Kmečka trgrovlna Primerjava cen in drugo če primerjamo tržna poročila od vseh strani (kar je lepo razvidno v »Kmečki trgovini«), vidimo, da so vsi pridelki, zlasti živina, mleko itd. na Štajerskem vedno cenejši kot drugod. Za mleko na primer tu ne dobi nihče več kot neko napitnino. Vse kaj 'drugega je v tem oziru Gorenjska, ki zalaga Ljubijano in letoviščarske kraje, katerih Štajerci nimamo v toliki meri. Skratka, vse pridelke prodajajo Kranjci zmatno dražje in se to kar ne da pobijati. Kako se pa kupuje? Kupuje se pa navadno pri nas dražje. Na primer umetna gnojila. Tomažev^i žlindra, to za travnike nenadomestljivo gnojilo, stane v Ljubljani 96 din. Prav isto procentna Tomaževa žlindra stane v skladišču Kmetijske družbe v Mariboru kar 110 din. Prav tako priračuna naša Kmetijska družba v Mariboru k mnogim rečem še pristojbino za vožnjo iz Ljubljane. Pri Tomaževi žlindri kar po krivici, ker jo dobi lahko čez špilje in jo dejansko tudi dobi ter celo naprej pošilja v Ljubljano, tako da bi vsekakor morala biti po temtakem v Mariboru še cenejša. Pa še ranogokaj bi se naSlo, kar nas zapostavlja — štajerce namreč. In se »dela« za pomoč naši obmejni Štajerski, ki je ogrožena. Celo iz Ljubljane se vozijo neke gospe in po šolah delijo cule z obleko za uboge otroke. Društvo prijateljev Slovenskih goric se pripelje in doživlja lepe sprejeme. Prinesejo paC malo miloščine. — Po Gorenjskem se pa delajo lerpe ceste in mostovi, pri nas pa pravijo, da so na cesti od Maribora do Slivnice skopani baje že strelski jarki. že v državnem proračunu odobreno prevzemanje banovinske ceste Maribor—Dravograd se seveda ni prevzelo. Na ta način se obmejni Slovenci ne podpirajo. Z govorancami in z obiski ter obljubami ni nihče sit. Treba je obmejnega človeka gospodarsko podpreti in dvigniti. Vsak ve in razume, da se tisoCaki ne morejo deliti, toda cene kmetijskim pridelkom bi se na nek način že lahko dvignile in izenačile z onimi na Kranjskem. Le tako bi se obrnejni posestniki lahko vsaj malo dvignili na gospodarskem polju, kar je največji nacionalni in narodni temelj, ki naj kot železobeton varuje naS obmejni rod. Ivan Dolinšek. Tržno stanje nekaterih pridelkov Konoplja. Za Nemčijo, ki je bila doslej največji kupec konoplje, se pojavlja v zadnjem času kot kupec tudi Anglija, ki plačuje v gotovini, dočim ostaja Nemčija pri kupčiji, ki sloni na izmenjavi blaga. Za našo konopljo pa se zanimajo tudi severne države. Kmetje zaenkrat ponujajo konopljo v stebelcih. Vel&posestniki na jugu pa imajo lastne tovarne, v katerih se pripravlja konoplja za izvoz. jLan. Glavni kupec je še vedno Nemčija, ki ga plačuje po 1.15 RM, seveda le v blagu. Belgija je tudi začela kupovati naš lan, kateremu pa primeša finejše vrste, da more izdelovati fino blago. V okolici Osjeka ter v Bački je bilo posejanih z lanom okoli 8000 johov zemlje, ki so dali okoli 2000 vagonov čistega lanu. Laneno seme se plačuje po 3—3.50 din kg. Domače tovarne za olje vzamejo vse razpoložljivo seme. Jajca. Izvoz jajc v Nemčijo je popolnoma prenehal. Iz Osjeka se je izvozil vsak mesec po en vagon jajc v Ceško-Moravsko. En vagon jajc ima sto zabojev po 1440 jajc. Ceško-Moravska plačuje jajca po 1500 din zaboj na kraju samem. Pred začetkom sedanje vojne smo izvažali mnogo jajc tudi v Švico. Danes nam pa v švici konkurira Nizozemska, ki ji je izvoz v Anglijo radi podmorDiSke vojne otežkočen. (Po »Trgovskem listu«.) Trgovina z Anglijo AngleSki poslanik v Beogradu je obiskal trgovinskega ministra dr. Andresa ter mu izrazil željo Anglije, da poveča svoje nakupe v Jugoslaviji. V ta namen pride v Beograd posebna angleška delegacija, ki bo uredila vse potrebno za nakup živil, lesa, kmetijskih surovin, rud in kovin. Angleži bodo plačali vso to blago v denarju, ki ga vsakdo najrajši sprejme in najbolj potrebuje. Posebno poglavje v trgovini z Ahglijo bo tvoril lee. Doalej je Anglija uvažala les iz držav, iz katerih ga sedaj ne bo mogla, ali pa le v zelo omejenlh količinah. To velja zlasti za baltiSke države In Poljsko. Angleške potrebe po lesu pa sedaj v vojnem ftasu naraščajo in bo zato morala Anglija 9e bolj gledati na to, da najde dobavitelje lesa v drugili državah. Zato je povsem naravno, da se Anglija. v toliki meri zanima za naš les. Gospodarske zanimivosti Izvozniki suhih češpelj so se združili. V soglasju s Prizadom se je v Beogradu ustanovila Zajednica izvoznikov suhih češpelj. Zajednica bo določevala cene, a tudi dobiček izvoznikov. Največji dobiček bo znašal 4000 din za vagon. Zbiranje koščic češpelj In drugega koščičaatega in pečkastega sadja priporoča mariborski mestni magistrat. Koščice in peške dajo namreč izvrstno oglje, ki se potrebuje pri plinskih maskah. Treba bi pa bilo začeti z nakupi, ker ljudje le tedaj kaj zbirajo, če vidijo, da dotično stvar res kdo tudi kupi. Zlata Amerika. V prvih tednih vojne je prišlo v Ameriko za 264 milijonov zlata. Tako znaša ameriška zaloga zlata sedaj 16.9 milijarde dolarjev proti 14.5 ob koncu leta 1938 in 17.7 ob koncu leta 1937. Letos se je povečala ameriška zaloga zlata za 2391 milijonov dolarjev. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 3.75—5 din, poldebeli 3.25 do 3.75 din, plemenski 4—5.50 din, Ptuj 3—4 din, Dravograd 3.50—4.50 din, Krško 3.75—5 din, Zagorje ob Savi 4—5 din, Litija 4.50—5.25 din, Ljubljana 4.50—6 din, Kamnik 5—6 din, Dol. Logatec 5—6 din kg žive teže. Biki. Maribor 3-^.50 din, Murska Sobota 3 do 3.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.75 din, plemenske 3.50—4.75 din, klobaaarice 2.25—3.25 din, molzne 3.75—5 din, breje 3.25—4.50 din, Ptuj 3 do 3.75 din, Murska Sobota 3 din, Dravograd 3—4 din, Krško 3—4 din, Litija 3—4 din, Ljubljana 3.50—4.50 din, Kamnik 3.50—4.50 din, Dolenji Logatec 3—5 din kg žive teže. Telice. Maribor 3.60—4.75 din, Ptuj 3—5 din, Murska Sobota 3.50 din, Dravograd 3.50—4 dtn, Krško 3.50—5 din, Litija 4—5 din, Ljubljana 4.50 do 6 din, Kamnik 3.50—5 din, Dol. Logatec 4 do 6 din kg žive teže. Teleta. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4.50 din, Murska Sobota 3—5.50 din, Dravograd 4.50—6 din, Krško 4—6 din, Litija 5—5.50 din, Ljubljana 6 do 7 din, Kamnik 6—6.50 din, Dol. Logatec 7—8 din kilogram žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70—85 din, 7—9 tednov 90—120 din, 3—4 meaeco 130 do 210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 din, 1 ieto stare 680—870 din komad, kg žive teže pa 6—8.50 din. Pršutarji (proleki). Maribor 8 din, Ptuj 6.50 do 6.75 din, JMurska Sobota 6.50—7 din, Dravograd 9 din, Krško 6—8 din, Litija 7.50 din, Ljubljana 8—8.50 din, Kamnik 7.50—8 din, Dol. Logatec 9 din kg žive teže. Debele svtnje (Speharji). Maribor 7 din, PtuJ 7.25—7.75 din, Muraka Sobota 9 din, Dravograd 10 din, Krško 8—10 din, Litija 8 din, Ljubljana domaCI špeharji 9—9.50 din, sremski 10—10.50 din kg žive teže. Tržne cene žito. Ljubljanski trg: pšenica 190—210 din, ječmen 195—220 din, rž 175—200 din, oves 180 do 230 din, koruza 165—185 din stot. — Ptuj: pšenica 160 din, ječmen 160 din, rž 140 din, oves 130 din, koruza 160 din stot. Krompir. Maribor 75 din, Ptuj 75 din, Munaka Sobota 60 din, Dravograd 80 din, Krško 100 din, Ljubljana 100—125 din, Kamnik 110 din, Dol. Logatec 125 din stot. Krma. Seno: Maribor 85 din, Ptuj 50—75 dln, Murska Sobota 60 din, Dravograd 60 din, Krško 70 din, Ljubljana 65—90 din, Kamnik 70 din, Dol. Logatec 65 din stot. — Lucerna: Krško 75 din, Kamnik 90 din stot. — Slama: Maribor 40 din, Ptuj 25—30 din, Murska Sobota 35 din, Dravograd 35 din, Ljubljana 30 din, Kamnik 30 do 40 din stot. Drva. Maribor 105 din, Murska Sobota 90 din, Litija 65 din, Kamnik 70 din, Dol. Logatec 70 do 75 din kubični meter. Vino. Navadno mešano okolica Ptuj 3.50—4.25 din, okolica Murske Sobote 4 din, okolica Krškega '-—5 din liter pri vinogradniku. Sadje, kožc In ostali produkti imajo prilično isto ceno, kot smo jo navedli v našem zadnjem poročilu. Sejmi 23. oktobra svinjski: Središče; živinski: Marija Gradec, La5ko — 24. oktobra svinjski: Ormož; tržni dan: Dolnja Lendava; živinski: Maribor, Ljutomer; živinski in kramarski: Velenje —• 25. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Lemberg — 26. oktobra tržni dan: Tumišče; goveji in svinjski: Videm ob Savi —• 27. oktobra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Križevci (okraj Murska Sobota) — dne 28. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Dolnja Lendava, Gornjigrad, Koračice, Muta, Slov. Bistrica, Sv. Jurij pri Celju.