na tem od- ; seku začela pojemati. Istočasno so Italijani ■ obnovili svoje napade vzhodno od Gorice in | na hrbet Vodice—Sv. Gora. Vzhodno od Go- j rice so zopet posebno žilavo napadali odsek j med Panovcem in Sv. Markom, so pa bili ved- ! no odbiti. Severno jim je uspelo v nočnem naskoku vreči branilca pri Paljevu na njego- ve rezervne postojanke. Kota 652 nad Vodi- cami je nazadnje ostaäa med obema frontama kljub neprestanim itahjanskim napadom, ki so tu trajali z manjšimi presledki do 29. maja. Tretjo fazo te bitke predstavlja protinapad, ki ga je branilec podvzel na kraški planoti 4. in 5. junija z novimi okrepitvami. Ponovno je zasedel črto Flondar—Fomazza—Vršič in ujel 10.000 Italijanov. Capello omenja v svojih me- moarih, da se je v teh bojih prvič opazilo po- puščanje italijanske pehote in da nekatere njihove enote sploh niso dale nobenega od- pira več. SI. 46. Zbiranje italijanskih ujetnikov pri Štanjelu Italijani so v tej bitki izgubih 159.000 mož vključno 27.000 ujetih od 280.000 mož, uvede- nih v bitko. Ni se jim posrečilo, da bi osvojih zastavljene dlje: Sv. Goro, vrh Sv. Gabrijela, 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Trstelj in Grmado, čeprav so se za njihovo dosego borili z največjo požrtvovalnostjo. Nia južnem robu kraške planote so napredovali na odseku 8 km za poprečno 2 km. Večji uspeh so dosegli samo severno od Gorice, kjer so med Zagoro in Sv. Goro čvrsto zakoračili na levi breg Soče ter si na ta način zagotovili dobre izhodiščne postojanke za kasnejše na- daljevanje ofenzive na tem odseku, kar so iz- koristili, kakor bomo takoj videli v enajsti soški bitki. Avstrijo! so izgubili 76.000 mož vključno 23.400 ujetih od 165.000 mož, uvedenih v bit- ko. Te izgube so bile zelo občutne glede na njihovo splošno izčrpanost. Vendar je zanje ta bitka predstavljiala zopet obrambni uspeh, ker so onemogočili končno odločitev na tej fronti, za katero so Italijani angažirali in žrtvovali ljudi in sredstva kakor dotlej v no- beni od devetih soških bitk. ENAJSTA SOSKA BITKA" (17. VIII. do 15. IX. 1917) Ta bitka predstavlja maksimalni italijanski napor, da bi se dosegla odločilna rešitev na soški fronti. V tem dlju so zbrali na tej fron- ti, slabeč do skrajne meje druge svoje odse- ke, maksimalno število enot: 51 in pol divizije in 3566 topov, havbic in možnarjev, od tega 2400 cevi srednjega in velikega kahbra. Ta ofenziva naj bi se podvzela med morjem in Tolminom s težiščem na obeh krilih: na kra- ški planoti in na odseku vrh Sv. Gabrijela— Tolmin. Na kraški planoti naj bi 3. armada z 18 divizijami in 1200 topovi zavzela Komen- sko planoto, kar bi pomenilo seveda tudi za- vzetje Trsta. Na levem krilu naj bi 2. armada s 26 in pol divizijami in 2366 topovi zavzela planoto Banjščica—^Sv. Duh ter od tod s sun- kom čez Trnovski gozd izmanevrirala avstrij- sko obrambo vzhodno od Gorice, a, z manev- rom čez Lom zavzela Tolminsko kotlino. 7 di- vizij je sestavljalo rezervo vrhovnega povelj- stva. Avstrijci so imeli pred bitko od Krna do morja 21 divizij z močnejšim grupiranjem na kraški planoti in vzhodno od Gorice. Odsek od Krna do Avč je branil XV. kor z dvema divizijama, odsek južno od tod do vrha Sv. Gabrijela je branil XXIV. kor s štirimi divi- zijami, odsek od Sv. Katarine do reke Vipave je branil XVI. kor s tremi in pol divizijami, a odsek na kraški planoti sta branila VII. in XXIII. kor s po tremi divizijami. Od armadne rezerve je bila ena divizija za XXIV. korom na Banjški planoti, a tri divizije na Komen- ski planoti na prostoru Opčine—Sežana—Šta- njel. Ena divizija je bila kot rezerva povelj- stva jzah. fronte v okolici Ljubljane. Slovenci so bili zopet na najbolj občutljivih točkah, tn sicer na vrhu Sv. Gabrijela celjski 87. pp, na severnem robu kraške planote ljubljanski 2. gspp, a pri Stovanu mariborski 47. pp. 17. avgusta se je začela veUka italijanska ofenziva s še močnejšo topniško pripravo ka- kor kadarkoli doslej. Na kraški planoti... 3. italijanska armada je 18. avgus.ta krenila v napad na vsem odseku kraške planote. Uspelo ji je, da je zavzela avstrijsko glavno obrambno črto južno od Kostanjevice in da je v ogorčenih bojih potisnila branilca čez Selo in Štivan na zahodno podnožje Grmade. Sl. 47. Branilčeve rezerve V strašni avgustovski vročini so se vodili posebno ogorčeni boji na zahodnih pristcpih k tej zadnji barieri pred Trstom. V centiru se je fronta po ogorčenih bojih, v katerih so se dan in noč napadi menjavali s protinapadi, nekako stabilizirala med Selom in Kostanje- vico. Vsi italijanski napori pa, da bi napredo- vali na severnem robu kraške planote od Fajti hriba k Trstelju, so ibiili odbiti. 23. lavgusta so Italijani prekinili svoje napade na kraški pla- noti, da bi mogli osredotočiti maksimalen na- por na Banjški planoti, kjer je njihova 2. ar- mada dosegla precejšen začetni uspeh. Brani- ■ lec je pa s protinapadom 4. in 5. septembra i potisnil napadalce med Flondarjem in Stiva- nom na njihov izhodiščni položaj, to pa se mu ni posrečilo pri Selu, tako da so razvaline te vasi navsezadnje ostale v rokah napadalca. Sevemo od reke Vipave ... Na odseku od reke Vipave do Tolmina je poveljnik 2. italijanske armade, general Ca- pello, začel 18. avgusta uresničevati svoj dobro zamišljeni načrt in le malo je manjkalo, da • ni dosegel odločilnega uspeha ne samo za svoj : del fronte, temveč za vso soško fronto sploh. \ Ponoči od 17. na 18. avgust je 5 italijanskih \ divizij prekoračilo Sočo med Desklo in Dob- j larji in razbilo enote avstrijskega XXIV. kora, I ki so branile postojanke na levi obaH Soče. i 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V teku petdnevnih ogorčenih bojev, v katere je Capello uvedel sveže enote, so Italijani pre- bili tudi drugo avstrijsko obrambno črto na Banjški planoti in osvojili Vrh, Kuk in Jele- nik (738) ter nadaljevah svoje prodiranje k vasem Biate in Humarji in južno ter severno od tod. Razbitih ostankov dveh avstrijskih divizij ni mogla zadržati niti 24. PD, ki je bila na tem ogroženem odseku v armadni rezervi. 2e od 19. avgusta so začele avstrijskim eno- tam na Banjški planoti prihajati okrepitve iz Vipavske doline. Koroške in Tirolske, ki pa niso mogle popraviti situacije. Razen tega je poslal Boirojevič na pomoč hudo ogroženim enotam na Banjški planoti tudi 73. PD, ki je bila v armadni rezeirvi na Komensfci planoti. Poveljnik te divizije, general Goiginger, je prvotno nameraval s svojo in z ostanki umi- kaj-očih se divizij prei^Monte del morte«, začeli popuščati, čeprav niso niti potem popolnoma utihnili. Sl, 49. Ranjeni avstrijski vojaki na potu v zaledje IN REZULTATI . . . Italijani so v tej bitki izgubili 166.000 mož, od tega 40.000 mrtvih in 18.000 ujetih. Kot v šesti soški bitki, so dosegli tudi tokrat samo taktične uspehe. Na kraški planoti so na od- seku 4 km napredovali v smeri Sela samo za ca. 2 km. Pomembnejši uspeh so dosegli na Banjški planoti, kjer so na odseku 16 km v smeri najglobljega predora napredovali za ca. 10 km. Zmanjkalo jim je sape, ko je kriza avstrijske obrambe na tem odseku 23. avgusta dosegla vrhunec. Takrat italijanski poveljniki niso izkoristili ugodne situacije na bojišču aa odločilno zmago. Čeprav niso mogli kljub svoji več kot dvakratni premoči zavzeti Grmade in Tolmina ter odpreti pot v Vipavsko dolino, kar bi šele mogel biti strateški uspeh, so do- segli skrajno izčrpanost branilca, toda tudi njihove čete so bile izčrpane in njihov borbeni duh je zaradi strašnih izgub upadel. Avstrijci so izgubili 110.000 mož, od tega 10.000 m:rtvih in okrog 30.000 ujetih. Sodih So, da so dosegli zopet obrambni uspeh, ker so ubranih Grmado, Sv. Gabrijela in Tolmin. AOK je pri koncu te bitke z ruske na soško fronto prepeljala še 4 divizije, ker je tedaj po neuspeli poslednji ruski julijski ofenzivi za čel nagli razkroj te armade. Znatne okrepitve z ruske fronte pa so prišle na soško fronto, ko je bila kriza v enajsti soški bitki že prebrode- na. Med to bitko je bila 5. armada razdeljena na 1. soško armado (XX1I1., Vil. in XVI. kor) pod poveljstvom generala Wurma (1. ISA) in na 2. soško armado (XXIV. in XV. kor) pod poveljstvom generala Henriqueza (2. ISA), a obe ti armadi sta bili podrejeni poveljstvu armadne grupe generala Borojeviča. Na jugozahodni fronti sta se oba nasprotni- ka izčrpavala v pozicijski vojni v najtežjih pogojih. Neprekinjenost obrambnih postojank, naslonjenih na švicarsko mejo in morje, je tudi italijansko vojsko prisilila samo na fron- talne napade. Zaman so enajstkrat poskušali prebiti branilčevo fronto in prenesti operacije na odprto ozemlje, kar jih je stalo ogromnih žrtev. Mora pa se jim priznati vehka žilavost in požrtvovalnost pri teh poskusih, posebno njihovi pehoti. V tem obdobju se je branilčeva fronta resno zamajala samo avgusta leta 1916, ker je bila italijanska ofenziva približno koordinirana z ofenzivo ruske vojske. Takrat je biLa izčrpa- nost branilca dosegla vrhunec, ker ni razpola- gal z nobenimi rezervami. Italijanski povelj- niki pa niso šli do kraja, bodisi da niso hoteh tvegati še večjih žrtev ali pa niso znali iz- rabiti nadvse ugodne situacije, da spremenijo svoj pomembni taktični uspeh v strateškega. Avgusta leta 1917 pa situacija za Itahjane že ni bila več tako ugodna, ker je branilec od septembra dalje začel laže odvzemati svoje enote z ruske fronte zaradi že omenjenega nanaščujočega razpadanja ruske carske vojske. V teh enajstih ofenzivah in dve in pol letih so osvojiU Gorico in napredovali proti Trstu v smeri Zagraj—Kostanjevica samo okoli 12 km, a na Banjški planoti vzhodno od Plav samo okoli 10 km. Važno tolminsko mostišče s Tolminsko kotlino ter Trst z naslonom na morje v Tržaškem zalivu so ostali čvrsto v rokah branilca. Italijani so stopili v prvo soško bitko z 18 divizijami in 750 topovi, a Avstrijci z 8 divi- zijami in 354 topovi. V enajsto soško bitko so pa stopili prvi z 51 in pol divizije in 5.200 topovi in minometalci, a drugi s 24 divizijami in 2180 topovi ter minometalci. Iz tega je raz- vidno neprestano večanje angažiranih čet in topništva na obeh straneh. Italijanska premoč je bila vedno več kakor dvakratna, a v za- 1211 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Četnih bojih in pozneje na posameznih odse- kih še mnogo večja. Na Icrašlci planoti v zoni, široki 20 do 30 km in ob Soči so bile razdejane vse vasi in mesta in preorane naše planine in Kras od granat, bomb, strelskih jarkov in zaklonišč, a prebi- valstvo iz tega pasu preseljeno v notranjost monarhije. Za nas Slovence je posebno važno, da je spomladi leta 1915 AOK odločila obram- bo prenesti v obmejno področje na Sočo. Za- voljo tega in žilave obrambe ob Soči in na kraški planoti je bilo naöe narodno področje razen omenjenega obmejnega pasu obvarovano pred vojnim pustošenjem. Da je ta obramba popustila, posebno v prvem mesecu vojne in v prvih bitkah, bi bil opustošen in razdejan velik del Slovenije, saj je čez njo šla pot na Dunaj in Budimpešto, kamor je vodila glavna operaoijska smer italijanske armade. Da ni do tega prišlo, je na prvem mestu zasluga avstrijskih čet, ki niso popustile, ampak se ob Soči žilavo branile in napadal- ca niso pustile, da globlje prodre proti vzhodu. V tej obrambi so sodelovale vse narodnosti bivše monarhije, a na najbolj ogroženih toč- kah tudi vojaki vseh jugoslovanskih narod- nosti: Slovenci na kraški planoti in pri Gorici, si. 51. Razvaline Sela na Komenslii planoti SI. 52. General Borojevič spremlja cesarja Karla pri zapustitvi armadnega poveljstva v Postojni SI. 5C. Razvaline samostana na Sv. Gori na Rombonu in Lemežu, Hrvati in Srbi pa v posameznih polkih in bataljonih vsepovsod med Rombonom in morjem, a posebno na go- riškem mostišču in pri Plavah. Hrvaško-sla- vonski XIII. kor ni sodeloval v obrambi na Soči in kraški planoti, razen 96. in 79. pp in nekaj detaširanih bataljonov in baterij iz njegovega dopolnilnega področja. Po itahjanakem umiku 1917. leta je prišel avstrijskim četam v roke interesanten spis poveljstva 3. italijanske armade o stanju avstrijske armade, v loaterem je med drugim navedeno: »Napadeni vojaki (avstrijski) se bore tako zaradi discipline kakor tudi zaradi instinkta samoohranitve. Propaganda sovra- štva proti Italijanom je intenzivna in stolna. Povečanje odstotka slovanskega moštva, — sedaj imamo pred seboj 60 "/o, Slovanov, 15'"/o Ogrov, 13 "/ft Nemcev in 11 */o Romunov — bi moglo dopustiti zaključek, da so te čete slabe vzdržljivosti. Toda izkušnja nas je poučila, da se tisti vojaki slovanskih narodnosti, ki so se na drugih frontah v trumah predajali, na naši fronti borijo s skrajno žilavostjo. Da omenimo Cehe, ki so se borili s skrajno trdo- vratnostjo in ki so se v kavemah raje dali ubiti, kakoir pa da bi se predali...« OeULK navaja, da so ti odstotki, ki datirajo najbrž iz leta 1917, približno točni. Gornja ocena od- pornosti avstrijskih vojakov v obrambi proti Italiji je sicer precej točna, toda ni popolna. Tä odpornost je popuščala in bila leta 1917 že mnogo manjša kot ob začetku vojne proti Italiji. Disciplino v enotah s slovanskim moštvom so predvsem vzdrževali častniki nemške oziroma ogrske ter drugih slovanskih narodnosti, ki so bili v teh enotah skoraj ved- no v večini, razen v enotah, ki so se dopol- njevale s področja Hrvaške in Slavonije. Ogromna večina tega moštva se ni zavedala, da se bori za izgubljeno stvar. Pripeljanemu v ognjeni pekel, posebno na kraški planoti, avstrijskemu vojaku ni preostajalo nič dru- gega, kakor da se bori za svoj obstanek. 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Borojevič je dobil od AOK določeno nalogo, ki jo je energično in dosledno izvedel z eno- tami in sredstvi, ki mu jih je stavila na raz- polago AOK. Ta so bila v vsem tem obdobju, kakor smo videli, zelo skromna zaradi zavze- tosti monarhije na drugih frontah. Ker je bila iniciativa ves čas nia premočni italijanski strani, je moral predvsem paziti o kraju in času angažiranja svojih vedno m.ialoštevilnih rezerv. Največjo važnost je polagal na svoje južno krilo na krašiki planoti, kar je ipopol- noma razumljivo. Ce bi le-to izgubilo svoj na- slon na morje, ne bi imel, oziroma ne bi od AOK mogel dobiti potrebnih čet, da bi ga mogel podaljševati. Tako mu ni preostajalo drugega, kakor da žilavo brani vsako ped zemlje v obrambni zoni med Krnom in Trža- škim zalivom. Zaradi tega jena drugem mestu tudi njegova zasluga, da zaledje Slovenije ni bilo opustošeno in razdejano. (Se nadaljuje) OPOMBE 24. Kalcor pod toč. 1, tom III, stran 384—449 in 458—516. — 25. Sestav III. kora je razviden iz ■ mojega članka »Ognjeni krst slovenskih fantov 1914«, Kronika, 2. zvezek iz leta 1965. — Od 28. PD je manjkal 27. pp, ki je bil že prej prepeljan na Koroško, a od 22. DD je manjkala 44. PB (4. in 27. dpp), ki je bila dodeljena, kot omenjeno, ar- madni skupini generala Rohra za obrambo odse- ka Rombon—Krn. — 26. Kakor pod 11. — 27. Prežihov Voranc: Doberdob, 1956, stran 111—215. — 28. Kakor pod toč. 1. tom IV. stran 145—149 in 162—164. — 29. Armadna skupina generala Rohra je bila 25. januarja preimenovana v 10. armado. — 30. Kakor pod toč. 1, tom IV, stran 167—169, 186—189 in 212. — 31. Kakor pod toč. 1, tom IV, stran 696—706, tom V, stran 21—108. — 32. Ka- kor pod 11. — 33. Poveljstvo III. kora s 6. PD in 22. SD je ostalo na Tirolskem. Prvotni organ- ski sestav tega kora je bil v prvem polletju pre- cej izmenjen, kar je bila posledica operativnih pa tudi političnih okoliščin (npr. zamenjava trža- škega 97. pp s karlovškim 96. pp v sestavu 28. PD. Prvi je bil zaradi dela moštva italijanske narodnosti prestavljen na rusko fronto, kjer je ostal do konca vojne). V 22. SD je ostala od njej pripadajočih enot samo še 43. SB (3. in 26. spp),. medtem ko je prišla 44. SB (1. in 2. gspp) v se- stav 44. SD. Avstrijski domobranski polki in divi- zije so bili v teku tega leta preimenovani v strel- ske polke oziroma divizije (npr. 27. domobranski polk v 2. gorski strelski polk). — 34. Kakor pod toč. 1, tom V, stran 631—679. — 35. Romunija je napovedala vojno monarhiji 27. avgusta 1916. — 36. Kakor pod 20. — 37. V popolnoma izmenja- nem sestavu, v njej ni bilo nobene njej pripada- joče organske enote več. — 38. V takratnih av- strijskih kartah je bila označena k. 432 kot »Ma- li«, a k. 464 kot »Veliki Fajti hrib«. — 39. Kakor pod toč. 1, tom VI, stran 3—68 in 104—118. — 40. 34.000 častnikov in 1,716.000 mož na vseh frontah, a dopolnitev je dala samo 1,400.000 mož (vidjučno letnik 1898). — 41. Kakor pod toč. 1, tom VI, stran 133—181. — 42. Kakor pod 20. — 43. Kakor pod toč. 1, tom VI, stran 431—483, Kronika, 1956, zvezek 1. — 44. O tem, kaj je Borojeviča opredelilo na tako daljnosežen korak, OULK navaja samo nekatere možnosti. Mislim, da je bil glavni vzrolt dejstvo, da ni imel za Banjško planoto po angažiranju 73. PD nobene rezerve več, a preostali dve diviziji, ki sta še bili v armadni rezervi za Komensko planoto, ni hotel od tod premakniti na sever, ker je sodil, da mora biti slej ko prej težišče obrambe na kraški pla- noti zaradi zaščite ogroženega Trsta in naslona na morje. Tega dne (22. VIII.) je prišel cesar Kari v Postojno, kjer mu je Borojevič med šti- rimi očmi razložil situacijo. Kaj sta tedaj odlo- čila, se ne ve. Važno je, da ga je pri tej priliki šef generalnega štaba obvestil, da je odločena protiofenziva iz rajona Tolmin—Bovec proti Če- dadu, toda da cesarja še niso pridobili, da pri- stane na sodelovanje nemških čet v tej akciji; pristavil je, da ga bo mogoče vtis z bojišča pre- usmeril v tem pogledu. Mogoče, da je ravno ta vest takrat vplivala na Borojeviča, da se je od- ločil za tako globok umik. ÖULK ne izključuje možnosti, da je hotel s tem ustvariti čim bolj ugodno operativno situacijo za bližnji sunek iz tolminske kotline na ta način, da pusti čim več italijanskih enot pod direkten udar tega sunka. Borojevič navaja v svojem že citiranem spisu, da je že poprej insistiral na protiofenzivi, kar bi govorilo za to domnevo. — 45. Kakor pod 20. — 46. Veit: Die Isonzoverteidigung vom Falle von Görz bis zur Eroberung von Karfreit, Militär- wissenschaftliche Mitteilungen, 1932. — 47. Ca- racciolo: L'Italie dans la guerre mondiale, Roma, XV, Str. 144. 123 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OBRAMBA NA SOCi 1915—1917 Ob petdesetletnici JURIJ MUSiC DVANAJSTA SOSKA BITKA" (24. do 27. oktobra 1917) (Nadaljevanje) Branilec je bil po enajsti soški bitki do take mere izčrpan, da so njegovi odločujoči čini- telji menili, da bi naslednja italijanska ofen- ziva mogla dovesti ne samo do zloma soške fronte, ampak tudi do popolnega poraza voj- ske in celo do državnega razpada. Kriza v popolnitvi je bila, kot omenjeno, vse bolj občutljiva, saj se računa, da so znašale skupne izgube na vseh frontah od začetka vojne do konca enajste soške bitke čez pet milijonov mož. V notranjosti dvojne monarhije so se že začela pojavljati znamenja njenega pohtič- nega razpada. Vladalo je že skrajno pomanj- kanje hrane in vseh vojnih potrebščin. Odpor proti vojni se je polaščal ne samo njenih narodov, temveč tudi že njene vojske. Za- radi tega so sodili njeni odgovorni činitelji, da je edini izhod iz te zelo težke situacije m^očna protiofenziva, ki naj bi soško obrambo osvobodila vse večjega in nevarnejšega pri- tiska. Do tega zaključka so prišH že po deseti soški bitki. Tu je treba iskati genezo za av- strijsko-nemško protiofenzivo. Tej odločitvi je šla na roko, kot omenjeno, tudi situacija na severni fronti, kjer ni bilo več pričakovati kakih večjih sovražnih operacij in kjer je postajal zlom ruske fronte vse bolj očiten, a kot posledica tega je bilo mogoče okrepiti jugozahodno fronto v večji meri kot dotlej. Čeprav bi bila protiofenziva iz tirolskega bastiona najučinkovitejša, se je AOK glede na bhžajooo se jesen in prekratek čas za lotevanje obsežnejših priprav odločila, da pre- bije italijansko fronto pri Tolminu in Bovcu, toda le z omejenimi cilji. Za takšno akcijo naj bi se pa predvsem zagotovila nemška pomoč. Zato se je AOK obrnila na nemško vrhovno poveljstvo, ki se je najprej obtovaljalo, ker ni verjelo, da bi se protiofenziva mogla izvesti v predlagani smeri, se je pa na koncu vendar odločilo, da pošlje svoje najboljše strokov- njake za planinsko vojskovanje, na čeki z ge- neralom Krafft von Delmensingenom, da na kraju samem prouče avstrijski načirt za proti- ofenzivo in možnosti njegove izvedbe. Le-ti so ga v svojem poročilu sicer priporočili, ker da ni drugega izhoda, da se obdrži soška fronta in avstrijska obramba osvobodi priti- ska premočnega nasprotnika, vendar so so- dili, da bi le-ta bila »glede na obstoječe te- žave na skrajni meji moižnosti in da bi pred- stavljala vseskozi tvegano podjetje«. Kljub temu je nemško vrhovno poveljstvo 8. sep- tembra odobrilo predlagano protiofenzivo in stavilo na razpolago štab 14. armade, dva koma štaba, šest pehotnih divizij, sedem lov- skih bataljonov, potrebno težko topništvo in druge specialne čete. General Krafft von Del- mensingen je bil določen za načelnika štaba armade, ki naj bi ji bil poverjen preboj itali- janske fronte pri Tolminu in Bovcu. j SITUACIJA ITALIJANSKE VOJSKE PRED BITKO Potek italijanskega prvega položaja med Rombonom in Tolminom je razviden iz skice III; ostal je do izza enajste soške bitke nespre- menjen. Na vrhovih in grebenih so bila zgra- jena zelo močna oporišča na vseh kohčkaj možnih pristopih, a najbolj važne točke so imele tudi elemente stalne fortifikacije. V do- linah so bile te postojanke povsod sestavljene iz več zaporednih obrambnih črt, ki jih je bilo možno flankirati iz obrambnih elementov na bližnjih pobočjih. Drugi položaj je potekal od tesni pri Zagi na Polovnik in čez Krasji vrh od Krna, od koder se je spuščal na gre- ben Pleče (k. 1304) ter se je od tod čez Vršno in SeMšče (v dolini Soče) spajal prek Hev- nika (876) pri Na Gradu (1114) s položajem na grebenu Kolovrata. Tretji položaj, sa- mo mestoma organiziran, je potekal od sed- la pri Učeji čez Stol (1668) in StarijSki vrh (1136) na Volnik (793), ter se je od tod čez Ladro v dolini Soče in Livek spajal pri Kufeu (1243) in pri Na Gradu z drugim položajem na grebenu Kolovrata. Del položaja na gre- benu Kolovrata od Na Gradu do Na Ježi (929) je na ta način predstavljal spojni vozel druge- ga in tretjega, pa tudi prvega položaja zaradi svoje bližine od prve obrambne črte pred avstrijskim tolminskim mostiščem. Od tega spojnega vozla sta se ločevala še dva položaja po grebenih na obeh straneh reke Idrije (lu- drio). Vzhodni se je spuščal od Na Ježi čez Ko- rado (812) v splet položajev med Gorico in Krminom, zahodni pas pa se je spuščal od Na Gradu čez Planjavo (Castel del Monte) na splet položajev pri Cividaiu. Zaradi neposredne obrambe teh smeri so bdle nad prehodom v furlansko nižino planirane in deloma tudi že izdelane stalne utrdbe na vrhovih severo- vzhodno od Cividala in nad Tarcentom. Naj- 173 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino bolj občutljivi, toda v operativnem pogledu najbolj važni deM tega globoko utrjenega pa- su so bili tisti na južnih pobočjih Krna in na pregibu Kolovrata, med vrhovi Na Gradu in Na Ježi, a posebno ta skupni del vseh treh položajev, ker so dominirali nad položaji, ki SO se spuščali na obeh straneh Idrije do Fur- lanske nižine; ta je bila oddaljena od omenje- nega pregiba Kolovrata v zračni črti komaj 20 kilometrov. si. 1. Pogled na napadalni odsek 14. armade pri Tolminu (di, i) Kot omenjeno, je Gadoma takoj po enajsti soški bitki začel s pripravami za naslednjo ofenzivo, je pa spremenil ta načrt in že 18. septembra zaukazal 2. in 3. armadi, naj pre- kineta vse priprave za to ofenzivo in naj pre- ideta v defenzivo ter izvršita vse priprave za učinkovito obrambo na postojankah, ki sta jih dosegh. To Cadomovo odločitev so izzvali razni činitelji, predvsem pa možnost avstrij- sko-nemške ofenzive, o čemer je že takrat razpolagal s prvimi indikacijami. Le-te so se potem stalno množile in dopolnjevale, tako da je bilo italijansko vrhovno poveljstvo že začetek oktobra natančno obveščeno o bližnji nasprotnikovi protiofenzivi, napadalnih odse- kih, mestih zbiranja avstrijskih in nemških čet ter njihovem sestavu in jakosti, a nekaj dni pred začetkom protiofenzive so trije pre- begli avstrijski častniki prinesli Italijanom vse načrte in povelja o bližnjem napadu razen o dnevu za začetek napada. Na podlagi tega je italijansko vrhovno poveljstvo 10. oktobra vnovič zaukazalo poveljniku 2. armade, gene- ralu Capellu, da se loti vseh ukrepov za odbi- janje sovražnikovega napada. Povrh tega je 19. oktobra poslal dva visoka častnika v po- veljstva IV. in XXVII. kora, ki sta branila ogrožene sektorje, a 22. oktobra je ta dva kora še sam obiskal. Vse je bilo takrat v naj- boljšem redu. Capello je izjavil neposredno pred napadom: »2. armada je izvrstno pri- pravljena.« Tudi sam Gadoma je bil prepri- čan, da se ni treba ničesar bati. To vehko zaupanje v obrambni uspeh je predvsem izhajalo od številčne moči 2. arma- de, ki je razpolagala od Hudega Vršiča (Kon- fina, k. 2328) do reke Vipave s 26 divizijami, 329 bataljoni in 2430 toi>ovi."" Razen tega so stale za to armado še tri in pol divizije (39 bataljonov) iz splošne rezerve vrhovnega po- veljstva.5" V resnici pa je italijanska armada takrat preživliala težko krizo. Njene vzroke je de- tajlno analizirala že omenjena preiskovalna komisija."8 Navajam samo najvažnejše: ogromne izgube, ki niso bile v nobenem raz- merju z doseženimi rezultati do jeseni leta j 1917; naglo upadanje bojnega duha in disci- I pline, kar ni uspelo popraviti niti z najbolj i drakonskimi ukrepi; v širokih slojih itah- ■ janskega naroda vojna proti centralnim silam \ ni bila populama; nepravični postopld pri de- - litvi dopustov in zameni enot na težkih sek- i torjih fronte itd. In v takšnem stanju je ita- Hjansko vojsko takrat zadela avstrijsko-nem- ška protiofenziva. avstrijsko-nemske priprave za bitko Za preboj italijanske fronte med Rombo- nom in Tolminom je bila med 10. armado in 2. soško armado vrinjena nova nemška 14. armada, ki je bila sestavljena iz 5 avstrijskih in 7 nemških divizij.^* Poveljstvo nad to ar- mado je bilo poverjeno nemškemu generalu Ottonu von Belowu, ki je za ta napad formi- ral štiri kome grupe, in sicer: grupa avstrijskega generala Kraussa (po- veljstvo I. avstrijskega kora), sestavljena iz avstrijskih divizij Edelweiss, 22. SD in 55. PD ter nemške lovske divizije, skupaj 41 1/2 ba- taljona, 466 topov in 133 mtnomentalcev; gmpa nemškega generala Steina (povelj- stvo III. bavarskega kora), sestavljena iz av- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika atrijske 50. PD, nemške 12. in 117. PD in nem- škega Alpenkora (jakosti ene divizije), sku- paj 40 V2 bataljona, 609 topov in 158 mino- metalcev; Sl. 2. General Otto von Below grupa nemškega generala Berrera (povelj- stvo II. pruskega kora), sestavljena iz nem- ške 26. in 200. PD, skupaj 20 bataljonov, 312 topov in 24 minometalcev; grupa avstrijskega generala Soottija (po- veljstvo XV. avstrijskega kora), sestavljena iz avstrijske 1. PD in nemške 5. PD, skupaj 20 bataljonov, 374 topov in 12 minometalcev. Vsega skupaj je bilo v 14. armadi 122 ba- taljanov,"^ 1761 topov, 327 minometalcev in 10 zrakoplovnih eskadril. Za 14. armado so bile zbrane še avstrijske 4., 13. in 33. PD iz strateške rezerve AOK (41 bataljonov). Po direktivi poveljnika avstrijsike jugozah. fronte od 18. septembra naj bi bil cilj proti- ofenzive, da se Italijani vržejo čez državno mejo, a po možnosti tudi čez Tagliamento. Ta cilj naj bi 14. armada dosegla s prebitjem sovražne fronte zahodno od Tolmina in pri Bovcu, potem pa da doseže vrhove severo- vzhodno od Cividala in do državne meje, se- verozahodno od Korade. Poleg tega naj bi tudi olajšala prehod čez Sočo desnemu krilu 2. soške armade (grupa Kosak s tremi divizi- jami — 36 bataljoni), ki naj bi zavzela naj- prej črto: državno mejo severozahodno od Korade—Sv. Gora. 1. soška armada naj bi se v prvem času prizadevala, da pritegne nase čim močnejše sovražne enote. Istočasno s to protiofenzivo naj bi se v prvem času na ko- roški in tirolsiki fronti podvzemaH samo de- monstrativni napadi. Začetek protiofenzive se je v tej direktivi predvideval za 22. oktober. Below pa je v svojem povelju postavil drugi pogojni cilj poveljstva jzah. fronte kot glavni z naslednjo formulacijo: »Sovražnik naj se vrže s Krasa in čez Tagli- amento. 14. armada naj prebije sovražno fronto od Bovca do Tolmina, a potem naj zavzame črto Gemona-Cividale. Od začetka naj bo težišče stalno na desnem krilu.« Na podlagi te osnovne ideje je bil Belowov načrt za preboj in razvoj protiofenzive v splošnem naslednji: Grupa Krauss naj bi prebila v nevzdržnem napadu čez Bovec vse sovražne položaje do črte Skutnik (1721)—Stol (1668). Z zavzetjem Stola bi veljal preboj zanjo kot posrečen. V nadalnjem prodiranju naj bi se ta grupa usmerila čez Tarcento in h gornjemu Taglia- mentu. Ena kolona naj bi prodirala od Bom- bona k Prevali in na ta način olajšala ofen- zivo levega krila 10. armade, druga, usmer- jena od Vrača (1897) na Kobarid, naj bi po- magala pri napadu grupe Stein. Grupa Stein naj bi napadala od Tolmina po obeh straneh Soče ter zavzela greben Na Gra- du (1114)—Matajur (1643)—Meja (1189). Po njegovem zavzetju naj bi nadaljevala prodi- ranje čez Robič in po dolini Nadiže na vrhove Mte luanez (1168) in Mte Madlessena (727). Grupa Berrer naj bi zavzela utrjeni gorski splet Na Ježi (929), a potem naj bi prodirala čez Sv. Martin (965) in Mte S. Maria Magda- lena (683) k Cividaiu. Grupa Scotti naj bi zavzela položaje južno od Na Ježi: Pušno—Srednje—Globočak (806), a potem naj bi prodirala čez Planjavo (Castel del Monte) do Cividala. Rezerva vrhovnega poveljstva naj bi sle- dila čez Tolmin in Most na Soči do Kobarida, od koder bi lahko okrepila grupo Krauss čez Breginj ali pa grupo Stein čez Robič. Od prvega uspeha naj bi bil odvisen uspeh celotne operacije, je dalje priporočal Below svojim podrejenim poveljnikom. Zahteval je v njenem začetku skrajne napore, tj. da se ves sistem sovražnikovih položajev prebije v enem naletu, a potem da se v nezadržanem prodiranju zavzame črta: Kanin (2573)—Mte Maggiore (Breški Jalovec 1685)—Meja—Ma- tajur—Sv. Martin in vrhovi okoli Kostanjevi- ce (szah. od Kanala). Koncentracija in razvoj za bitko sta povzro- čali velike težave. Enajst nemških in avstrij- skih divizij je bilo treba šele zamenjati na njihovih sektorjih in potem prepeljati z vzhodne, zahodne in tirolske fronte, a nemško lovsko divizijo je bilo treba šele formirati na koncentracijskem prostoru. Samo tri avstrij- ske divizije so že bile v postojankah na iz- branih odsekih za napad: 55., 50. in 1. PD. Prevoz vseh teh čet in vsega potrebnega ma- 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Karta I. Razmestitev 14, armade na Iconcentracijskem prostoru (DI, I, Karte I.) 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika teriala je bil opravljen po planu in v rekord- no kratkem času, a začel se je šele po 20. septembru.^3 Razmestitev čet na koncentracijskem pro- storu je razvidna iz karte I. Krafft von Del- mensingen omenja, da se slovensko prebival- stvo ni obnašalo dovolj prisrčno do nemških čet in obsoja tudi ukrep cesarja Karla, da je odredil avstrijskega generala, ki mu je bil poverjen nadzor nad korektnim obnašanjem nemških čet na koncentracijskem prostoru in zaščita našega prebivalstva pred njihovimi možnimi izpadi.^" Tudi razvoj 14. armade za napad je bil opravljen natančno po vnaprej utrjenem na- črtu. Pogoj za uspešen razvoj je bil pa pred- vsem ta, da se Italijanom odvzame premoč v zraku, ki so jo dotlej imeli, kar so pripeljane najboljše nemške lovske eskadrile le hitro dosegle. Drugo važno vprašanje je bilo, da se uredijo komunikacije za pohod pehote oziro- ma dovoz topništva, municije in drugega ma- teriala od koncentracijskega prostora do top- niških oziroma izhodiščnih položajev za na- pad. Ureditev komunikacij, ki so vodile iz Tr- biške kotline, dohn Save Dolinke in Bohinj- ke ter Ljubljanske kotUne k Bovcu oziroma Tolminu, je bila stalna v teku vojne, a ko je prišla odločitev za ofenzivne operacije v teh smereh, so bila ta dela še pospešena in od septembra dalje jih je opravljalo nad 30.000 delavcev. Tako so konec septembra stale na razpolago: — grupi Krauss ceste od Trbiža čez Predel in od Kranjske gore čez preval Vršič v dolino Koritnice oziroma gornje Soče; žičnice od Bo- hinja do pod vznožja Krna, od Kranjske gore čez preval Vršič v Trento, od Trbiža do Rab- lja in od tod poljska železnica po že omenje- nem rudarskem rovu v dolino Koriitnice ter konjska steza od Bohinjske Bistrice čez Bo- gatin; — tolminski napadalni grupaciji in desne- mu krilu 2. soške armade: železniška proga Jesenice—Bohinjska Bistrica—Most na Soči, ki je bila južno od velikega tunela uporabna samo do Grahovega; ceste od Škofje Loke po dolinah Selške in Poljanske Sore, ki so bile ustrezne samo aa enosmerni promet; žičnica od Grahovega do Tribuše ter poljska železni- ca od Dolnjega L<^atca čez Idrijo do Straže za motoriziran promet.^= 2e po 20. septembru je začel na vseh teh komunikacijah transport 1720 topov (za 14. armado in sev. krilo 2. soške armade), ogrom- ne količine municije in vseh drugih potreb- ščin od iztovomih postaj na železniški progi Trbiž—Jesenice—Ljubljana—Dolnji Logatec do že vnaprej izbranih topniških p>oložajev oziroma izhodiščnih postojank na odseku Bo- vec—Tolmin. 10. oktobra je nastopilo deževno i vreme, kar je razvoj za titko še bolj otežilo, j Kot zadnja je s koncentracijskega prostora ; krenila pehota in to samo v nočnih marših. \ Na tolminski smeri je začel njen pohod 18. : oktobra, a nemški 12. in 26. PD sta morali ; predhodno prečkati še Karavanke čez Jezerski ^ in Ljubeljski preval. Nič manj naporen in te- žak ni bil razvoj pehote pri girupi Krauss. Posamezne divizije so morale marširati nepre- | kinjeno kar sedem noči. 22. oktobra je bil; razvoj za napad borbenih delov 14. armade \ končan, samo proviantski deli pratežev so ostali dlje v zaledju. Za začetek napada je bil tedaj definitivno določen 24. oktober. Takoj po prihodu na izhodiščne položaje za napad so čelni pehotni deh napadalnih divizij prevzeli določene odseke od čet, ki so jih do- tlej zavzemale. Pri grupi Krauss je 216. PB divizije Edelweiss prevzela od 55. PD posto- janke na Rombonu, a njena 217. PB se je zbrala v dohni Koritnice nad Bovcem. 22. SD je s svojo 43. SB prevzela od 55. PD postojan- ke od podnožja Rombona do podnožja Ja- vorščka, medtem ko je bila njena 98. SB pri- maknjena tik za 43. SB. 55. PD je bila zgo- ščena in pomaknjena nia odsek Javoršček— Krn. Nemška lovska divizija je bila zbrana v dolini gornje Soče. Pri tolminski grupaciji je 50. PD ostala na svojem obrambnem odseku, ^ medtem ko so postojanke 1. PD od Dolja do j izključno Sela prevzele nemške divizije prve črte grupe Stein in Berrer. Na skrajnem le- vem krilu 14. armade se je avstrijska 1. PD zgostila in pomaknila na skrajni južni del tolminskega mostišča (pri Selu) in na levo pribrežje Soče, pred Kalom. V drugi črti pri tej grupaciji so bile: pri ginipi Stein nemška 117. PD pri Podmelcu, pri grupi Berrer nem- ška 26. PD za Knežo, a pri grupi Scotti nem- ška 5. PD ob cesti med Mostom na Soči in Slapom. Desno krilo 2. sočke armade (grupa si. 3. Izhodiščni položaj za napad na tolminskem mostišču pri Sv. Mariji (453). Levo jvzh. pobočje Kolovrata. (DI, I, Tafel 5b, stran 64) 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kosak) se je z dvema divizijama razvila med 1. PD in Hojami, a eno divizijo je imelo v drugi črti pri Lomu. Ponoči od 23. na 24. ok- tober je osem elitnih nemških in avstrijskih divizij (ne vštevši grupo Kosak) dokončno za- vzelo na vsej 35 km dolgi fronti med Rom- bonom in Selom na svojih izhodiščnih polo- žajih razvrstitev za bhžnji napad. Vsi nemški in avstrijski poveljniki so bili kljub ogrom- nim težavam trdno prepričani, da bo napad uspel. POTEK BITKE Potek bitke bom podal samo v glavnih po- tezah. 24. oktober ... Ponoči od 23. na 24. oktober je deževalo, na najvišjih vrhovih je snežilo, doline so bile zavite v gosto meglo, a reke in gorski potoki so naraščali. Točno ob dveh se je začela topniška pripra- va z bojnim plinom. To obstreljevanje, ki je bilo naperjeno predvsem na itaMjansko top- ništvo in prednje postojanke, je trajalo do pol petih. Italijansko topništvo je nervozno rea- giralo, toda je kmalu umolknilo. Ob pol sed- mih je začelo celotno napadalčevo topništvo z rušilnim ognjem obdelovati italijanske posto- janke, topniške položaje, poveljniška mesta in ves italijanski obrambni sistem tja do njego- vega globokega ozadja. Skica III. Prvi dan preboja (24. oktober) Pehota je krenila v napad pri Tolminu ob 8., a pri Bovcu ob 9. uri. V bovški kothni je 22. SD prebila obe ita- lijanski obrambni črti in v naskoku osvojila porušeni Bovec.^" V nadaljnjem prodiranju po desni obali Soče je načela tudi tretjo itahjan- sko obrambno črto in bila zadržana kasno zvečer pred porušenim mostom čez hudour- nik Boko pri Pod Čelom. 216. PB divizije Edelweiss ni uspelo zavzetje Rombona. 55. PD je imela samo lokalen uspeh. 217. PB divizije Edelweiss se je primaknila zvečer do Bovca, a nemška lovska divizija do Za Otoke. Pri grupi Stein je avstrijska 50. PD na juž- nem pobočju Krna s 3. GB prebila prvi, a s 15. GB tudi drugi položaj. Nemški Alpenkor je po prebitju prvega italijanskega položaja pred Volčami, po hudih bojih osvojil popol- dne Hevnik in močno utrjeni gorski splet Na Gradu. Uspeh 50. PD in Alpenkora sta omo- gočila nemški 12. PD, da je prebila pri Dolju in pred tolminskim gradom italijanski p^rvi položaj. Ta divizija je potem, pogumno dalje prodirajoč po dolini Soče, prebila še itahjan- ski drugi položaj, zavzela že ob štirih popol- dne Kobarid in dospela ponoči s predhodnico do državne meje južno od Robiča, z levo po- bočnico do zaselka Golobi, a njena glavnina se je zbrala pri Starem selu in Kredi. Prešla je na svojem zmagovitem pohodu v dohni So- če 23 km, lomeč med potjo odpor posameznih italijanskih oddelkov.^' Rezerva grupe Stein, 117. PD, je dospela s svojim čelom do Tolmi- na šele 25. oktobra zjutraj. 200. PD grupa Berrer je tudi v prvem na- letu prebila prvi italijanski položaj pred Ci- ginjem in potem po hudih bojih osvojila zve- čer močno utrjeni gorski splet Na Ježi. Re- zerva te grupe, 26. PD, je dospela s svojim čelom ponoči do Mosta na Soči. 1. PD grupe Scotti je tudi v prvem naletu osvojila italijansiki prvi položaj na grebenu si. 4. Napadalna smer grupe Berrer. Nad razvalinami Ciglnja se strmo vzpenja Ježa (929). (DI, I, Tafel 6a, stran 81) 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Cemponi-Jazne ter je potem po hudih bo- jih in Z veUkimi izgubami načela do večera tudi njihov drugi položaj pri vasi Srednje in Pušno. Rezerva te grupe 5. PD je prenočila z dvema polkoma in gorskim topništvom pri vasi Cemponi, a z ostankom pri Mostu na Soči. Desno krilo 2. soške armade (grupa Kosak) ni imelo uspeha v svojem napadu na sever- nem delu Banjške planote in je moralo ves dan odbijati močne italijanske protinapade. Zavezniki so mogli biti samo zadovoljni z doseženimi uspehi. Itahjanska fronta je bila raztrgana na širini 32 km. Deli njihovega IV. kora vzhodno od Soče na področju Krna so bih odrezani. Na grebenu Kolovrata sta bili zavzeti najvažnejši ključni točki Na Gradu in Na Ježi ter tako resno načeta drugi in tretji italijanski položaj. Divizije njihovega IV. in XXVII. kora, ki so bile tega dne napadene, so bile deloma uničene, deloma potisnjene nazaj, a deloma so se še dalje borile, obkolje- ne v posameznih odpornih točkah. Italijanska višja poveljstva niso bila dopol- dne tega dne natančno obveščana, kaj se je zgodilo na fronti, ker so bile vse tt. linije pre- kinjene. Za vsak primer je bil že dopoldne tega dne poslan VII. kor z dvema divizijama iz armadne rezerve, da zasede greben Ko- lovrata in Matajur s fronto na sever in da v protinapadu požene napadalca čez Sočo, če bi se le-ta pojavil na njenem desnem bregu. Iz skoraj nerazumljivih vzrokov se je ta kor siamo polagoma in deloma lotil svoje naloge, a protinapada na relativno slabe dele 12. PD=* z grebena Kolovrata v doHno Soče ni izvršil. Naslednji dan je bila potem večina tega kora ujeta.Razen tega je bilo še edini nenačeti rezervi IV. kora (v jakosti ene brigade) za- ukazano, naj okrepi posadko Stola in zapre dolino Nadiže pri Kredi in Stupid, medtem ko naj bi 7. grupa alpinov zasedla Breški Ja- lovec. Poveljstvo nad VII. korom in razbitimi kori IV. in XXVII. je bilo zedinjeno in po- verjeno generalu Montuoriju, ki mu je bila dodeljena še 53. PD. Ta naj bi predvsem za- prla doUno Nadiže pri Stupici. Ko so se proti večeru začele množiti vse bolj obupne vesti s severnega krila 2. armade, je italijansko vrhovno poveljstvo postalo res- no zaskrbljeno za usodo ne samo te armade, ampak vse soške fronte.'" To je izzvalo zve- čer in ponoči tega dne med drugimi tudi na- slednje njene ukrepe: — da se še v tej noči divizije na Banjški planoti umaknejo na črto: Globočak—Vrh— Sveta gora. Na Globočak je bila poslana kot okrepitev ena divizija iz armadne rezerve; — da se razen že navedenih okrepitev 2. armada ojači še s tremi divizijami iz splošne rezerve, a za njeno okrepitev da se pripravijo tudi še dve diviziji s tirolske fronte in dve diviziji iz rezerve 3. armade; — da tako okrepljena 2. armada z žilavo obrambo prepred nadaljnje sovražnikovo prodiranje na naslednjih zaporednih črtah: 1. Breški Jalovec—Stol—Staro Selo—Matajur —Kolovrat—Na Ježi—Globočak, 2. Breški Ja- lovec—Mte le Zuffine—Mte Lupia—Meja— Matajur—Sv. Martin—Globočak, 3. Breški Ja- lovec—Mte le Zuffine—Mte Carnizaa—Mte luanez—Mte Madlessena—Mte Purgessimo—• Castel del Monte—Korada. Vse te tri obramb- ne črte so imele skupno izhodišče na Breškem Jalovcu ter od tod tudi njegova izredna važ- nost; — da poveljniki 2. in 3. armade začno, vsak v svoji coni, z ureditvijo utrdb in gra- ditvijo' novih postojank za Tagliamentom. 25. oktober ... Tega dne se je vreme nekohko zboljšalo in zavezniki so v smislu začetne direktive ener- gično nadaljevali svoje prodiranje, da popol- noma dokončajo tako uspešno začeti preboj itahjanske fronte. Pri grupi Krauss je 22. SD nadaljevala svoje prodiranje že ob treh zjutraj, brez boja za- sedla Žago in začela naporni vzpon na Stol, ki ga je po boju z deli italijanskega IV. kora in prispelimi okrepitvami osvojila 26. oktobra ob treh zjutraj, čeprav je Cadoma samo 36 ur prej na njegovem vrhu tolmadl kralju, da je Stol neosvojljiv. 217. PB divizije Edel- weiss si je odprla pot v dohno Učeje in do večera osvojila Skutnik (1719) in Učejo. V predelu Rombona so se Italijani ponoči od 24. na 25. oktober umaknili na Vratni vrh (1988), kjer se je naslednjega dne vsa njihova posadka predala 216. PB te divizije. 55. PD se je v borbi z ostanki itaMjanskega IV. kora spustila od svojih planinskih postojank do Idrskega in Kobarida. Grupi Stein in Berrer sta z nemško 12. in 200 PD ter Alpenkorom po hudih ibojih do- končno osvojili ves greben Kolovrata in Ma- tajur, a s polovico avstrijske 50. PD tudi Mejo ter si tako odprli pot k Cividaiu. Pri grupi Scotti, ki je privedla v prvo črto tudi svojo drugo divizijo, je avstrijska 1. PD po hudi borbi osvojila Globočak, medtem ko so deli nemške 5. PD dospeU do pod Hum (905). Tako je 14. armada dokončala preboj vseh treh itaüjanskih položajev in omogodla tudi 2. soški armadi prehod v ofenzivo. Ker so itahjanske čete na Banjški planoti začele svoj umik že ponoči na 25. oktober, je le-ta zadela v svojem prodiranju samo še na sovražnikove zašdtnice in njene divizije so dospele zvečer do črte: Log—Vrh—Madoni. 179 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Poveljnik 2. italijanske armade se je tega dne popoldne odpeljal v Uidine in predlagal Cadorni, da se takoj umakne vsa soška fronta za Tagliament. Ta je najprej odobril predlog, potem pa je njegovo izvršitev vendarle odlo- žil, ker je upal, da bo mogoče le uspelo zadr- žati sovražnikovo proidiranje vsaj na črti Bro- ški Jalovec—M te luanez—Korada. Izdal pa je povelje 3. armadi, naj se loti priprav za po- stopni umik s Komenske planote. 26. oktober... 14. armada je tega dne, prodirajoč dalje na zahod in jugozahod, onemogočila Cadomov obrambni načrt. i Skica IV. Razvitek preboja 25. do 27. oktobra Pri grupi Krauss je 22. PD, prodirajoč čez Breginj, do večera zavzela vas Montemaggio- re, Mte Cavallo (1060) in Mte le Zuffine (1066), prišla do Mte Jauer, a z enim bataljo- nom divizije Edelweiss vrgla italijansko za- ščitnico z Breškega Jalovca.*' 217. PB divizije Edelweiss je dospela s svojimi kolonami do Stolvice in prevala Tanamea ter tako odprla pot v doHno Rezije. 55. PD se je pomaknila do Sedule in Borjana, a nemška lovska divi- zija do Učeje. Grupi Stein in Berrer sta se spuščali z dve- ma divizijama po dolini Nadiže in zahodno od nje ter osvojili Robedišče, Mte luanez in k. 912, a z dvema divizijama sta se spustili po grebenih vzhodno od Nadiže in dospeli do bhzu Azzide. Prednji deli nemške 26. divi- zije, ki je bila tega dne uvedena v prvo črto, so dosegli Merso di sopra (ca. 3 km svzhod. od Azzide). Grupa Scotti je ,po osvojitvi Huma dospela s prednjimi deh nemške 5. PD na Mte S. Gio- vani (703), a z avstrijsko 1. PD do severno od Korade. Severno krilo 2. soške armade je z dvema divizijama prekoračilo Sočo pri Avčah in Ka- nalu, medtem ko je center te armade nada- ljeval na Banjški planoti zasledovanje umika- jočega se sovražnika. Tako je bil zvečer tega dne preboj italijan- ske fronte med Rombonom in Sv. Goro —■ na širini 50 km in v globino 20 km — popolnoma dovršen. Z osvojitvijo Breškega Jalovca in Mte luaneza je pa bila načeta tudi tista črta, ki jo je Gadoma označil kot zadnjo obrambo za rešitve soške fronte. Tega dne so italijanski zavezniki odločili, da pošljejo v Italijo eno francosko in eno angleško armado s po šest divizijami s težkim topništvom, ker so se upravičeno bali, da bi mogla Italija doživeti popoln zlom.*^ 27. oktober ... S padcem Breškega Jalovca in prodiranjem napadalnih kolon v dolino Rezije je nastala takšna operativna situacija, da sta se 2. in 3. italijanska armada mogli rešiti samo s hi- trim umikom za Tagliament. Zaradi tega je Gadoma ponoiči tem armadam izdal povelje za splošni umik na to reko. Pri grupi Krauss sta divizija Edelweiss in nemška lovska divizija, ki je tega 'dne stopila v prvo črto, s svojim nadaljnjim proidiranjem po visokem snegu k Rezijuti odprli pristope čez preval Nevejo in dolino Racoolane (Rekla- nice) h gornjemu Tagliamentu ter tako omo- gočil napredovanje tudi levemu krilu 10. ar- made. 22. SD je po borbi z italijanskimi za- ščitnicami osvojila Monteaperto in Mte Jauer, a 50. PD, dodeljena girupi Krauss, je osvojila Mte Nagrad (984) in Mte Gamizza (991). 55. PD je ostala kot koma rezerva na prostoru okoli Borjane in Krede. Grupi Stein in Berrer sta s svojimi divizi- jami, ki so se spuščale po grebenih zahodno in vzhodno od Nadiže, vrgle italijanske za- ščitnice z Mte Madlessene in Mte Purgessima, osvojile Gividale in se ponoči v smeri k Udi- nam s prednjimi deli približah reki Torre, za katero so italijanske zaščitnice poskušale organizirati nov postopen odpor. Grupa Scotti, spuščajoč se po dolini Idrije in bregovih zahodno od nje, je vrgla italijan- ske zaščitnice z Mte Spigha in s Planjave (Gastel del Monte) ter dospela s prednjimi 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Sl. 5. Cividale s porušenim mostom čez Nadižo (DI, I, Tafel 9b, stran 128) deli svojih divizij do St. Pietro di Chiazzacoo in Colobride. 2. Soška armada je s svojim desnim krilom osvojila močno utrjeno in žilavo hranjeno Ko- rado, a z ostalimi deli dospela do Soče. 10. in 1. soška armada sta. se tega dne tudi priklju- čili splošni ofenzivi na soški fronti. Le-ta je z deli svojega XVI. kora ponoči osvojila Gorico. POSLEDICE IN VZROKI USPEHA Kar Italijanom ni uspelo v dve in pol letih, v enajstih napadalnih bitkah, so dosegli Avstrijci in Nemci, kot omenjeno, v štirih dneh dvanajste bitke, kljub temu da so bili številčno in materialno slabši na delu fronte, kjer so izvrših preboj, in v splošnem.*^ Zvečer četrtega dne bitke so bih Italijani na vsem prostoru od Mte Paralba na grebenu Karnijskih Alp do morja, na fronti, dolgi 160 km, povsod v naglem umiku. Njihova 2. armada je bila razbita. Skoraj vse itahjanske rezerve, ki so bile, kot omenjeno, zelo močne, toda slabo postavljene, so bile porabljene, medtem ko so zaveznild, tega dne zvečer raz- polagali še z devetimi neangažiranimi divizi- jami, ki so sledile napadalnim divizijam 14. armade in desnega krila 2. soške armade. Zavezniki niso dosegli samo osvobojenja soške fronte od pritislca premočne 2. in 3. ita- hjanske armade, ampak so dosegli tudi nepri- čakovano velik strateški uspeh, ki jim je omo- gočil, da pomaknejo svoje operativne cilje do Tagliamenta in potem še dlje na zahod. Itali- janskim armadam se ni posrečilo, da se za- ustavijo in osnujejo novo fronto za Tagha- mentom, kot jim je bilo zaukazano, temveč so bile 2. novembra prisiljene na nadaljnji umik za reko Piavo,** kjer so končno zausta- vile avstrijsko-nemško prodiranje in organizi- rale novo obrambo od njenega ustja do pla- ninskega masiva Grappa, na novi fronti, ki je bila operativno in taktično dobro povezana s tirolsko fronto in za polovico krajša od prejšnje.'5 Najvišja avstrijska poveljstva, ki so med eksploataoijo bitke (zasledovanjem) zaostala predaleč zadaj, so zamudila nekaj zelo ugod- nih priložnosti, da se odrežejo deH 3. itahjan- ske armade od njenih prehodov čez dolnji tok Tagliamenta in deh 4. itahjanske armade pri njihovem umiku iz Dolomitov. Tudi je prišlo v teh poveljstvih do kolebanja, kako usmerje- vati zasledovanje umikajočega se nasprotnika, kar je imelo, poleg operativnih napak, za po- sledico tudi mešanje in križanje prodirajočih kolon 14. in 2. soške armade. Avstrijska voj- ska takrat ni več imela konjenice*' niti blin- diranih avtomobilov, da bi se moglo organi- zirati ostrejše in hitrejše zasledovanje. Vse itahjanske ceste so bile zastavljene z begunci, ujetniki, topovi, vozovi in plenom vsake vrste, kar je tudi oviralo in zadrževalo avstrijske in nemške čete. Vsem tem činiteljem je treba pripisati, da Italijani niso utrpeli še večjih izgub pri svo- jem umiku, posebno na prehodih čez Tagha- mento, in da se je Cadomi posrečilo, kot ome- njeno, da pravočasno organizira novo soHdno obrambo na desni obali Piave in planinskem masivu Grappi po predvidenem načrtu in ne- moteno od nasprotnika. Vsi poskusi le-tega, da prekorači Piavo in prebije italijansko obrambo na masivu Grappi in prisih italijan- Sl. 6. Takšne so bile ceste v beneški nižini po italijan- skem porazu (DI, II, Tafel 3a, stran 80) 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sko vojsko na nadaljnji umik od reke Brente, so se izjalovili. Ne glede na te, za italijansko vojsiko ugodne činitelje so znašale njene izgube od 24. okto- bra do umika za Piavo 9. novembra po njiho- vih podatkih okoh 700.000 mož in okoU 5000 topov in minometalcev, medtem ko so zavez- niki v tem obdobju izgubili samo okoh 70.000 mož. Zavezniki niso mogli takrat uničiti celotno italijansko vojsko zaradi tega, ker niso začeli svoje protiofenzive s tem namenom, temveč, kot omenjeno, samo z omejenimi cilji, ki so jih določevali postopoma šele po uspelem pre- boju pri Tolminu in Bovcu. Za dosego tega cilja bi seveda morali pravočasno začeti z dovolj močnimi četami tudi ofenzivo iz tirol- skega klina, za kar pa v začetku ni bilo na razpolago potrebnih čet, a pozneje, med eksploatacijo bitke, so zamudili, da le-te pra- vočasno odvzamejo od armadne skupine ge- nerala Borojeviča, ki je štela kakih dvajset divizij. Toda dober del teh divizij posebno 1. soške armade je bil slabe manevrske gibljivosti in še pod vtisom strašnega trpljenja in izgub v obrambnih bitkah na kraški planoti. Sunek, ki ga je začela 11. avstrijska armada iz te operativno tako važne smeri, seveda ni dal kakih večjih rezultatov, ker je bila za ta namen preslaba in tirolske planine že pod snežno odejo. Tudi se uničenje vse italijanske vojske ni več skladalo z operativnimi načrti nemškega vrhovnega poveljstva, ker se je že takrat, novembra 1917, odločilo, da spomladi leta 1918 začne generalno ofenzivo v Franciji z vsemi svojimi razpoložljivimi četami. Itahjanski poraz pri Kobaridu je imel tudi politične p>osledice, ki so se pokazale v za- ključkih, sprejetih na kongresu podjarmi j enih avstro-ogrskih narodov v Rimu (8. dO' 10. aprila 1918). Le-ti so predstavljali ublažitev do takrat nepomirljivega italijanskega stali- šča v pogledu odnosov in razmejitve s Slo- venci, Hrvati in Srbi.'' 2al so ti zaključki ostali samo na papirju, ker so nove meje po končani itahjanski zmagi leta 1918 diktirali zgolj strateški oziroma imperiahstični mo- menti. Zmagovalci in premaganci za ta vehki avstrijsko-nemški uspeh pridajajo posebno zaslugo kvahteti napadalnih čet, a Nemci po- sebno naglašajo, da so le-te bile naj^boljše, kar so jih vrhovna poveljstva centralnih sil takrat sploh mogla staviti na razpolago. Navajam izvleček iz poročila italijanske preiskovalne komisije: »Moramo priznati, da je nasprotni- kov napadalni načrt bil gemalen in do skraj- nosti drzen, da je bil izveden premeteno, od- ločno in po do sedaj neznanem postopku, s čimer se je doseglo presenečenje, osnova vsake vojne dejavnosti, ali ne toliko z izbiro napadalnega odseka kakor s hitrostjo v i2iko- riščanju prvega uspeha. Nasprotnik je znal ta proti vsakemu pričakovanju veliki začetni uspeh do skrajnih meja izkoristiti, ker je brez odmora in oddiha ter ne ozirajoč se na okore- le norme vojaške vede podvzel in nadaljeval zasledovanje do skrajnih meja človeške zmog- ljivosti. Na ta način je dosegel, da se nismo mogli niti zadržati na ugodnih položajih niti priti k sebi. Tudi se mora priznati, da je na- sprotnik z občudovanja vrednim strateškim in taktičnim instinktom opažal odločilne mo- mente v razvoju situacije, v katerih je svoje čete usmerjal ravno tja, kjer so bile za nas najbolj nevarne.«'* Potem je treba tako vehk uspeh pripisati tudi dejstvu, da je bila ravno takrat kvaliteta italijanskih borcev in poveljnikov vseh sto- penj tako slaba, kot se tO' sploh ni moglo pri- čakovati, kar pa je deloma razvidno že iz opisa bitke in kar odkritosrčno priznava že omenjena italijanska preiskovalna komisija, ki je posebno detajlno anahzirala vzroke mo- ralne krize, v kateri je bila takrat italijanska vojska. Dvanajsta soška bitka predstavlja zadnjo zmago, ki so jo avstrijske in nemške čete skupno ramo ob rami izvojevale v I. svetovni vojni. Preroški stihi našega pesnika izpod Krna so se takrat dramatično uresničili, toda nje- gov mučeniški narod je leto dni pozneje po končani zmagi zahodne koalicije vendar prišel pod fašistični jarem. V našo slovensko domovino na važnem pre- hodu iz Italije v Podonavje je italijanska voj- ska prinesla vojno vihro že dvakrat v tem stoletju. Prvič leta 1915 v vojni s preživelo dvojno monarhijo, ki je poskušala s svojimi poslednjimi močmi obraniti svojo dolgo jugo- zahodno mejo, ter samo šestindvajset let pozneje, ko je pomagala Hitlerju pri razbitju bivše Jugoslavije in potem zaman poskušala zatreti upor Narodnoosvobodilne vojske. V I. svetovni vojni so Italijani od 1915. do 1917. leta zastonj poskušali zlomiti avstrijsko obrambo ob Soči in na Krasu, a poraz pri Kobaridu jih je potem potisnil v obrambo na vsej fronti, iz katere so krenili v ofenzivo šele leto dni pozneje, ko se je že začel poli- tični razpad dvojne monarhije in se njene ogrske in slovanske čete niso hotele zanjo več boriti.'^ Sele takrat so se itahjanske čete brez boja polastile tistih delov naše domovine, ki so jim bili obljubljeni po londonskem paktu. 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Naši fantje in možje so se morali kot avstrijski podložnifci boriti v vrstah avstrijske vojske in so pretrpeli v tem obdobju strašne izgube ob Soči, na Krasu in tudi na Tirol- skem. Število njihovih grobov se zavoljo raz- pada dvojne monarhije ni nikdar poskušalo ugotoviti, a večini od njih je že davno izbri- sana vsaka sled. Bilo bi iz raznih razlogov prav, da posvetimo še obstoječim spomeni- kom večjo pozornost glede njihove zaščite in prezentacije. Nič manj strašna pa niso bila, kot omenjeno, razdejanja na našem zahod- nem obmejnem področju in usoda naših ne- srečnih beguncev, od katerih se premnogi niso nikdar več vrnili na svoje domove. Ti tragični dogodki obujajo ob 50-letnici spomin na neizrekljivo trpljenje in množično umiranje ob Soči in na Krasu. In vsem tem žrtvam naj bo posvečen ta moj članek z željo, da se nikdar več ne povrnejo. OPOMBE (Nadaljevanje) 4S. O tej bitki, ki je zavzela svoje mesto v zgodovini tudi pod imeni: »Bitka pri Kobaridu«, »Bitka pri Tolminu«, »Preboj pri Tolminu in Bovcu«, »Preboj na Soči« in celo pod bleščečim naslovom »Čudež pri Kobaridu«, obstaja bogata literatura. Ugotovitvi zgodovinske resnice je predvsem prispevalo izčrpno in objektivno po- ročilo preiskovalne komisije pod predsedstvom generala Caneve, ki jo je zahteval italijanski parlament takoj po porazu in ki je bilo potem objavljeno v treh tomih. Jaz sem se predvsem oslonil na kratek in jedrnat opis te bitke gene- rala JLA Milana Zelenike, ki je izšel v izdaji Biblioteke »Vojnega dela« v Beogradu leta 1950. Razen tega sem še uporabljal naslednje vire: Vojna enciklopedija 4, Beograd, stran 501—503; OeUlK, VI, stran 493—562; »Der Durchbruch am Isonzo« od generala Krafft von Delmensingena, I. Teil: »Die Schlacht am Isonzo«, Berlin, 1928, izdajo nemškega Reichsarchiva kot knjiga 12a. V nadaljnjem tekstu bom to knjigo navajal s kratico »DI«. — 50. Prvi (glavni) položaj so zavzemali: Od Konfina do Dolja IV. kor s 64 bataljoni, od Dolja do Kala na Banjški planoti XXVII. kor z 49 bataljoni, od Kala do Madoni XXIV. kor s 36 bataljoni, od Madoni do Sv. Gabrijela II. kor s 24 bataljoni in od tod do reke Vipave VI. in VII. kor s 60 bataljoni. V armadni rezervi so bili: VII. kor s 30 bataljoni severno od Cividala, XIV. kor s 24 bataljoni na prostoru med Anhovim in Vrhovljem ter XXVIII. kor z 42 bataljoni v dolini Idrije se- verno od Krmina. — 50. Južno od Cividala. Po italijanski ocenitvi bi moralo biti razmerje na ogroženem delu fronte 238 italijanskih proti 171 nasprotnikovim bataljonom, kar je zaupanje v obrambni uspeh še bolj utrdilo. (DI, stran 168.) — 51. Sedma, nemška lovska divizija, je bila sestavljena šele na koncentracijskem prostoru iz nemških lovskih bataljonov. — 52. Od tega je bilo 18 bataljonov jugoslovanske narodnosti, največ bosansko-hercegovskih, predvsem v 55. PD. — 53. Za koncentracijske prevoze v teh tridesetih dneh je bilo potrebno okoli 2400 vo- jaških vlakov. Skozi Ljubljano je šlo v tem času dnevno okoli 120 vlakov v obeh smereh. Samo za avstrijske čete je bilo treba prips- Ijati okoli 70.000 konj, da bi se mogla doseči gibljivost čet, posebno topništva, in okoli en milijon granat, od katerih 10 *>/o z bojnim plinom. — 54. DI, stran 22. — 55. Ta železnica je bila dovršena šele 18. oktobra in je bila že čez ne- kaj dni od plazu poškodovana ter potem ni več obratovala. — 56. V prvem napadalnem valu je bil spodnještajerski 26. spp, čigar poveljnik je bil za ta podvig odliltovan s križem Marije Te- rezije. (OeUlK, VI, stran 526.) — 57. Nemci me- nijo, da je bilo to pogumno prodiranje med najuspešnejšimi podvigi njihovih divizij v teloi vse vojne. (M. Zelenika, Bitka kod Kobarida, stran 41.) — 58. Nemške pehotne divizije so imele takrat v svojem sestavu samo devet ba- taljonov. — 59. Ena brigada tega kora je pri Livku zadela na levo pobočnico nemške 12. PD, toda poveljnik kora se zaradi goste megle ni mogel odločiti, da to nemško pobočnico — vsega en bataljon — uniči in od grebena Kolovrata izvrši energičen protinapad na 700 m niže mar- širajočo kolono nemške 12. PD. (ÖULK, VI, stran 543.) — 60. Na soški fronti, ki je bila dolga ko- maj kakih 50 km, so Italijani imeli okoli en milijon vojakov in čez 5000 topov. Umik te ogromne vojske bi predstavljal celo v mirnem času skrajno težko nalogo v operativnem in teh- niškem pogledu. (M. Zelenika, Bitka kod Koba- rida, stran 42.) — 61. Breški Jalovec, kateremu je italijansko vrhovno poveljstvo pripisovalo ta- ko veliko važnost, je 7. grupa alpinov zapustila in na njegovem vrhu pustila samo svojo zaščit- nice, ko je z le-tega opazila približevanje več sovražnih kolon. (OeUlk, VI, stran 536.) — 62. Ta pomoč je bila potem zmanjšana za eno angleško divizijo. (OeUlK, VI, stran 645.) — 63. Na od- seku Bovec—Tolmin, na katerem je bil izvršen preboj, so bile italijanske čete v resnici močnej- še: 184 italijanskih proti 159,5 avstr.-nemških bataljonov. Za okrepitev teh svojih čet so Itali- jani mogli takrat pripeljati nesorazmerno več bataljonov kot Avstrijci in Nemci, ker so raz- polagali na vsej svoji fronti z mnogo močnejšimi četami ter z mnogo več topovi in minometalci, a razen tega so bile takrat prometne razmere na njihovi strani mnogo ugodnejše. (M. Zelenika, Bitka kod Kobarida, stran 50.) — 67. Tega dne se je hrabrim bosensko - hercegovskim bataljonom avstrijske 55. PD posrečilo, da kot prvi preko- račijo Tagliamento čez porušeni železniški most pri Corminu in da osnujejo prvo mostišče na njegovi desni obali kljub srditim protinapadom nasprotnika. Na ta način so omogočili prehod čez to reko tudi drugim enotam 14. armade. (OeUlK, VI, stran 605 in 606.) — 65. Ta nova fronta se ni bistveno spremenila do razpada dvojne monarjihe konec oktobra 1918. — 66. Ta- krat avstrijska in nemška vojska nista več imeli klasične konjenice (konjeniških divizij na konjih) 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zaradi pomanjkanja konj, medtem ko so obsto- I ječe štiri italijanske konjeniške divizije še pred- stavljale pravo (klasično) konjenico. — 67. Dr. Lavo Cermelj, La minorite slave en Italie, Ljub- j Ijana, 1938, stran 11. — 68. Poročilo italijanske preiskovalne komisije, II, stran 552. — 69. Moj članek: Ob štiri desetletnici razpada bivše avstrij- ske vojske. Kronika, 1958, številka 3. 184