Štev. 10. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani. 10. marca 1921. Leto LXi. Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo LJubljana. Vse spise, v ocene poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska uL 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je poSiljati frunko. Učiteljski TovariS Izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja 60"— K, pol leta 30-— K, četrt leta 15'— K, posamezna številka po K 1-20. Za neorganizirane 80 — K, za naročnike v inozemstvu 1C0-— K letno. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, tj. v»e administrativna stvari, je poSiljaU samo na naslov; UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 38/1 PoStni čekovni nrad 6t 11.197. Reklama tije so proste poštnine. Za reklamne noUce, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 50 K. Telefon uredništva štev. 812. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Uiiteliska tiskarna v Uubliani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vabilo M XVIII. redni občni zbor ki bo dne 4. aprila 1921 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Frančiškanska ul. št. 6.* DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1920. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta, 4. Predlog ustavnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. * Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče b tem pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po §81. zadružnih pravil sklepčen ob vsakem števil« zadružnikov. Volitve zastopnikov ljudskošolskega in meščansko-šolskega učiteljstva v višji šolski svet. Na temelju uredbe o sestavi in poslovni dobi višjega šolskega sveta v Uubijani so razpisane nove volitve naših zastopnikov v tej korporaciji. Poživljamo vse učiteljstvo. ki je organizirano v UJU poverjeništvo Ljubljana, da se točno in vestno ravna po izdanih predpisih šolskih oblasti ter tako samo pomore, da se ne izgubi noben naš glas. Vsak volilni opravičenec voli po dva zastopnika kot člana in po dva zastopnika kot njiju namestnika višjega šolskega sveta. Naša organizacija je po zaslišanju vseh okrajnih učiteljskih društev in vpo-Števajoč njih večinsko mnenje glede kandidatov in porazdelitve volilnih opravičencev določila nastopno: Člani — članice — okrajnih učiteljskih društev: Celje, Slov. Bistrica, Marn-berk, Mežiška dolina, Ormož. Slovenjgra-Jec, Savinjsko. Konjice. Sv. Lenart. La-1*0. Maribor (okolica). Maribor (mesto), Šaleško, Ptuj, Gornjigrad, Ljutomer in Prekraurje zapišejo na glasovnice: ^aria: Anton Gnus, šolski ravnatelj "a Dolu pri Hrastniku, Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani: | namestnika: Anton Hren, nadučitelj v Studencih pri Mariboru, Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Člani (članice) okrajnih učiteljskih društev: Brežice-Sevnica, Kozje. Šmarje-Rogatec, Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica). Krško, Kamnik. Kočevje. Črnomelj, Cerknica - Logatec. Radovljica, Kranj. Litija in Novo mesto zapišejo na glasovnice: Člana: Janja Miklavčičeva, šolska voditeljica v Kranju, Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; namestnika: Martin Matko, nadučitelj v Novem mestu. Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Ker nastopimo na volitvah disciplinirano v interesu ugleda In koristi svojega stanu in šolstva, smo uverjeni o Izvolitvi svojih kandidatov. Vsi za enega, vsak za vse! »Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu«, poverjeništvo Ljubljana, dne 28. februarja 1921. Rudolf Dostal. Vilibald Rus, strok, tajnik. član sosveta. ( 'VAN JAKŠE: V važnem trenutku. ; , Postavili smo si svojo zgradbo, o ka-*r«u se nam v prejšnjih letih niti sanjaio v1- Zgradba je trdna in solidna, a popolna ni- Gradila jo je ljubezen do močne «ainstvene države in skrb za lepšo bodočnost šolstva in našega stanu. u v. vsaki na novo nastali državi se ^tvarja vse na novo. Vse mora biti pre-jeno jn prepojeno z mladim življenjem Ža? in svežost «am mora nuditi dr- svežost mora dihati tudi iz naše zgradbe, iz UJU! Da nam bo bivanje v tej zgradbi udobno, je potrebno, da se vsa stavba lepo opremi: znotraj in zunaj. Za ta posel pa potrebuje najboljši mojster-umetnik časa in potrpljenja. Prav nič ne dvomim o tem. da se ne bi to v gotovem času izvršilo. Ampak delavcev je treba in jih bo treba, ki bodo priskočili na pomoč in pomagali graditi, da se zgradba čimprej završi. Vsi ti delavci pa morajo in bodo morali graditi iz ljubezni do domovine in šolstva. To bodo morali razumeti vsi tisti, Ki danes zabavljajo iz daljave ali za plo- tom, pa tudi oni. ki negirajo vsako pozitivno delo in nimajo najmanjšega zmisla za ustvarjanje, pač pa za razdiranje. Ujedinjenje je napredovalo tudi pri drugih narodih počasi — primerno velikemu zgodovinskemu dogodku, šlo pa je sigurno svojo pot. Ali hočete pri nas čudežev? Ali ne pomnite in ne pomislite, kaj se je godilo na slovanskem jugu pred in med vojno? Ali zamorete zahtevati, da bi se naenkrat zlilo vse ono, kar se ni nikdar prej poznalo, čutilo in takorekoč ljubilo v eno harmonično celoto? Tudi jugoslovanski učitelj je človek, kakor srbski seljak ali pa bosanski beg. Zato se ne bo izvršilo samo državno, ampak tudi stanovsko ujedinjenje popolnoma človeškim, razvojnim: zgodovinskim potom. Imamo stanovsko ujedinjenje, samo popolno še ni. Imamo pa tudi elemente, ki ne morejo dočakati, da bi bila naša stavba popolna. Eden prerokuje UJU spomladansko ofenzivo. Zakaj, ne vem. Morda raditega, ker mu je letna članarina previsoka. Drugemu je zopet žal, da je likvidirala »Zveza« in kliče grom in strelo na UJU. Zakaj, ne vem. Morda zato. ker ga ni postavilo poverjeništvo kandidatom za višji šolski svet. Znam pa, da oba ne vesta, kdo je predsednik UJU in prepričan sem, da niti ne vesta za člane poverjeništva Ljubljana. Takih slučajev bo več med nami. Vsi pa izvirajo iz pomanjkanja pravega zmisla za organizacijo in iz prepovršne poglobitve stanovskih zadev. Dokler se ne bomo zavedali, da tvorimo vsi skupaj veliko in nepremagljivo celoto, toliko časa bo želo razdiralno delo kolikor toliko vspehov, ki bodo na kvar celoti. Prvič, odkar imamo UJU, ima slovensko učiteljstvo priliko pokazati svojo disciplino in edinost pri predstoječih volitvah v višji šolski svet. Ta disciplina ln edinost naših tovarišev in tovarišic se je že mnogokrat sijajno obnesla in to celo v drugih časih in drugih razmerah kot sedaj. Očita se tuintam poverjeništvu, da je samo postavilo kandidate za višji šolski svet in ni prepustilo tega učiteljskim društvom. Gotovo je, Ja morajo učiteljska društva soodločevati pri vseh važnih stvareh, ki posezajo globoko v naše stanovske zadeve, saj tvorijo ona temelj UJU. Ce bi se pa prepustilo nominiranje kandidatov posameznim učiteljskim društvom, tedaj bi imeli najmanj toliko kandidatov. kolikor imamo učiteljskih društev. Vsako društvo bi namreč iskalo kandidate v svoji okolici. Kako naj bi potem poverjeništvo izbralo iz tega kaosa prave kandidate, to si lahko vsak sam predstavlja. Do poverjeništva pa, katero je izvolilo celokupno slovensko učiteljstvo po svojih delegatih, moramo imeti vendar toliko zaupanja, da nam bo postavilo-kandidate. ki nas bodo v višjem šolskem svetu dobro zastopali, in ki bodo vselej in povsod znali braniti pravice in zahteve celokupnega organiziranega učiteljstva v tej naši najvišji pokrajinski šolski oblasti. Sedaj se kuje v Beogradu naša usoda, od katere bo zavisna bodočnost našega stanu in sploh šolstva za dolgo dobo. V tem trenutku upira vse oči v prvi vrsti na našo organizacijo, predvsem naši politični nasprotniki, katerim bi pripravili največjo zabavo in največje veselje, ako bi se pri teh volitvah krhala naša edinost in disciplina. Zadovoljiti v vsakem oziru vsakega posameznika še ni bilo nikdar mogoče In bo izključeno tudi v bodoče. Pač pa je treba poznati železno disciplino in se ji podvreči. Delavstvo to razume in tam se bomo morali učiti vseh onih lepih lastnosti, ki morajo dičiti vsakega organiziranega človeka in naj pripada dotični ali manuelnemu ali pa duševnemu proletarijatu. Discipliniran nastop o priliki volitev v višji šolski svet mora pokazati vsej jugoslovanski javnosti popolno edinost in solidarnost. Izzvati mora v javnosti sodbo, ki mora povzdigniti ugled celokupnega stanu. K temu pripomoči pa ie dolžnost In prav nič druzega nego dolžnost vsacega posameznika. J. BERNOT: Nadzorstvo meščanskih šol. V soboto, dne 5. t. m. je zboroval celjski odsek društva učit. mešč. šol v Sloveniji. Na tem zborovanju sem predlagal resolucije, kako naj bi bilo urejeno nadzorstvo meščanskih šol. MoJa izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem, izrečena je bila obenem želja, da objavim resolucije z utemeljevanjem v »Tovarišu«. Moja izvajanja: Predlagajo, naj imamo za vsako skupino nadzornika in poleg teh treh še enega višjega šolskega nadzornika; torej štiri. Toliko nadzornikov ne potrebujemo. Nadzor je potreben, a če ga je preveč, lomi polet. Potrebujemo pač čisto nekaj drugega. Danes ko imamo pretežno večino učiteljstva, ki še nima preveč izkušenj na . meščanski šoli, danes ko šele ustvarjamo meščansko šolo takorekoč iz nič, potrebujemo pač nujno voditelje, ki bi kot strokovnjaki vodili duševno delo v posameznih skupinah. Vodili pravim, ne nadzorovali. Kakor hitro namreč nadzorujejo, so že prisiljeni, da gledajo na vse mogoče, da ocenjujejo; hote ali nehote postanejo žrtev pisarniškega dela. Ubit jim je čas za najvažnejšo nalogo: za vodstvo dušev-■ nega dela. Da se jih obvaruje tega, se Jim j mora odvzeti vse pisarniško delo ter tudi ; najhujšo moro: ocenjevanje. Kot taki se ! '.odo lahko posvetili res popolnoma samo delu v svoji skupini, obvladali bodo lahko vse moderne struje v svoji panogi, seznanjali z njimi učiteljstvo. vodili splošen pregled o uspehih posameznih metod, o uporabnosti posameznih stremljenj in struj, organizirali pisanje učnih knjig, organizirali uvedbo novih učil itd. Logično bi ne smeli biti odvisni v svojem delovanju od višjega šolskega sveta, ki je predvsem upravna oblast, ampak odgovorni bi naj bili za svoje delo le najvišji šolsko-znanstveni korporaciji v pokrajini, ki more biti edino profesorski kolegij višje pedagoške šole. Pepričan sem, da bi tak inštruktor kot edino zastopnik modeme šolske znanosti brez vsakega uradnega sijaja prinesel v vsako šolo s svojim pri-hodont zlato solnce, ki bi ogrelo vsakega učitelja ter ga dvigalo vedno višje. Le priznajmo: črka je mrtva. In če tudi čf-tam vedno poročila, kakšna stremljenja so drugod, če izvem o novih strujah, novih zahtevah — in tudi to izvedeti je tem težje, v čim manjšem kraju živim — je vse kaj drugega, če morem o tem tudi slišati iz ust strokovnjaka, in tembolj nekaj drugega, če ta strokovnjak ni moj uradni predstojnik, ki mora nekaj pove- 5 tran 2. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne lO. marca 1921. Stev. 10. dati zaradi svojega sijaja, ampak strokovnjak, ki ga vodi samo ista želja kakor mene: kulturni razvoj našega roda potom visoko razvite moderne šole. Tudi predmeti izven strok, skupin potrebujejo podobno vodstvo. Priznamo n. pr. potrebo telovadbe, uvedli so v najboljšem namenu sokolski sestav, toda priznajmo, da je v ogromnem delu samo še — na papirju. Treba je še žive besede, doslednega strokovnjaškega vodstva, ki s pomočjo učiteljstva pretvarja besede v meso. Isto je glede žen. roč. del, gospodinjstva. Kaj pomagajo vse lepe besede, vse moderne zahteve, če nima učiteljstvo res enotnega vodstva, ki ga dosledno dejansko podpira. Velikokrat spoznamo novo idejo, navdušimo se zanjo, a če smo se morebiti že nekoliko »privadili« in utrdili »lastne nazore«, so vse nove reči kmalu pozabljene in »garamo« dalje. Pravo, moderno napredovanje je zato zelo otežko-čeno. Napredujemo res, a ta napredek je, rekel bi, samo nekaka rezultanta mlacllh, svežih sil, prepojenih z novimi idejami, ki jih vsako leto pošlje učiteljišče med naše vrste in ogromno silo v starih metodah «utrjenega« učiteljstva. Ali bi ne bilo potrebno okrepiti prvo z doslednim stikom z našim najvišjim pedagoškim zavodom? Mislim, da bi po takem modernem načinu kmalu spravili svojo meščansko šolo na višino, ki bi bila. če že ne višja, pa vsaj taka, kakor je pri narodih, ki so sedaj še pred nami. Funkcije nadzorstva, ki sem jih pri inštruktorjih izločil, so pa gotovo tudi potrebne. Te naj bi pa bile za celo Slovenijo združene v eni osebi. Ta uraduj zato pri Višjem šolskem svetu. Je torej strokovni uradnik, ki je podrejen Višjemu šolskemu svetu. Ker se mu ni treba pečati s pedagoškimi vprašanji, se bo tem intenzivneje mogel pečati z zunanjim razvojem šole. S tem načinom bi se tudi izdatki za nadzorstvo ne povečali preveč. Že danes imamo štiri funkcijonarje, ki so zaposleni z nadzorništvom meščanskih šol. Po tem načrtu bi bili trije inštruktorji ter en nadzornik. Ker bi se ti posvetili izključno meščanski šoli, bi bila obremenitev državnega proračuna malenkostna, sicer res nekoliko večja, toda ali je modernemu in zavednemu rodu sploh mogoče štediti pri šolstvu? Izrecno odklanjam tudi možnost, da bi inštruktor mogel poleg vsega aktivno še poučevati, idejalno bi to bilo, res, a kakor si predstavljam inštruktorjevo delo, zahteva to celega moža. Zato predlagam sledeče resolucije: I. Za vse meščanske šole v Sloveniji naj se imenuje na predlog učiteljstva za vsako strokovno skupino po en inštruktor. ki v stalnem stiku z učiteljstvom vodi duševno delo in razvoj v svoji skupini po načelih in težnjah moderne dobe. O posameznem učitelju uradno ne podaja nobene sodbe. Za svoje delovanje je odgovoren kolegiju pedagoške višje šole. Biti mora meščansko-šolski učitelj, ki je že s svojim literarnim delom dokazal večjo kapaciteto v svoji skupini. II. Podobne inštruktorje bi bilo nastaviti za telovadbo ter za specif. ženske predmete. III. Za vse meščanske šole v Sloveniji naj se imenuje na predlog učiteljstva samo en nadzornik, ki naj ima na skrbi zunanji razvoj šole, nadzor nad delom učiteljstva z osebnim referatom. Biti mora meščansko-šolski učitelj, ki je s svojo preteklostjo dokazal neoporečno objektivnost in energijo. Vlado Porekar: Počitniška potovanja. Vsakdo izmed nas je gotovo prepričanja, da je potrebno spoznavanje naše mlade države, ki se da doseči najbolje s potovanjem in proučevanjem posameznih njenih pokrajin, prebivalstva, govora, šeg in navad. V tem spoznavanju se ne zrcali samo sodobna kultura in zgodovina, temveč je v njem razvidna vsa preteklost narodova. Mislim, da imamo baš mi učitelji za to spoznavanje čas. namreč naše vsakoletne glavne počitnice. Ker si pa v današnjih dragih časih takih daljnih izletov ne moremo dovoljevati, bi bilo umestno, da nam izposluje naše U.JU v Beogradu znižano vožnjo do državnih in drugih železnicah ; mi sami pa, ki imamo simpatijo do tega, si lahko med seboj dajemo prenočišča. Dobro bi bilo, da bi si ustanovili »počitniško zvezo«, ki bi zbirala naslove vseh onih. ki bi bili voljni vstopiti v ta naš krog. »Počitniške zveze« naloga bi bila. 'da bi nam preskrbovala tudi druge olajšave. Tu poživljam vse one, ki bi bili v tej zadevi sličnih ali drugih misli, da jih raz- ! ložijo v »Učiteljskem Tovarišu«. Poziv- j ljam pa tudi vse one, ki bi jim čas in raz- j mere dopuščale, da prevzamejo čimpreje j vodstvo ter začnejo delovati in razširijo ! organizacijo, če se ustanovi, po vsej Ju- j goslaviji. Apeliram na poverjeništvo UJU v j Ljubljani in na glavni odbor našega Udru-ženja v Beogradu, da nas podpirata v vseh naših prizadevanjih. Polagam te besede vsemu, posebno pa mlajšemu učiteljstva na srce! Zadeva je nujna, čas hiti, dela pa je mnogo! ■BHBaBMBMBBMIMMHHHIHang IV. ŠEGA: K zgodovini „Učiteljskega konvikta". Tovariš Dimnik je podal na 26. rednem občnem zboru »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« dne 13. februarja 1921 nekako zgodovino o početku tega, za slovensko učiteljstvo prevažnega vprašanja. Da bo pa slika jasnejša kakor jo je opisal tovariš Dimnik v 8. štev. »Učit. Tovariša« z dne 24. februarja t. 1., navajam še sledeče, kar naj služi posebno mlajši generaciji naše falange v informacijo, a starejšim pa hočem malo osvežiti spomin. V številki 3. »Učit. Tovariša« z dne 1. februarja 1892 piše pokojni urednik A. Žumer v listnici uredništva tov.-u J. B. na Bi, med drugim tudi to-le: »Ako bode list imel toliko naročnikov oziroma društvenih članov, da bode čez tiskarske ln upravniške stroške ostajalo kaj več dohodkov, bode se s temi preostanki začel nabirati kapital za bodoči »učiteljski dom«. Ker ima torej društvo tak blag namen, pričakuje tudi, da se bodo naročniki pomnožili in tudi naročnino oziroma dru-štvenino točno plačevali.« O »učiteljskem domu« v tem letniku ni niti besedice več dobiti. Kot novopečeni učitelj — v starosti 21 let — sem kazal že takrat precej onega duha, ki me je in me še danes spremlja, da se mora vsaka začeta stvar tudi izpeljati. čim preje tem bolje, sem pograbil ono misel, navdušil sem se še posebno, ker sem imel priliko parkrat videti »hrvatski učit. dom«, in v svoji mJadeniški gorečnosti sem spisal za »Učit. Tovariša« listek »Učiteljski dom« ter ga poslal pokojnemu Zumru. Tov. Žumer pravi v 10. štev. »Učit. Tovariša« 1. 1893. v listnici uredništva: G. Š. v D. L.: Listek nam ugaja in je že stavljen, a sedaj ni bilo prostora Lepa hvala!« Ta moj »listek« je zagledal beli dan v 11. štev. »Učit. Tovariša« z dne 1. rožnika 1893, str. 131 pod psevdonimom »Ivan Domišljija«. Listek je imel čudovit uspeh. Misel, Izražena v »listinci uredništva« je postala mahoma meso in v 13. štev. »Učit. Tovariša« z dne 1. mal. srpana 1. 1893 berem prvi izkaz za »Učit. dom«, in sicer smo darovali: Ivan Zupane, učitelj v Gribljah 1 K; hospitantje v Moravčah 10 K; Ivan Kuhar, učitelj v Trbovljah 2 K; Andrej Gr-čar. nadučitelj v Radovljici 2 K; Jožef Turk, nadučitelj v Begunjah 1 K; Ivan Šega. učitelj v Dol. Logatcu 1 K; Hinko Likar, nadučitelj v Grahovem 1 K; Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani 2 K; Andrej Žumer, nadučitelj v Ljubljani 2 K. — Denar se je naložil — kakor pravi urednik Žumer — s knjižico »Učit dom« št. 8791 v ljubljansko hranilnico. Ti smo bili zložili temeljni kamen in še danes se s ponosom spominjam tega »listka«, ki je pognal misel »Učit. dom« po klancu, da je nastala iz vsote 22 K v teku 30 let ogromna lavina 425.098 K 16 h Drugo za tedanje čase naravnost sijajno zbirko, je nabralo zopet »Učiteljsko društvo logaškega okraja« danes lahko povem javno, vsied moje inicijative, pridobil sem zato tovariša Ant. Pleše-ta po-bratima Hrvata, ki je navdušil zborovalce tako, da je bila mahoma nabranih 106 K na občnem zboru tega društva 6. malega travna 1. 1893 v Babinem polju. V 15. štev. tistega letnika »Učit. Tov.« lahko beremo tretji izkaz darov 42 K, — tako. da je bilo do tega dne nabranih 176 K, kar tov. urednik Žumer z ponosom povdarja. V 16 štev. tudi tega letnika »Učit. Tovariša« objavlja tov. Dimnik uvodnik »Učiteljski dom«. In predno se je razbistrila zahteva ali »Učit. dom« ali »Učit. konvikt« je preteklo precej časa in tovariš Dimnik se gotovo še spominja, da smo bili v tistih časih češče dokaj »hudi«. Sklepam z iskreno željo, da bi bil naš konvikt le prav kmalu pod streho. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. -f Seja širšega sosveta UJU, poverjeništvo Ljubljana (ožji sosvet pomnožen s predsedniki vseh okrajnih učiteljskih društev) se vrši o velikonočnih počitnicah v Ljubljani. — Dnevni red seje objavimo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. —• UJU. poverjeništvo Ljubljana. 4- Društvo »Narodna Šola« 'bo imelo svoj občni zbor 23. marca 1921. ob 9. uri v »Učiteljski tiskarni«. + Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem« občni zbor bo 23. ■marca 1921. ob pol 10. uri v »Učiteljski tiskarni«. Društvene vesti. + Kozjansko učiteljsko društvo zb-oruje v četrtek,d nc 10. marca ti. ob 10. uri v Kozjem P") sledečem vziparedu: 1. Dopisi in društvene zadeve. 2. Poročilo o delovanju društva v .preteklem letu. 3. Blagajniško ¡poročilo. 4. tO pouku srbo-hrvašeine na slovenskih šolah.« (Poročevalec Fr. Šetinc). 5. Volitve novega odboru,. 6. Slučajnosti K tpalnobrojni udeležbi vjluduo vabi podpredsednik, + Savinjsko učet. društvo zboruje v četrtek, 17. t. m. olb 2. uri pop. na Gomiiskem. Dnevini red: 1. Zapisnik. 2. Poročilo predsedniku. o. Društvena članarina za 1. 1921. 4. Prireditev sinbahrvatskega tečaja. 5. Predavanje tovariša Roša: »Slovenski učitelj v Cankarju«. 6. Slučajnosti. Ako bodo do tega časa ¡potrjena nova društvena pravila, se vrši tudi občni zibor. Predsednik. + Učit. društvo kranjskega obrala zboruje 19. marca ti. ob 9. uri v Kranju. Dnevni red: 1. »Jugoslovanska učiteljica«, predava Janja Mi-klavčičeva, 2. »Kmetijstvo kot osnova ljudskošol-skeniu .pouku — s posebnim ozirom na potrebo kmetijskih učžU, predava Josip iLapajne, 3. Slučajnosti. Zborovanja se udeleže odlični gostje, zato prosimo polnoštevilne udeležbe. Radi Obeda se prijavite tov. Ant. Sepaherju, šol. vod. v Kranju. - Fr. Luzmar, predsednik. Josip Lapajne, tajnik. Društvo slovenskih učiteljic vabi svoj« članice na važen sestanek v sredo 23. marca ob 10. uni dopoldne v risalnico v »Mladiki«. Dnevni red: 1. Izvenšolsko delovanje učiteljic. 2. Gospodinjski tečaji. Odbor. Učit. društvo za Maribor in b. o. je ¡¡¡botrovalo dne 24. febr. v deški meščanski šoli, Predsednik tov. Humek otvoiri ¡zborovanje to po di toga se nakaže povišek .poverjeništvu š« tt tedaj, ko odobri ta njegov -.sklep delegacija. Zbirajo se člani, ki lansko leto niso redno, ali p* sploh ne, prejemali »Popotnika«, ker je organizacija dolžna skrbeti za to, da člani ne bodo trpeli gmotne škode. Za tem je sledilo predavanje tov. Grčairja o osamosvojitvi stanovskih organizacij od političnih vplivov. Izvajal je sledeče misli: Ako stopamo za ciljem in zgrešimo pot, se vrnemo in Uberemo drugo. Nas ne sme biti sram, ako se večkrat vračamo z •zgrešene poti. Sramujemo se pa ako smo stremljenje za ciljem ¡opustili. Mi vsi še danes preveč tičimio v predvojna Ln vojnih razmerah, ko so bile stanovske ongani-zaoije več ali mam j privesek ¡političnim strankam. Tega se moramo enkrat za vselej otresti; čimpreje, tem bolje. Kadar bode nas vse prešinil* prava stanovska zavest, potem ¡bodo izginili sami ob sobi ne ravno veseli pojavi, da se hoče iti pri ¡zborovanju stanovske organizacije kar preko manjšine, ki ima drugačno politično nazirainje. ftrar tako imajo priprave za volitve v v. š. svet utis, kakor bi se hotelo iti preko organizacij. Potem bodo tudi izostali pojavi, da kaka organizacija postavi svoje kandidate, predsednik pa dementl« v političnih listih. — Učiteljstvo ¡ima toliko čas* simpatije političnih strank, dokler te stranke podpira. Stranke pa se razvijajo, rastejo Ln propadajo. Ravno zgodovina naSega stanu priča, kako se lalhko postopa s celim stanom, ako nima prave in čiste stanovske organizacije, aimpak je ta organizacija ¡pod vplivom raznih političnih strank. Danes je sicer konstelacija taka,, da smo ž oH> v splošnem lahko zadovoljni. Prav lahko pa bi bilo ravno nasprotno. Bog zna, kaj nas čaka v bo- : dočnosti. Stanovska organizacija ¡je predhodnic* razredni. Čistimo jo ne samo na vzigoraj, ampak tudi na spodaj! Kadar pridemo skupaj smo in bodimo samo učitelji in nič drugega. V članu drugega svetovnega naziranjc ne glejmo in ne iščimo ničesar drugega kakor tovariša, sotrpina. Končno stavi .predlog, da se obrnemo ¡pismeno na poverjeništvo kakor tudi na uredništvo »Tovaniša», d* se da nam prostora v listu tudi za stanovsko polemične članke. O predavanju se je .razpredla živahna, dedoma precej ostra debata, v katero so posegli: Ma ■lenšek, Ojstere, Alt, Cibic, Stupca, Tomaž tč in Humek. Ko 'je še predavaitej! repi ¡čira! na posamezna izvajanja debaterjev to končno povdarjal, da se zavedajmo, da naše plače niso «¡kaka nagrada, ampak trdo zaslužena plača, je' bil njegov predlog sprejet soglasno. Precej dragocenega časa je vzelo razmotri-vanlje i le de tzpremembe nadzorovalnih okrajev in oseb nadzornikov. To ¡pa zaradi tega, ker obsega naše društvo deloma dva okraja in seveda tudi dva nadzornika. Glede izipremembe okoliš« zdravi nadzornika g. Lichtenwa'llnerfja in preda- ' ie obveljal Hrenov predlog, da ostane pri staran, vatelja prof Druzoviča. I 3ier 1K>-e,n0 dati 'Povoda tovarišem na deželi, J» ¡Nato ie predaval prof. Druzovič o smernicah Jjudskošolskega pouka v petju prav stvarno in zanimivo. Omenjal je dosedanji ¡razvoj tega predmeti in povdarjal, da ga je prejšnja uprava narne-MH!>a zanemarjala, ker ji ni ¡bilo dosti za umetniški moment, ki tiči v petju, še manj pa seveda za nat> odnostno vzgoje valn i, ki je še poselbno važen. Zato je bila petje nekak privesek drugim predmetom i .popolnoma prepuščeno slučajnostim. Sedaj, ko smo se osvojili, treba kreniti na druga pota tudi v tem oziru. Ravno pouk v petju lathko mnogo pripomore k hitrejšem spoznanju vseh tireh plemen v najši državi. Seveda se mora pre ustroji t i pa v namlr.em jugoslovanskem duhu. Nadalje je omenja! razne metode in priporoča! za nas ta-kozvario številčno metodo, kakor jo imajo na Francoskem. Srbska in .hrvaška narodna pesem mora najti pot v naše šole, naša narodna pesem pa v hrvaške m srbske. Izbira pa ni tako .lalhka Zakaj srbsko-hrvaiška pesem se je ¡razvijala pod popolnoma drugimi uplivi kakor pa naša. Naši je podlaga harmonija, srbski in 'hrvaški pa melodij«. Zato bode treiba izprva jemati le take pesmi naših bratov, ki imajo za naše «ho nekak harmoničen zaključek. Zelo zanimiv in pod učen je bil nastop njegovih gojencev kakih 20 dečkov in deklic, ki so pokazali, kaj more doseči učitelj, ako zna «porabljati pravo metodo, Ti malčki so pisali na tablo nate in zadevali posamezne glasove, da je bilo ■veselje. Tako smo videli, da se tudi pri tem predmetu prav uspešno uporablja delovni princip. Na to so učenci zapeli nekaj narodnih pesmi in sicer eno srlbsko, me i ži mursko in pair hrvaških. Navzoče učiteljstvo je izrazilo g. predavatelju in njegovim malčkom z glasnim ploskanjem svojo za-dovdjnost. G. profesor je omenil, da je hotel s tem svojim predavanjem samo vzbuditi zanimanje za tečaj o pouku petja, ki se priredi o počitnicah v Mariboru. K drugi točki je poročal tovariš Tomažič glede ¿spremembe pravil v smislu UJU. Omenjal je, da se mu ta zadeva ne zdi tako nujna, ker so že naša sedanja ¡pravila precej dobro prikrojena v tom smislu. Izprememba pravil pa vzame precej časa in je tako važna, da ne more .prevzeti posameznik vse odgovornosti. Zato .predlaga, da se izvoli odsek, ki naj izdela nova ¡pravila in jih predloži plenumu. V ta odsek so bili voljeni: Tomažič, Grčar, Milčinski, Rakuša in Hren. Nato je predsednik poročal o tekočih društvenih zadevah. Omenjal je sestavitev odbora in sklep od borove seje, da se pobira članarina v te! viilni, kakor jo je določil ožji sosvet poverjeni-štva. Ker pa ožji sosvet ni bil v to «pravičen, Ta- bi mislili o nas, da silimo v mesto, kakor se to zgodilo lansko leto, ko smo se učlanili v mestno učit. društvo. Glede izpnamemibe nadzornikov se je glasovalo po listkih. Okoličani so se izrekli s 25 glasovi proti 2, da ostane pri starem; mestno učiteljstvo pa z 22 proti 18 za izpremembo. H koncu poroča predsednik Humek o ustanovitvi organizacije meščansko šol. učiteljstva v Celju. Ker je izvoljen v novem društvu predsednikom, odlaga z današnjim dnem funkcijo v naše;» društvu. Prav tako se je poslovila od nas »vesta in vestna delavka tovarišica Štupca. Obema s« je izrekla iskrena zahvala. Zborovanje je traja'a nepretrgoma od 9— pol 13 ure. + Učiteljsko društvo za marenberški okral je .zborovalo dne 17. februarja 1921 v Marentoer-gu. Zbralo se 'je 25 članov in članic. Tov. predsednik je pozdravil navzoče, zlasti še tov. Modemdorfer-ja kot zastopnika učiteljskega društva za mežiSko dolino in tovairiišico Rož1»,. Kos cinikov o iz Št. Janža pri Velenju ter uovtf-vstopivša člana tov. Jerico KLacer iz Ribnice tov. Dragotina Kogelnik z Mute. Orisal je pomembnejše Lzpremelmibe ¡na šolskem polju od zadnjo,? a zborovanja, prečita! dopise, ki so došli a» vodstvo društva ter podal besedo tajniku, ki i« poročal o delovanju društva. Poročilo se je vzei» v znanše. Nato je .poročal ¡blagajnik o stanju blagajne ter njenih ddfoodkih in izdatkih v pretekle® letu. Preg.ledovak.esm .računov sta bila izvoljen» tov. Krajnik in Witamann. Po njunem ¡poročilu » je vzelo poročilo blagajnika v znanje, 'se mu podelil absoiutorij in izrekla zahvala za vestno Poslovanje. Volitve predsednika in .podpredsednika so se izvršile po listkih, drugih funkcij omamjev in odbornikov pa z vzklikom. 'Predsednikom je biil izvoljen tov. Mirko L«*" uik, nadučitelj iz Marenberga, njegovim nam«*1" nikom tov. Ivan Woaner, madučiteHj z Mute, ntkam tov. Stanko Lavrič, učitelj iiz Marerkberž». njegovim namestnikom tov. Milka Se.pe, učrtOT c.i iz Marenberga, blagajničarijem tov. Ivan R°®'' nadučitelj iz Vuhreda, njegovim namestnikom ^ Andrej Visočnik, učitelj 'iz Vuhreda, knjižnlčari«* tov. Franiica Lešnik, učiteljica iz Marenberga o3 bom i k on i pa tov. Širne Vine.r, nadučitelj iz Vuz«^ nice in Ulrik, Hauptman, učitelj iz Ribnice, n®"^ stnflcomi tov. Ivan Krajnik, nadučitelj v Nova pravila bo po sklepih predzadnje« zborovanje sestavil odbor in jih predložil v brenje. Za referente za sestavo podrobnih načrtov za zemljepis in zgodovino za vse šol našega okraja se določijo sledeči odo- učoi» kate- gorije - 1. za šestrazrednica nad učit. Mirko Leš-,jc; 2. za petrazrednice nadučitelj Ivan Woaner; , za štirirazrednice učit. Joško Golob; 4. za '¿raiartíditiilce šol. vod. Ernst; 5. za dvorazrednice ¿¡t. Andrej Visočnik; 6. za enorazrednice nad-Sjt Ivan Krajnik. — Ti referenti se sestanejo v Strtete dne 10. marca 1921 v Breznu k posveto-vaitju- Soglasno so se sklenile .resolucije, v katerih ^ izraža: 1. Protest radi ustavitve dnevnic po knjigo-^udstvu deželne vlade. 2. Protest radi odtegljaja 5 odstotkov za uradniško zadruge. i • ¿ Želja, da pride kot zastopnik učiteljstva v y]¿;i šolski svet tovariš, ki pozna potrebe dbrnej-iiega šolstva. 4. Želja, da se porazdele zastopniki učitelj-sj/a v Višjem šolskem svetu tako, da bode vzet «i«j zastopnik iz mariborskega, drugi iz celjskega, tretji pa iz ljubljanskega okrožja. 5. Želja, da priredi, mariborsko učiteljsko društvo skupno zborovanje vseh ohmejniilli učiteljskih društev. Stanko LavnK, tč. tajnik. -r Učiteljsko društvo za mariborski g. okraj je abori.va4o dne 3. marca t. 1. v Mariboru v maii dvorani Narodnega doma ob pOJ 11. tiri ob prav pjvoljni udeležbi. Predsednik, tovariš Albin Špreitz, -je otvoril zborovanje s prisrčnim nag >• vorj.ni, pevdarjajoč, da bo novi odbor zastavil vse svoje skromne sile za razmah našega društva, ifrav prisrčno je pozdravil našega g. nadzornika in nekatere goste mestnega učiteljskega društva. Apeliial je na društvemke, naj redno plačujejo Üanarino, zakaj treba je, da društvo poravna toč-nj svoje denarne obveznosti napram poverjeni-ü!vu l'JU. Posebno velja to zamudnikom lanskega leta. Nadalje naznanja, da ie društvo sprejeto ■h čekovni promet. Čeki za vplačevanje udnine se jj2 odgodi sestava novih društvenih pravil n ommtntnega razloga, ker je Mak pričakovati v kratkem času novi društveni zakon, ki se bo sklenil po ustavotvorni skupščini. Če sestavimo sedaj nova društvena pravila, bi jih morali itak kmalu korigirati, kar bi pomenilo v vsakem ozi-¡ru potrato energije in povzročilo nepotrebne izdatke Itak pa še ni dolgo, kar smo sprejeli sedanja pravila, ki začasno dobro odgovarjajo namenu društva. (Sprejeto.) Raznoterosti. — Tov. predsednik predlaga, da pristanemo na sedanjega našega gospoda nadzornika, ki uživa, v kolikor » predsedniku znano, vsestransko 'spoštovanje simpatije pri našemu učiteJjstvu. Učiteljski zbor esv>dnšno pozdravlja in akceptira predlog. Ker se nikd j vsled poznega poldneva ne oglasi več k Meseci, predlaga še tov. predsednik, da predava na prihodnjem zborovanju, ki se vriši na željo drašivenikov, prvi četrtek meseca aprila, g. pro-fej-r Lruzovič o pevskem pouku v ljudski šoli. (Z odobravanjem sprejeto.) Jaut Rado, tajnik. i Iz Jugoslavije. — Naročnikom naših listov! Vsled zvišanja cene papirju je pri zadnji seji sklenil sosvet UJU. poverjeništvo Ljub-'iana zvišati naročnino svojim listom za "^organizirane naročnike sledeče: »Popotnik« celoletno 60 K. »Učit. Tovariš« celoletno 80 K. »Zvonček« celoletno 40 K. UJU, poverjeništvo Ljubljana. V pojasnilo! Glasom naredbe o sestavi višjega šolskega sveta ima ljudsko-solsko in ineščanskošolsko učiteljstvo skupno tri zastopnike iziroma namestnike v višjem šolskem svetu. Ker pa voli po ^'enu 6. iste naredbe vsak upravičenec le V;v« zastopnika in dva namestnika, tedaj je moralo vse volilce razdeliti v dve skupini, vsled česar je jasno, da mora biti -den član oziroma njegov namestnik skupen za vse volilce. dočim je drugi član |}2iroma namestnik pri vsaki skupini raz-'een. Le na ta način nam je mogoče lz dveh ločenih skupin, katerih vsaka ima na listi dva člana in dva namestnika, dobiti skupno tri člane in tri namestnike. Drugega izhoda ni, ako hočemo pred svetom disciplinirano nastopiti in kot disciplinirana organizacija doseči častno število glasov. Toliko v znanje tistim, ki nas povprašujejo, zakaj je na oklicu, ki smo ga priobčili na uvodnem mestu v zadnji številki našega glasila, eden izmed članov oziroma namestnikov skupen na obeh listah. -- Pasivna volilna pravica državnih uradnikov. Ustavni odbor naše konstitu-ante v Beogradu je sprejel pred nekaj inevi važne ustavne določbe o narodni skupščini, med drugim tudi § 48., ki se tako-le glasi: »Politični, finančni, gozdarski in uradniki agrarne reforme ne morejo kandidirati, razen ako so prenehali biti leto dni pred razpisom volitev uradniki. Ostali uradniki ne morejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti. Aktivni ministri in ministri na razpoloženju, državni svetniki in vseuči-liški profesorji morejo kandidirati in ob-drže svoj položaj ako bi bili izvoljeni. —-Uradniki, ki bi bili izvoljeni, obdrže svoja prava razen prava na plače in napredovanje.« — S to novo ustavno določbo je za enkrat rešeno tudi vprašanje pasivne volilne pravice ljudsko- in tneščansko-šolskega učiteljstva. — Ukinjenje nemških šol v Sloveniji. Na sobotni seji deželne vlade se je razpravljalo o nemških nasilstvih na slovenskem prebivalstvu Koroške in o sredstvih, ki naj bi v bodoče onemogočala taka in podobna nasilstva. Kakor znano, so koroške nemške oblasti zatrle tudi vse slovensko šolstvo ter niso sprejele v svojo službo niti enega slovenskega učitelja. Deželna vlada je na vsa ta dejstva sklenila predlagati, da se zatvori nemško gimnazijo v Ljubljani, da se ukinejo paralelke na državni gimnaziji in realki v Mariboru in da se odpravijo vse nemške manjšinjske šole v Ljubljani in Mariboru, ki so postale že zaradi izida ljudskega štetja pri nas čisto nepotrebne. — »Poštni Glasnik«, glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo, je priobčil v svoji 3. številki z dne 1. t. m. simpatično pisan uvodnik, v katerem se bavi z današnjim gmotnim položajem jugoslovanskega učiteljstva. Clankar trdi, da je doseglo učiteljstvo to svoje zboljšanje potom organizacije, katere neumorno delo naj služi drugim v zgled in posnemanje. »Vsem je še dobro znan žalosten položaj učiteljstva, ki se je v njem nahajalo prav do zadnjega časa. Zaradi sramotne plače ga je zaničeval zadnji kočar v gorski vasi. Trden značaj je moral biti učitelj, ki Je vkljubu vsemu pomanjkanju, gorju in preganjanju deloval narodu v prospeh. Napočila je nova doba tudi za učiteljstvo. Nič več ne smejo biti teptane njegove pravice, če hočemo, da nam vzgaja zdravo mladino v zdravem narodnem duhu in jej vzbuja narodno zavednost. — Učiteljska društva vseh pokrajin $o se strnila v močno organizacijo in ta je dosegla enotnost v plačevanju učiteljstva po vsej domovini. Zopet lep dokaz, kaj zmore vzorna organizacija. Drugi javni nameščenci, in med njimi morda tudi nekateri naši ljudje, pa primerjajo zdaj naše plače z učiteljskimi in ugotavljajo, da so učiteljske plače prevelike. Kako brezmi-selno je tako govorjenje! Mar živi učiteljstvo sedaj v izobilju? Ne jemljimo mu tega, kar je doseglo, temveč pojdimo za njim. Posnemajmo ga v organiziranju. — Naše društveno življenje naj se razvije do iste stopnje, do katere je razvilo učiteljstvo svojega z neumornim trudom in delom.« — To so res lepe besede, izgovorjene na naslov vsega učiteljstva! Ne priobčujemo jih v svojem glasilu morda radi samohvale, temveč zato, da pokažemo, kako drugi sodijo o našem delu. Tudi jih pišemo za tiste sicer maloštevilne člane našega stanu, ki gledajo delo naše organizacije bolj od strani; za vse te jih pišemo v namenu, da spoznajo korist naše organizacije za vso učiteljsko celokup-nost. Le vkup ... ! — Ljubljenec naše mladine, pesnik Josip Stritar, je praznoval v nedeljo, 6. t. m. 851etnico svojega rojstva. Ob tej priliki je deželna vlada za Slovenijo sklenila, da se pokloni pesniku častno darilo v znesku 10.000 jugoslovanskih kron. Istočasno se je sklenilo naprositi prosvetno ministrstvo v Beogradu, da nakaže pesniku dosmrtno častno pokojnino. — Madžaronski duh v Prekmurju. V Budimpešti izhaja list »Domovina« — me-szecsne novine za szlovenszki narod«, pisan sicer v ogrski slovenščini, a prepojen z madjaronsikim duhom najhujše vste. — Ta list je v svoji »2. numeri« z dne 15. februarja čutil potrebo odgovoriti na članek »Razmere na prekmurskih šolah«, ki smo ga priobčili v 50. številki lanskega ietnika »Učit. Tovariša«. Pisec članka v ^Domovini« je brezdvomno zagrizen madžaronski učitelj, ki mu je naša Jugoslavija toliko milostna, da ga redi na svojih prsih, dočim bruha gad najhujši strup na vse kar diši po jugoslovansko. Priporočali bi temu »vogerszkemu skolniku«, da stopi preko bližnje meje v svoj blaženi »Vogrski orszag«, da se tam preko izve-liča. Sicer pa bi bi! skrajni čas, da se ure-de šolske razmere v Prekmurju in da se pregleda obisti vsem tistim, ki škilijo preko meje in h katerim spada tudi Domovl-nin člankar. Takim ljudem, ki svetu oznanjajo, da »Rficz ednoga vogrszkoga skolni-ka jc vecs vredna, kak deszet jugoszlav-szkih učitelov« z nadzornikom vred« in katerih vsakdanja molitev se glasi: »Jasz vorjem v gorisztanenyi Vogrszkoga or-szaga«, ne sme biti mesta med nami! Članek v »Domovini« kliče po temeljitem razčiščenju Avgijevega hleva v Prekmurju' — Protestirajo. Krajni šolski svet v Smledniku je siklenil na svoji seji dne 27. pret. meseca, da vloži protest proti »Pri-bičevičevi naredbi, ki uvaja v šolo politiko« — kakor piše »Slovenec« z dne 2. t. tn. »V šoli nima mesta niti sokolstvo niti orlovstvo. Pouk naj se vrši na verski, katoliški podlagi«, pravijo modri člani kraj-nega šol. sveta v Smledniku. Protest v .t Slovencu« je naslovljen na višji šolski svet, ni nam pa znano, če je bila odposlana na višji šolski svet še posebej kaka protestna vloga. Želeli bi, da višja šolska oblast pouči smledniški in druge krajne šolske svete o njihovih dolžnostih, drugače bodemo doživeli pri podeželskih krajnih šol. svetih, kjer prevladuje še stari šušteršičijanski zlobni duh, pravo pravcato anarhijo. — Dobesedno enak protest je odposlal na v. š. svet kraj. šol. svet v Izlakah, kar priča, da izhaja vsa gonja iz enega in istega brloga. — Upokojitev učiteljstva. Ministrstvo prosvete je sporazumno z ostalimi ministrstvi odredilo, da imajo odslej vsi uči-telji(ice) svoje prošnje za upokojitev z vsemi potrebnimi prilogami opremljene vlagati potom svojih predpostavljenih oblasti na ministrstvo prosvete v Beogradu. — Višji šolski nadzornik dr. Poljanec je dobil večmesečni dopust. Nadomestuje ga v njegovem uradu realčni profesor Tavčar, kateremu je prideljen iz Maribora došli prof. Vacaz. Nadzorniške posle pa bo vršil za čas Poljančeve odsotnosti predsednik višjega šolskega sveta doktor Stanko Bevk. — Učiteljske plače na trgovskih šolah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v sporazumu s prosvetnim ministrstvom določilo, da se izenačijo plače učiteljem na trgovskih akademijah in trgovskih šolah s plačami drugih srednješolskih profesorjev. — Smrtna kosa. V Splitu je umrl tov. Vekoslav Radica. bivši predsednik Save-za učiteljskih društava v Dalmaciji in učiteljskega društva za splitski okraj, v starosti 58 let. Pogreb zaslužnega tovariša se je vršil v Splitu dne 1. t. m. Blag mu spomin! — V torek 1. t. m. je preminul tov. Franc Meško, nadučitelj na Zidanem mostu. P. v. m.! — Predavanja o Masaryku. V ponde-ljek dne 7. t. m., na 71. rojstni dan predsednika čehoslovaške republike, je priredila »Slovanska šola« v Beogradu Masa-rykov dan. Po vseh šolah so se vršila predavanja o tem velikem slovanskem državniku. — Iz Prekmurja, Dopisniku zadnjega članka »Iz Prekmurja«, tov. Milko Goru-pu, bi svetovali, da se v prihodnje bolje informira o prireditvah šolske dece v Prekmurju. Hvaležni smo mu sicer za dober nasvet, vendar smo se ravnali po njem prej kot je bil on sploh v Prekmurju. V kolikor je meni znano, se pridno prirejajo po naših šolah male šolarske prireditve v prid šolarske knjižnice. Bila je pred kratkim v Bakovcih, v Beltincih, dve v Murski Soboti na državni šoli (Vidov dan 1920 in Božičnica 1920), in še gotovo drugje vse v omenjeni namen. Sicer pa vabimo g. tovariša za 24. maj v Mursko Soboto, da se bo na lastne oči prepričal o našem delu. T. S. — Nabiranje pirhov v znane dobrodelne namene je doseglo že dosedaj nepričakovane uspehe. Do 8. t. m. je izkazalo svoje prispevke Jugoslovanski Matici 162 šol z okroglo 44.000 kronami dohodkov. Ker pa še niso prispele od mnogih strani nabiralne pole, obeta biti zbirka veliko sijajnejša. Natančni seznam izda ob zaključku Jugoslovanska Matica. — Ribniška šolska mladina za Jugoslovansko Matico. V mesecih decembru in januarju je kljubu prepovedi višjega šolskega sveta, ki je zabranil pobiranje darov za Jugoslovansko Matico v priliki praznika ujedinjenja 1. decembra, nabrala mladina 108 K zanjo, in sicer na deški ljudski šoli 40 K, na dekliški ljudski šoli 45 K, na meščanski šoli pa 23 K. To je deloma denar nabrani 1. decembra, deloma vinarska zbirka mladine, ki ne veže svoje ljubezni na eventuelne zapovedi in prepovedi raznih birokratov. Sicer pa pokaže tudi zdaj o priliki nabiranja pirhov, da jo preveva kljubu vsemu nesebična ljubezen, ki se hoče udejstviti in pokazati svetu, da ni ta mladina zadnja v Sloveniji. Le krepko dalje po začrtani poti. X. — Odobrena šolska knjiga. Poverjeništvo za tik in bogočastje je odobrilo .^Čitanko za meščanske šole« II. gel. Sestavil Josip Brinar. Cena broširane knjige 30 K 50 v, vezane 33 K. — Pirhi. Šolarji metliške sedemraz-rednice so na poziv Jugoslovanske Matice zbrali našim malim v zasedenem ozemlju za pirhe 444 K 70 h. Posnemajte! - K —č. — Članarina in darila za učiteljski konvlkt. Okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasni iz Krškega 200 K. — Računski naidsvetnik Avgust Bu-kovfc iz Ljubljane 124 ¡K. — Šol. vodja Alojzij Kecolj iz Ljubljane 4 K. —: Čuček Helena 10 K, Fabijan Antonija 10 K, Lesnika Mihael 10 K, Lesnika Viljemina 10 K, Majhen Ivan 10 K, Premrov Jožica 10 K, Lužar Mira 10 K, škrjanec Feliks 10 K, Žel Janko 10 K, Žel Marijana 10 K, Vrež Antonija 10 K, Matija Pergu 10 K, vsi šentlenar-škega .okraja v Slov. goricah. — člani gornje-grajskega učiteljskega društva so zbrali na svojem .zlborovanju v Rečici 155 K. — Skupaj 603 K. Neodrešena domovina. —r Aneksljska slavnost v Tolminu. V proslavo aneksije so priredili privandrani Lahoni v Tolminu v nedeljo dne 27. februarja veliko slavnost, na katero so vabili staro in mlado, a je kljub vsemu prizadevanju izpadla prireditev precej kla-vamo za nove tolminske gospodarje. Poleg urad -jiištva so bile zlasti komandirane šole, da se udeleže te za mater Italijo tako važne slavnostL Od 400 šolodolžnih otrok tolminske ljudske šole jih je bilo na slavnosti navzočih okrog 50 vse drugo z odraslimi vred se je tega dne odstranilo iz Tolmina ter pustilo laško gospodo pri pogrnjenih mizah lepo v mini — samo! Na učiteljišču je imel govor vodja Lorenzoni, ki je zalgrazen Lah, teT je pred učitelfiščnfei proslavljal novo državo, ki da je že toliko storila :za Slovence — toda mesto za-željenih živijo klicev, so videli gospodje vsem solze v očeh, ter slišali ihtenje in jokanje .učencev in učenk, ki so jokali nad izgubo domovine, drage Slovenije! — —ir Pri kulturnih pogajanjih z Italijo je ime. novan zastopnikom naše države g. Lujo Vojmo-vič; pr¡deljenih mu je več strokovnjakov tudi h Slovenije. —tr Zahteve našega naroda v neosvoboje»! domovini. *Kmetška ¡in delavska zveza za Pri-morje« je na občnem zboru v Sv. Luciji poleg raznih gospodarskih in socijalniih zahtev sprejela tudi važne politične resolucije, v katelrih zahteva: 1. v uradih in na železnicah naj se nastavijo našega jezika zmožni uradniki; 2. proti poitailijanče-nju naših krajevnih imen in pačenju naših priimkov najodločnejši protest; 3. šolstvo se naj ohrani na 'višini kot je bilo pred vojno; poučevanje italijanščine zlasti v krajih, kjer je le poldneva! pouk, se naj ne uvaja. Književnost in umetnost. Zvonček. Izšli sta pravkar prvi dve številka letnika 1921. s sledečo vsebino: 1. Janko Leban: Jugoslaviji. Pesem. 2. Fr. Roječ: Moja neveseila pomlad. Pesem. 3. Janko Leban: Dijaška. Pesem. 4. E. Gangl: Kapetan Hrnjak. Povest. 5. Sava Ra-dič-Mlirt: Panova oSveta«, Pesem s šestimi podobami. 6. Bistriška: Jesenska pesem. Oipis. 7. C. Z.: Svoboda. Sanje. 8. Ivo Trošt: Kaznovani slovanski bratje. Povest. 9. Miroslav Kunčič: Na poljani. Pesem. 10. Ewa!d-Humek: Pripovedka o dvonož-csu z osemnajstimi podobami. 11. Fran Vajda: Pe-trolejsiki vrelci v Medjimurju. Poučni spis. 12. Miroslav Kunčič: Zvončki, »'«sem. 13. M. Hočevar: K osemdesetletnici prof. Maksa Pleteršnika. Življenjepis s podobo. 14. Janko Leban: Rudarjev sinček. Pesem. 15. Janko Lban: Red in snaga v vseh stvareh! Povest. 16. Janko Leban: Koimar. Pesem. 17. Andrej Rapč: Klical- sreče. Pesetn. 18. V. Klanšck: Misel s Kosovega. Pesem. 19. Janko Leban: Nagajivi Zdenko. Povest. 20. Janko Leban: Nagrobnica. Pesem. 21. Miroslav Kunčič: Ptički so ¡vznemirjeni . . . Pesem. 22. Vam, mladi irodljubi! Zahvala. 23. Pouk in zabava. 24. Kotiček gospoda Doropoljskega. 25. V XXII. leto! Naročajte ta naš najboljši mladinski list! Kr. zaloga šolskih knjig In učil v Ljubljani je izdala doslej sledeča dela: 1 Pesmarica I. Zbirka pesmi in pevskih vaj za ljudsko šolo. Sestavil H. Druzovič. Ceni 5 K 50 vin. 2. P e m a r i c a II. Zbirka pesmi in pevskih vaj za ljudsko šolo. Sestavil H. Druzovlč. Cena 10 K. 3. Pesmarica III. Zbirka pesmi in pevskih vaj za ljudsko šolo. Setavil H. Druzovič. Ce-r,a 10 K. 1 Stran 4. ü&TEUSKt TOVARIŠ, dne 10. marca 1921. Štev. 10. 4. K a č u n i c a za obče ljudske šole. Diusi zvezek. Oddelek A in B. Sestavil A čemivec. Cena 18 K. 5. Računica za obče ljudske šole. Tretji zvezek. Sestavil A. Cerraivec. Cena 19 K 30 vin. 6. Čitanka za meščanske šole. I. del. Sestavil Josip Brlaar. Cena vezani knjigi ¡4 kron. 7. Logika, u v o d v znanstveno mišOcnje. Spisal dr. K. Ozvald, vseučiliški profesor. Cena broširane knjige 36 K, pel trdo ve-aane 41 K. S. Občna zgodovina vzgoje in p .tu k a s (posebnim oziram na ljudsko šoilstvo n moška in -ženska učiteljišča. Spisal dr. Janko Bez-jak. Cena broširane knjige K 46, potato vezane 49 K. Sokclič. Druga številka ima sledečo vsebino: 1. Sakoliču. Sokodsko oko. 2. Sckotekemu naraščaju. N. Peiko. (Dalje i^nlhodnjač.) 3. Vježbe s batšntama za mušku d-jecu. 4. Proste vježbe attu-Skog naraštaja. 5. Olasnik: Povodom ptivag so-koJ&kc« narašfaja u Bjelovoru. — Tekma naraščaja pri Sokolu I. v Ljubljani. — Tekma sokol-skega naraščaja ua Jesenicah. — Cajnka djece, aaraštaja Sokolskog društva u Bjelcxvaru. - Dr. Li. Pivko: Kratka metodika telovadbe. lsiorlja slovenačklh književnosti. Kako živo zanfcnartje vlada med Srbi ta naišo književnost in ®e zgodovino, kaže dejstvo,, da so priredili v zadnjem času po Orafenauerju in drugih virih kratek pregled zgodovine naše literature na srednjih in strokovnih šolah. Knjigo k sestavil prof. Joftič v Nišu. Izšla je v knjigarni Rajkoviča m Ojvrkorviča v Beogradu ter stane 7.50 din. Slovenska Matica. Tretji m četrti snopič drugega letnika »Časopisa za slov. jezik, književnost in zgodovino- sta v skupnem zvezku izšla. — iKer so cene tjjku tekom lanskega leta znatno naraisJe, jc Matica kot založnica primorana, zvišati letino naročnino »Časopisa« na 60 kron. -» Prosimo dosedanje naročnike, naj doplačajo in vabimo nove, naj se priglase v čim večjem številu, ker je še mnogo izvodov »Časopisa« na raapottago. Brezobrestno posojilo Učiteljskemu konviktu. 5. izkaz. Miha Kafoaj iz Begunj 500 K; Viljemina Beni-sereva iz Ljubljane 400 K; Matija Breziavar iz St. R up črta na Dolenjskem 1000 K; Julij Mayer iz ¿«vr. Tuhinja 1000 K; Stanko Završnik iz Kranja 1000 kron; Anton Sepaoher iz Kranja 500 kron; Janja Mfklavčičeva iz Kranja 1000 krem; Franja Urbančičeva iz Bukovce 1000 kron; Edo Vidlc iz Reteč 1000 K; učirteljstvo v Mokronogu 1200 K, in sicer Janez Piniat 400 K, Marija Dolianova 200 K, Marija Peatova 200 K, Ludovika Ko.šeninijeva 200 K, Ladislav Varvič 200 kron; 5. izkaz 8600 K; zadnjič izkazanih 114.000 kron; skupaj 122.600 K. Naj nihče ne zabi svoje dolžnosti nasproti učiteljski deci! Poživljamo vse Tovariše in tova-rišdce, naj podpišejo brezobrestno posojilo Učiteljskemu konviktu! Šolski voditelji in šolske voditeljice, storite kaj za ta blagi namen v svoj ¡Ji učiteljskih -¿borili! Odbor društva za zgradbo Učiteljskega komik t a v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Razpis roditeljskih in učiteljskih služb. St. 543. o. š. sv. Na razpis v. š. sv. z dne 9. februarja 1921, št. 1815. Na javnih ljudskih šolah v okraju LJubljami-okt.iica se razpisujejo nastopne roditeljske in učiteljski službe v stalno namestitev: 1. na 5 razrednici v Borovnici: «iustea za 2 učitelja, 1 učite-ijici, 2) na 2 razrednici v Ormučaih: služba za 1 učiteljico, 3) na 6 razrednici v Dev. Mar. Polji: služba za 3 učitelje, 1 učiteljico, 4) na 1 razrednici v Golem: služba za učiielja-vodiiteija, 5) na -4 razrednici v Hrušici: služba za 1 učitelja, 6. na 8 teljice, 7) na 1 razrednici v Rakitni: služba ?a učitelja - voditelja, 8) na 5 ratzredniei v Sostrern: služba za učitelja, 9) na 1 razrednici v Spod. Sliv-no: služba za učitelja-voditelja, 10) na 4 raizred-n'.ci na- Studencu-Igu: služba za 1 učiteljico. It) na 6 razrednici v St. Vidu n. Lj.: služba za 3 učitelje, 1 učiteljico, 12) 6 razrednica v Šmarju: služba za 2 učitelja 1 učiteljico, 13) 2 raercdnica v Smartnem p. Šm. goro: služba za učiteljico, 14) -na 3 irazr. v Zalogu: služba za učitelja, 15) na 4 razrednici v Zg. Šiški: služba za 1 učitelja, 1 učiteljico, 16) na 8 razrednici na Viču: služba -¿a 3 učitelje, 1 učiteljico, 16) na 8 razrednici na Viču: služba za 3 učitelje, 1 učiteljico, 17) na 8 razred-»ici na Vrhniki: služba za 3 učitelje, 2 učiteljici. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti, do 15. aprila 1921. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno ;vošnjo. Moški prosilci *a mesta v Št. Vidu m De v. Mar. v Polju z Izpiti za pouk na obrtoo-nadalje-a aintb šolah, imajo prednost. Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni ljudsko-šolski s-bžb; na bivšem Kranjskem, morajo dokamati z državnozdravniškim izpričevalom, da fizično popolnoma sposobni -za šolsko službo. Okrajni šolski svet v LJubljani, dne 26. februarja 1921. Predsednik: Dr. Ferjančič, IrT Izšle so: b m Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. Novo I — Pismeni pouk» jrtu-hnraSiini. — Novo I Potrebno in času primerno! Učite se srbohrvaščine na podlagi učnih listov, ki so vseskozi strokovno, praktično in lahko-umevno izdelani ter obsegajo srbgko-hrvatsko-«lovensko čtivo s tolmačem in slovnico. Te učne liste urejuje prof. dr. Jos. Mencej, naročila pa sprejema Josip Chrlstof, ravnatelj zasebnega učnega zavoda v Ljubljani, Domobranska e. 7. — Celoletna naročnina znaša 60 K. Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica In posojilnica „Učitelj» skega konvlkta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 28. febr. 1921 K 386.509*49. Hranilne vloge se obrestujejo mr po 4%. "M Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do "36. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 5 K se ne odgovarja. ■ ■HniMUHMHIUlHIUMMM»! 9 Naši himni: ■ \ 1. Lepa naša domovina. 5 2. Bože pravde. ■ j Dvoglasno s spremljevanjem har- | monija za šolsko mladino priredil ■ Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro- ; čila sprejema le Učiteljska tiskarna. RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4*—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust! Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja tla mu oni i VeCletno jamstvo! Ugodni plačilni pogoji! Tvrdka JOSIP PETELINC — LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 C £ li > K 55 se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Griizner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna 1 ° strojna popravila. —.........- S5 s» 5 K O* Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! || Ugodni plačilni pogoji! ČEVLJI najbolje Kakovosti ČEVLJI Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj In poštnina: veljaven od 1. marca 1921 uaprej do preklica. moški, chevrean z robom . „ boks z robom . . . boks z robom, polov, za Strapaco: moški, teletina, brez kapie, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „" kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . K črni 570 -580-- rujavi 620 — 600 •- era i 500- rujavi 495'— - 495 - 535 -535- 530-— moški, kravina s kapicami in podkvami ..... „ gojzerski hribovci ... — ženski, boks z lak - kapico In robom....... 615'— „ teletina z robom (štra- paeni)....... 470"— „ belo platno: visoki K 410 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—. 515 — 680- 510 Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno popravilo. Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. -I Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založdo ,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: I Engelbert GangI: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12 Ar.drej Rapfe: „ „ , I., II., III., V., VI. zvezek po.....„12 Mišjakov Julče: B I„ II., III., IV., V., VI. zvezek po . . . „ Ivo TroSt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........ Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po....... „ Bhblea pripoveduje. Spis za mladino po........... Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ................ Nadalje: Rab. Tagore: Povestlee ...................... Dr. Ivo Šorli: Bob in TedI.................... Cvetko Golar: Prelepa Vasiijiea................... „ Beb za mladi zob (pesmice).............. 12*— Dr. Ivan Lah: Dore.................... Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).............. Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 — Franc Roječ: Tončkove sanje (igriea)........ — — Ewald Bolka: Dvonožee............. .K 50 — Fran Levstik: Martin Krpan..............— — Ivan Albreht: Mlada greda (pesmiee).............. Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... Nemeova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... »K 11*— France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12 — Moj zverinjak...................... Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6"-—, 8*40. 9"—, 25'—, 30'—, 12--12-12--12 — 15- 12-30.-12 — 10-— . . 3— vez. K 32 -„ , 20— . . 56-. . 20--. , 40— .i 40r , . 16— . . 20— Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfe. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Qnlclfl Ilct ®tev* in 8top< P°®la- Na razpolago uUioKi lisi« go pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena : 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. QJ& priporoča naslednje nove knjige: Hnlma «a!» E. GangI, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. UUIIlid Trdo vez. K 18—, ......... Otrn^Ui nHf»r Dru9! predelani natis. Sestavila Marica Gregorlieva (Stepanflieva). vplivom UUCI ,grke za m|adino „trojih vrtcev jn ljudskih Sol. BroS. K 16—. H. PODKRRJŠEK; Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHAEL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, broš. K 14—.