SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 14 de enero -14. januarja 1999 POVEZANOST NAS REŠUJE Večina proti TET 3 V Sloveniji večkrat govorijo o »sionskem čudežu v Argentini”, mi pa ravn° tako vztrajno pripominjamo, da tega čudeža nikjer ni bilo in ga tudi ni, Pa je za njim samo trdo delo, žrtvo-Vat\je in trdna povezava v osnovnih ’Tednotah. Tu je osnovni temelj naše skupnosti. Prišli smo iz iste zgodovinske poja-Ve> slovenskega naroda in katoliške Vere> skupaj pretrpeli vojsko in revolu-CU°> predvsem to zadnjo, ki nam je ^snila tisto podobo, ki smo jo ponesli 12 domovine, ko smo jo morali zapustili z begom za rešitev golih življenj, ki A pa večina naših vojakov ni mogla. Življenje v taboriščih brez upa na Pnhodnost nas je tudi povezalo v skup-n°st in nas opredelilo. In kot nove ^eljence v tej deželi - ko se še nismo ^ašli in iskali dela in jela - smo se pri mašah in prireditvah, pri Petiu in kulturi. Skupna ideja, zgodovi-na in borba so nam dale moč, da smo Cedili vse to, kar danes imamo, z 2astoi\jskim delom, trudom in prostornimi „davki” - finančno podporo s*Upnosti. Iz centra „na Martincu” in Pozneje „na Ramonu” smo se širili v Pfedmestja, bliže svojim domovom, v lottos in Lanus, San Justo in San ^rtin, Carapachay, Pristavo in Bera-^gui, pa še širše v notranjost države. V teh razdaljah - na ure vožnje ali ^ tisoče kilometrov - nas je družilo le vezi. Neoprijemljivih je bilo do- U: ideja, versko življer\je, spomini in ^P^e. A oprijemljive so bili medse- JW obiski, pogovori, delo v domovih . 0rganizacijah, igra in pesem, in še m še. 2a ^n° v^°§° v tem -ie imel naš tisk. edali smo se, da je to tista močna ^icevina, ki nas povezuje v še tako , pljenih krajih. Izdajali smo kryige, tUfne, politične, verske, izdajali smo mesečnike (nekaterih ni več med nami: Slovenska beseda, Vestnik, Slovenska pot, Sij slovenske svobode itd), veliko pa jih je še ostalo in odlično izpolnjujejo svoje poslanstvo kot fokalna središča. Duhovno življenje, ki smo ga podedovali še od Kastelica in Hladnika, pa naš časopis Svobodna Slovenija, ki je pred 50 leti postal tednik in je - hvala Bogu! - to še danes. Ta je širil našo demokratično idejo po vsem svetu, se vrinjal tajno v Slovenijo, pa med nami širil resnico, branil svobodo in utrjeval demokratičnost. Razgledoval se je po Argentini, po naših občestvih, po rojstvih in smrtih, po dogajanju doma in po svetu, pisal komentarje in razčlenjeval politiko, zahteval spremembe doma in trdnost načel. To svoje delo opravlja še sedaj. Ker ni praktično možnosti, da 'bi dobili novice in komentarje od neodvisnih demokratičnih glasil doma, smo še vedno navezani na naš časopis, ki se trudi slediti svojim prejšnjim idejam. Pri tem ga moramo podpirati vsi, vsak po svoji moči. Pošiljajmo novice iz naše skupnosti, pišimo pisma s svojimi pogledi, ut:rju,jmo idejno jasnost s svojimi članki, odstopajmo novice, ki jih zvemo od doma. In seveda je še materialna nuja, da časopis živi dalje. Ostanimo njegovi naročniki v teh težkih časih krize v Argentini, kakor so bili naši starši naročniki lista, ko še niso imeli skoraj pesa za hrano. Ideja nas je družila preko pisanja časopisa in idej, ta naj nas še vedno povezuje v njem. Podprimo s kakršnim koli sodelovaujem naš list in mu ostanimo zvesti še v naprej, da bo „čudež” še dolgo kazal na naše prepričanje, delo in zvestobo. TD Peterle o združitvi SKD in SLS ^ . r®dseskega političnega prostora, saj ni litjv n°> da so istorodne ali istovetne po-sile razdeljene. 0ceri- *tev teh dveh strank bi po njegovi pri 1 močno motivirala volilce in bi lahko Predvolilne koalicije nove ®ne stranke in socialdemokratske T0 ^ e (SDS) v okviru večinskega sistema. tj£j. 6 k* k normaliziralo slovenskega polici®1 Prostora, ampak bi ga tudi poenos-naredilo preglednega. Stališče Po zadnjih podatkih o neuradnih in delnih izidih glasovanja na referendumu o financiranju izgradnje nadomestne termoelektrarne v Trbovljah (TET 3) se je po v nedeljo 91,25 odstotka vseh preštetih glasovnicah proti zakonsko načrtovanemu financiranju izreklo 77,62 odstotka volilk in volilcev, za pa je glasovalo 20,24 odstotka volilk in volilcev. Po zadnjih podatkih se je referenduma o TET 3 udeležilo 26,71 odstotka oziroma 417.813 od skupno 1.564.382 volilnih upravičencev. Referendum je uspel samo v treh volilnih okrajih v Zasavju. V Trbovljah se je za državno sofinanciranje izgradnje TET 3 opredelilo 84,18 odstotka, v Hrastniku 80,55 odstotka, v Zagoiju 59,13 odstotka. Vse pomladne stranke so bile proti financiranju te termoelektrarne, ker je bila načrtovana po bivših nerentabilnih socialističnih metodah in bi njeno zgubo morali plačevati vsi davkoplačevalci, pa še bi centrala zelo onesnaževala okolje. Če misli Slovenija priti v Evropo, ne sme svojega gospodarstva še sedaj obremenjevati z negospodarskimi investicijami. Kot je videti, so ljudje bili istega mnenja, razen v Trbov-jah in okolici, kjer je itak levica najmočnejša. KOALICIJA SE KRHA M krščanskih demokratov do združevanja s SLS ostaja nespremenjeno: krščanski demokrati so odprti za ta proces, za katerega vedo, da bo zahteven. „Vemo, da na silo ne gre, hkrati pa tudi, daje v bazi obeh strank veliko pričakovanje, da do tega pride. O pripravah na združitev se lahko pogovarjamo tudi ob tem, daje SLS v vladi. Jasno pa je, da SLS ne more vztrajati do konca na tej ladji, nato pa obrniti smer in se peljati verodostojno naprej,” je poudaril Peterle. Predsednik SKD je kritično ocenil delo slovenske vlade, ki je v minulem letu naredila „izredno malo”. Do vlade je kritičen predvsem zato, ker ta „ne odgovarja na izzive časa”. Peterle sicer priznava nekatere pozitivne dosežke vladne koalicije, njen bistveni problem pa vidi v nezmožnosti odločanja celo o mai\j zahtevnih projektih. Nasprotno pa Peterle ocenjuje, daje opozicija v minulem letu delovala dobro, kar priznava tudi Bruselj. Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je 7. januarja za zaprtimi vrati ob še vedno trajajočem dvomesečnem koalicijskem premirju ocenil stanje v koaliciji. Poleg sklepov v zvezi s kršitvijo koalicijske pogodbe s strani ljudske stranke (SLS) ob glasovanju o interpelaciji zoper ministra za šolstvo Slavka Gabra je naj višji organ LDS pred nedeljskim referendumom o načinu financiranja TET 3 podprl izgradnjo termoelektrarne. Kot je dejal predsednik LDS in vlade Janez Drnovšek, je kritična razprava članov sveta LDS o kršitvi koalicijske pogodbe s strani SLS v primeru interpelacije zoper ministra Gabra „izzvenela v resno opozorilo”, vendar se svet LDS ni odločil za prekinitev koalicijske pogodbe. LDS pa vztraja. na tem, da se to ne sme več zgoditi ter da se zagotovi spoštovanje koalicijskih dogovorov in programa, ki si ga je koalicija postavila v tem mandatu. V koalicijskih pogovorih - koalicijski sestanek naj bi bil že v torek prihodnji teden - naj bi skušali zagotoviti, da se takšne kršitve ne bodo več dogajale, je poudaril premier Drnovšek. V zvezi z zaostrenimi razmerami v koaliciji glede niza kadrovskih vprašanj je premier Drnovšek dejal, da predlogi SLS za novega obrambnega ministra niso zdeli dovolj dobri, tako da se bodo pogovori o kandidatu nadaljevali. Svet LDS pričakuje, da bo koalicija sprejela potrebne odločitve na področju kadrovske politike in pri tem tako v pri- Peterle, ki je prvopodpisani pod zahtevo 30 poslancev za predhodni zakonodajni referendum o TET 3, ocenjuje projekt o državnem sofinanciranju te gradnje kot investicijsko nasilje in gospodarsko neupravičeno investicijo. Zasavje bi bilo treba reševati drugače: država bi morala s svojimi instrumenti podpreti zdrav del gospodarstva. V Zasavju bi morala država kratkoročno podpreti tiste, ki imajo dobre programe in ki lahko z ustrezno državno podporo odprejo nova delovna mesta. Dolgoročno pa je treba delati na drugačni gospodarski sturkturi, ki ne bo vezana samo na premog oziroma na samo eno gospodarsko panogo, je poudaril Peterle. Po STA meru predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca kot za obrambnega ministra upoštevala načelo kompetentnosti. Če usklajene rešitve na tej podlagi niso možne, pa svet LDS predlaga da vlada in njen predsednik zagotovita spoštovanje teh načel. V Dragatušu v Beli Krajini pa so se 8. januarja na celodnevnem srečanju sestali poslanci, ministri in najožje vodstvo Slovenske ljudske stranke (SLS). Popoldanski del seje so namenili predvsem odnosu poslanskega kluba SLS in vodstva stranke ter težavam v koaliciji. Sestanek v Dragatušu je poslanska skupina zahtevala že decembra, saj poslanci čutijo pomanjkanje komunikacije z vodstvom, zlasti s predsednikom Marjanom Podobnikom. Po srečanju za zaprtimi vrati je vodja poslanske skupine Franc Zagožen povedal, da so se posvetili zlasti odnosu parlament - vlada, temu, kako bolje delati v poslanski skupini in kako disciplinirati lastne poslance. Razprava je bila na trenutke ostra, zlasti v analizi odnosa z vlado -poslanci po besedah Zagožna niso prizanašali niti lastnim niti ministrom liberalne demokracije. Govorili so tudi o tem, kako bolje organizirati delo v vladni koaliciji. Po Zagožnovih besedah je razčiščevanje medsebojnega odnosa v koaliciji zahtevala prav ljudska stranka, saj naj bi bila komunikacija med vladnimi partnerji premajhna danes celo popolnoma zaustavljena. Zagožen je zavrnil včeraj nanizane očitke s strani liberalne demokracije, češ daje glavni krivec trenutne koalicijske krize SLS. Dejal je, da je bila koalicijska pogodba večkrat kršena predvsem s strani LDS, in sicer ob zaostankih pri sprejemanju nekaterih vitalnih zakonov, kot na primer pri zakonu o denacionalizaciji, o kmetijskih zemljiščih, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, na področju energetske politike in TET3. Pred napovedanimi koalicijskimi pogajanji bo SLS zahtevala dosledno izvajanje koalicijskega sporazuma Kar se vztrajanja v sedanji koaliciji tiče, SLS za zdaj druge alternative ne vidi; tako kot liberalna demokracija pa tudi ljudska stranka po Zagožnovi oceni napoveduje možen razhod, če pogovori ne bi bili uspešni. STRAN 4: Punca, ti ne razumeš 'k Zgodilo se je Iz življenja POGOVORI Z MANJŠINO Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji. Pogovori so potekali v luči priprav na srečanje s predsednikom Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Antoniom Martinijem, ki se bo 15. januarja mudil na pogovorih v Ljubljani. Sogovorniki so glavno pozornost namenili zakonu o globalni zaščiti slovenske manjšine ter gospodarstvu in čezmejnemu sodelovanju. Sprejema so se udeležili še predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer, državna sekretarka MZZ Mihaela Logar in generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. NAJBOLJŠE SLOVENSKO PODJETJE Po mnenju bralcev revije Business Central Europe (BCE), ki jo izdaja založniška hiša The Economist, je najboljše slovensko podjetje Lek. Za najboljšega vodjo podjetja v Sloveniji PA so bralci BCE izbrali Marka Voljča, direktorja Nove Ljubljanske banke, ki je bila izbrana tudi za najboljšo slovensko banko. OD KOD ENERGIJO? Na TV Slovenjja so priredili anketo o gradi\ji TET 3. Načrtovano gradnjo nove trboveljske termoelektrarne je podprlo le 22% vprašanih, skoraj 60% pa jih je bilo proti. Nasprotniki gradnje TET 3 so predlagali kot skrajno možno, vendar še sprejemljivo rešitev obnovo TET 2. Z njimi se je strinjalo skoraj 46% vprašanih, 19% se jih je izreklo proti obnovi TET 2 in proti gradnji nove termoelektrarne. 15,5% jih je vztrajalo pri načrtovani gradnji TET 3. Manjkajočo električno energijo bi bilo po mnenju vprašanih mogoče nadomestiti na več načinov: z varčevanjem (91%), gradnjo hidroelektrarn, malih hidroelektrarn in plinskih elektrarn (50%), uvozom manjkajoče energije in nadomestno energijo iz toplarn. Samo 25% bi jih manjkajočo energijo nadomestilo z novimi termoelektrarnami. POGOVORI O JEDRSKI ELEKTRARNI Hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges je potrdil, da se bo s slovenskim kolegom Metodom Dragonjo v začetku prihodnjega tedna pogovarjal o meddržavnem sporazumu o jedrski elektrarni Krško, okrog katerega sta državi po njegovem mnenju dosegli določen napredek. Slovenski je po Porgesovih besedah deloma sprejemljiv, o preostanku pa se je moč pogovarjati, saj obstaja določena stopnja soglasja okrog solastništva in paritet v solastništvu. JAMBOREE V Čilu se je končal 19. Svetovni skavtski jamboree, ki se ga je na prehodu v zadnje leto tisočletja udeležilo 34.000 skavtov z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Iztočnica srečanja je bilo tudi prijateljstvo, medkulturno razumevanje in strpnost ter iskanje rešitev za boljše življenje in svet, zlasti mir, ki bo podlaga za prihodnost. Slovenski skavti so na poti v Santiago obiskali naše rojake v Buenos Airesu. EVRO V obdobju od 1. januarja do 5. januarja se je vrednost enotne evropske valute evro po srednjem tečaju Banke Slovenije s 188,46 tolarja povečala za 0,11 tolarja oziroma 0,06 odstotka na 188,57 tolarja. Predavanje dr. Jožeta Bernika Institut za mednarodno pravo Advokatske zbornice v San Isidro je priredil v petek, 18. decembra 1998 izredno sejo, na kateri je predaval dr. Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Tema je bila: „La Nueva Democracia en Europa central”, s posebnim poudarkom bn razmere v Sloveniji. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje in mu je sledila dolga debata in mnogo vprašanj o dilemah demokracije v naši dobi. Vital Ašič Umrl Primož Ramovš V 78. letu je 10. januarja v Ljubljani umrl zadnji predstavnik modernistične kompozicijske šole, slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš. Starosta slovenskih skladateljev, eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja Primož Ramovš, je zadnjih petdeset let takorekoč v celoti obvladoval slovensko in ttyo glasbeno sceno kot ustvarjalec in tudi kot poustvarjalec. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni član Slovenske filharmonije. Primož Ramovš je za svoj obsežen in kvaliteten opus prejel Prešernovo in Rozinovo nagrado in bil leta 1988 imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Od leta 1977 je bil častni član SAZU. Vedno je rad orglal pri raznih mašah v stolnici; dejal je, da se pri tem potopi v religioznost in da ga glasba popelje bliže k Bogu. Slovenija na CD Slovenija je dobila konec lanskega leta prvi interaktivni atlas s podnaslovom Slovenija na zemljevidih, slikah, v besedi. Pripravila so ga založba Mladinska kpjiga, Geodetski zavod Slovenije in poletje Glo-balvision v obliki zgoščenke CD-ROM za računalnik. Nastal je na podlagi prilagojenih kart Atlasa Slovenije, omogoča hitro iskanje po topografskih kartah in mestnih načrtih ter dostop do opisov 1900 izbranih krajev, naravne in kulturne dediščine, predstavljenih tudi s 1500 slikami. Interaktivnost zgoščenke se kaže v možnosti vnašai\ja osebnih podatkov in zapiskov, merjenja razdalj, iskanja dodatnih informacij prek vgrajenega internetnega brkljalnika ter orientiranja v prostoru s pomočjo satelitske navigacije. V iff WMWWfi Slovenski film nagrajen Na mednarodnem festivalu kratkome-tražnega filma v Sydneyu v Avstraliji, ki je potekal od 3. do 9. januarja 1999, je zmagal slovenski film Boštjana Mašera študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dokumentarec „Romeo in Julia iz Kočevskega Roga” prikazuje zgodbo Antona, ki se v domu za ostarele zaljubi v Mileno. Pričneta živeti skupaj, po nekaj letih pa se odločita za življenje v kočevskih gozdovih. Žal pa Milena po letu dni umre in Anton ostane sam - s spomini; preseli se do tako želenih morskih obal, toda kljub vsemu ga spomin na svojo zadi\jo veliko ijubezen, Mileno ne zapušča niti za trenutek. Vse bralce pisec ponižno prosi, naj mu odpustijo. A ponoviti se moramo k že neštetokrat oguljeni kosti ponovne predsednikove kandidature. Sicer pa nismo edini. Kar poglejte dnevnike. Povsod je ta zadeva na prvih straneh, kot da bi bilo to edino važno od vsega, kar se v Argentini dogaja. KO SE CEPI DLAKA V zadnji številki smo pisali o sestanku, ki ga je imel senator Reutemann s predsednikom. Bivšega guvernerja iz Santa Fe so ponovno predlagali kot alternativnega predsedniškega kandidata peronizma. A s tistega sestanka je Reutemann odšel prepričan, da mu kandidatura nikakor ni zagotovljena spričo spoznanja, da se Menem ni dokončno odrekel možnosti lastne ponovne kandidature. To prepričanje je izrazil tudi v novinarskem intervjuju in obenem izjavil, da se dokončno umakne iz predsedniškega tekmovanja. Reutemannove izjave so sprožile pravcati plaz, najprej v peronistični stranki, nato pa v politični javnosti sploh. Številni resni in vestni peronisti so spoznali, da je predsednikova igra ponovno odplavila enega vrednih kandidatov. S tem pa stranka zahaja v položaj, ki ne bo preveč ugoden v tem volilnem letu. Zato so bile reakcije nekoliko bolj ostre kot doslej, čeprav je videti, da vsak gleda na stvar tudi z vidika lastne koristi. Med vsemi pa je prednjačil guverner province Entre Rios, Jorge Busti, ki je zahteval, da se „tej zadevi ponovne izvolitve napravi konec”. Menem sam je seveda kot doslej uprizarjal dvojno igro. Po eni strani je priznal, da mu ustava ne dopušča ponovne kandidature, po drugi pa zatrjeval, da bi „gotovo” ponovno kandidiral, če bi mu to dopustila. Za tem se je pritoževal, da je „edini” v vsej državi, kateremu ustava prepoveduje kan-didrati (seveda ni omenil, daje tudi „edini”, ki je bil dvakrat zapovrstjo predsednik). Ko so ga vprašali, če je možno, da bi kandidiral, če bi vrhovno sodišče drugače razumelo ustavo in ga habilitiralo, je dejal, da je to „praktično nemogoče” (ni pa dejal, da ne bi kandidiral). Če pogledamo izjavo, ki jo je podal julija lanskega leta, potem ko je buenosaire-ški guverner Duhalde zagrozil s plebiscitom o ponovni predsednikovi kandidaturi, bomo videli, da je odpoved vsaj svojevrstna. Tam je zatrdil, da je po resnem premisleku „sklenil zapustiti vsakršno akcijo, ki bi vodila k možnosti ponovnega tekmovanja leta 1999”. Ni pa dejal, da ne bo kandidiral, če bi akcija koga drugega ali kake skupine odprla možnost ponovne kandidature. Bralci bodo rekli, da s tako analizo samo iščemo dlako v jajcu (ali da „iščemo dlako v mleku”, da nas bodo tudi mladi razumeli). Spričo danega položaja je včasih potrebno, da se tudi dlaka cepi. Poleg tega predsednik nikdar pozneje ni jasno izrazil, da se odpoveduje ponovni kandidaturi. Nasprotno, izrabil je vsako priložnost, daje sejal nejasnost in zbujal dvom. KJE JE MEJA? Občestvo političnih opazovalcev v Argentini se danes loči v dve veliki skupini. Eni, ki trdijo, da je predsednik dokončno namei\jen ponovno kandidirati in bo to tudi izvedel; in drugi, ki menijo, daje vse le igra z namenom, da ohrani nedotaknjeno moč v državi do odhoda z oblasti, v stranki pa v nedogled. Obe poziciji sta po svoje ekstremni in je verjetno resnica nekoliko tu nekoliko tam. Ni mogoče zanikati, da so predsednikove sai\je in želje usmerjene v tretji mandat. Dobro se zaveda, da ni nobene možnosti Tone Mizerit ustavne reforme in da edina pot vodi skozi Vrhovno sodišče. Mnogi menijo, da se predsednik ne bi upal podvzeti te poti, Pa se motijo. A Menem se tudi zaveda, da to predstavlja veliko nevarnost tako v notranjem kot v zunanjem vidiku. Morda se bolj ozira na zunanjega. Ko se je te dni mudil na uradnem obisku pri predsedniku Clintonu, je skrajno pazil, da ne bi beseda nanesla na to možnost. Iz Washingtona že nekaj časa pošiljajo jasne namige, da jim ne bi prijala ponovna kandidatura. Tak odlok Vrhovne j ga sodišča bi dokončno spodkopal tem# I argentinski juridični stabilnosti. To pa ® najboljše priporočilo za argentinsko P0*1' j tično, zlasti pa ne gospodarsko povezavo s svetom. Upoštevajmo tudi Menemovo izigravanje lastnih in nasprotnikov s to zadevo pon0-vne kandidature kot sredstvo, namerje110 ohranjanju oblasti. Predsednik se boji, da bi mu spričo konca mandata ušle vajeti12 rok. Stopamo namreč v najtežjo dobo ustavnega življenja, ko na obzorju vstaja moZj nost politične spremembe na oblasti. Nekal takega se je dogajalo predsedniku Alfo*1-’1' nu, kije skušal položaj rešiti na ta način, ® je izredno zgodni sklical volitve. Korak s* je spremenil v pravi boomerang, tako daJe moral oblast zapustiti kar šest mesece' pred koncem mandata. Še nekaj pa bi zabeležili izmed predsednikovih izjav preteklega tedna. vprašanje glede tega, če bo „Menem kandidiral za predsednika”, je odgovoril da »Caf los ne”. Je s tem hotel namigniti, da lahl® kandidira „Edvard”, njegov brat? Večin® smo že omenili to možnost, ki je večina opazovalcev pušča ob strani. Tudi danes se povračamo k njej. S tem, da se dokončno ne odloči gl*® lastne niti glede druge kandidature v stfl® ki, se Menem drži v sredini scene, bn* šahu stranko in ostalo politično skupi*0* in ohrani možnost, da v tej igri izsili vs» j remi („tablas”, kot v šahu, zaradi pon* Ijanja potez), če ne že zmage. UGIBANJA, LE UGIBANJA Kako se bo spričo tega položaja razril3 la argrentinska politika, je zaenkrat vp>® šanje, kateremu ne najdemo odgovora u tanejo nam ugibanja, le ugibanja. A k32 se, da tudi predsednik z vso svojo bistmf tjo in gibčnostjo ne more obvladati v*L odtenkov. Marsikatera njegova poteza r° obratne sadove od pričakovanih. Zauur afera okoli Reutemanna je dosegla, da se oba že veljavna predkandidata, Duh® in Ortega, zedinila v zahtevi, naj bodo ^ tranje volitve aprila, ne pozneje. Tenu* ^ pridružuje vedno več ostalih veljakov, ® njimi marsikateri guverner celo iz skup menemistov (že prej omenjeni Busti) Medtem pa se je Menem mudil v zda Ve* kjer je obiskal predsednika Clintona-trud obiska je bil usmerjen v namen, da pridobil ameriško pomoč v Malvinski z®2 vi. Malvinsko otočje (Falkland za viec Evropejcev) se zadnje čase suče v osprf . argentinske politike. Človek se v.0 vpraša, če ni drugih važnejših ali nujn^ vprašanj v tukajšnji družbi, da se tolik0 polaga v vprašanje otokov. -j Tudi v tem ni jasnega odgovora. A ; nam bralci dovolijo analizo, prav obrazom obrnjenim v prihodnje volitve' ^ je bil leta 1982 prestiž vojaške vl^^j najnižji točki in je državo pričel preu'e j val stavk in socialnega nemira, so ob° ^ ni oddelki zasedli Malvinsko otočje in P ,f nali Angleže. S tem je vlada dosegla bilo konec osporavanja, in prejela ° zaslombo prebivalstva, medtem ko je n gj ral Galtieri postal skoraj narodni herd! Menem dela upa v tej smeri? Seveda so to ponovno le ugibanj® Slovenci v Argentini Razpeta med kontinenti Mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko Zaključek šolskega tečaja svetih Cirila in Metoda v Mendozi Slovenska družina Fink iz Argentine je znana po vsem svetu. Ne samo zaradi svoje slovenske zavednosti, ampak tudi zaradi njenih glasbenih talentov. Bernarda se je Podala v svet kot mezzosopranistka, njena tol^jša sestra Veronika je že tudi pela v ljubljanski Operi, zdaj živi z družino na Miamiju, brat Marko Fink, tudi svetovno ®tan pevec pa že nekaj let živi v domovini ^ojih staršev v Sloveniji. Mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko Se je rodila v Buenos Airesu, tam je tudi končala glasbene študije. Leta 1985 se je Preselila v Evropo in tam nastopala s svetovno znanimi simfoničnimi orkestri od Du-n^ja do Berlina in Prage, Londona in Pariza do Amsterdama in še kje.' Seveda tudi v ^adi, ZDA in na Japonskem. V Ženevi se Je spoznala z diplomatom Valentinom In-zkom, Slovencem iz Avstrijske Koroške, Poročila sta se, danes imata dva otroka, in k°t pravi Bernarda smeje, „cigansko živ- Svetovno znano pevko in avstrijskega diplomata sva srečala prvič v torek, 5. Januarja 1999, po uprizoritvi Monteverdije- ^ARKO KREMŽAR ve opere Odisejeva vrnitev ali The Return of Ulysses to his Homeland ali II Ritomo D’Ulisse in Patria, kjer je Bernarda nastopala za holandsko Opero v glavni vlogi Penelope (v Sydneyu, op.ur.). Po napornem izvajanju te klasične opere (v italijanskem jeziku) je bila kar nekam utrujena, bilo je tudi že pozno ponoči, okoli nje pa sta še skakljala otroka. Zato sva se z Bernardo in soprogom Valentinom dogovorila za pogovor čez dva dni v hotelu kjer je družina stanovala. V hotelskem apartmaju sta naju hčerkica Valentina in sin Simon pozdravila v lepi slovenščini, tako se sicer pogovarjajo tudi doma; otroka govorita tri jezike, razen slovenskega še nemškega in češkega, saj je g. Inzko služboval na Češkem kot diplomat šest let. Bernarda pa govori kar sedem jezikov. Glas Slovenije: Gospa Bernarda, očitno se navdušujete za klasiko, to ste dokazali tudi zdaj, ko ste si izbrali vlogo Penelope v operi „aristokratskega komponista” in „očeta modeme opere”, tako mu namreč pravijo, Claudia Monteverdija, kije živel od leta 1567 do 1643. Se vam ne zdi, da ga v svetu vse premalo izvajajo, saj ni skrivnost, da je za zahtevnejše okuse? B.F.: Doma smo bili v intelektualni družini že zgodaj uvedeni v literaturo. Ko sem bila še mlada, sem veliko brala in tako sem prišla tudi do te glasbe do katere čutim posebno afiniteto, ne morem razložiti zakaj. Ni da Dl bila specializirana za staro glasbo, v njo sem bila vržena in sem se tako dobro počutila, zato me zdaj tudi večkrat vabijo različne operne hiše. Monteverdi je pa tisti, ki Nad. na 6. str. (5) - KONEC OB UVODU V CRNO KNJIGO Nobenega dvoma tudi ni, da imajo de-fte o odstranjar\ju in postavljanju spomenikov, ki jih skušajo sredstva javnega ^Veščanja v Sloveniji prikriti, če ne celo 0sttiešiti, globok pomen. V isti luči se šele ®kaže pomembnost odločitev ministrstva šole, ki zamenjuje zgodovinski spomin ‘z ^ino doktrino’; postane pa tudi razumlji-v°> zakaj sedanja oblast ne želi, da bi Plapolale ob praznikih po Sloveniji slovens-e zastave, kajti tudi narodna zavest se iz spomina. Ob teh vprašanjih, katerih se pisec *®e knjige ponovno dotakne ob koncu ^oda, tečejo odločitve za moralne vredno-1 Pa tudi za razčiščen in umirjen spomin, 1 je tako pravica rajnih, kakor še ne Njenih, pa dolžnost vseh živih. LAŽ, ORODJE SISTEMA Kadar je v deželah pod partijskim nad-*°rom prišlo na dan vsaj malo resnice, so rjSUci komunističnih totalitarnih režimov “ro pričeli spreminjali realni teror v „ale-No revolucije s stavki kot: ‘kadar sekaš letijo iveri’, ali ‘ne moreš narediti po-če ne razbiješ jajc’. Na kar je odgovo-? Vladimir Bukovsky, da je videl dovolj jj^bitih jajc, pa nobene pogače. (...) !^ihiyše je bila brez dvoma perverznost ^'ka. S čaranjem besed, se je sistem V nedeljo 13. decembra je bila po maši v Slovenskem domu sklepna šolska igra v dveh slikah Modra vrtnica pisateljice Kristine Brenkove. Igraje potekala v dobi kraljev, kraljičen in navadnih ljudi. Fantazija se je prepletala z realnostjo. Kralj bi se rad poročil s svoji vrtnarico, zato je odločil, naj bi hčerka-princeska prevzela kraljevsko krono. Razglasil je, da jo bo dobil princ, ki ji bo na praznik vrtnic prinesel pravo modro vrtnico, tako „ki diši in v zemljo se vsadi, da nove vrtnice rodi”. Princ iz Dalatamataje je prinesel izrezljano modro vrtnico, princ iz Indijekaramindije vtkano svileno modro vrtnico. Sosedov Janezek pa narisano modro vrtnico. Vsi so bili zavrnjeni. Po poti pa je prišel fant s piščalko, ki je že obhodil ves svet. (Med vso igro se je slišala njegova melodija). Srečal je princesko, ki mu je povedala, da čaka fanta z modro vrtnico. Ta bistrež pa je utrgal lep šipkov cvet in ga ji izročil. Ker je bil princeski fant všeč, mu je veselo zatrdila, da ji je prinesel pravi pričakovani modri cvet. Ko je za to kralj izvedel in želel okronati fanta s piščalko, tega s princesko nista sprejela Fant je predlagal kralju, naj okrona dvornega norčka, ki si je to zelo želel. Tako se je zgodilo v zadovoljstvo vseh. Nastopali so: princeska - Lucija Trtep Grintal, dvomi norček - Frido Šmon Ocvirk, zvezdogled - Robert Plath Pregelj, vrtnarica - Zofija Štumberger Hirschegger, princ iz Dalatamataje - Friderik Štumberger Hirschegger, sosedov Janezek - Niki Štumberger Hirschegger, vzgojiteljica - Alenka Llanos Nemanič, prva dvoma dama - Astrid Stopar Artač, druga dvoma dama - Barbara Bajda Šmon, stražar - Niko Žumer Šmon, služabnik princa iz Dalatamataje - Sebastjan Bajda Šmon, služabnik princa iz Indijekaramindije - Damijan Hirschegger Nemanič. Sodelovali so tudi trije, že bivši učenci, zdaj srednješolci, kralj - Avguštin Šmon Ocvirk, princ iz Indijekaramandije - Boris Bajda Šmon, in fant s piščalko - Janez Bajda Šmon. Igro je naučila in režirala voditeljica tečaja Lenčka Božnar. Scenografijo je pripravila sama s pomočjo Jožeta Štirna. Za glasbo je poskrbel Tone Štim. Šepetalka je bila Maruška Štim. Pri šminkanju sta pomagali ge. Helena Hirschegger Štumberger in Anica Štim Arrigoni. Lepa kratka in zelo dobro izvedena igrica je v vseh gledalcih vzbudila dobro voljo in jih večkrat spravila v smeh. Otroci so na splošno obvladali lepo slovenščino, predvsem nekaterim je slovenska beseda zelo gladko tekla Mnogo je bilo ploskanja, ker bila res prijetna in zanimiva igra! Po prireditvi so učiteljice razdale učencem spričevala Za tem so otroci, ki letos končujejo tečaj (osem jih je bilo), prejeli v dar od voditeljice Slovnični dodatek h knjigi Dober dan slovenščina (Donaj, Vladimir, Ljubljana, 1996). Oni pa so ji izročili šopek rdečih nageljnov z imeni vseh osmih. Sledile so zahvalne besede Anice Štim Arrigoni v imenu šolskega odbora in vseh staršev ter Davorina Hirscheggerja, predsednika Društva Slovencev, ki je poleg zahvale izrečene vsemu učiteljskemu zboru vzpo-dbujal starše, naj še naprej pošiljajo svoje otroke v tečaj in tudi povabijo znance, ki tega ne delajo, za naslednje leto. Otroci so nato izročili darila vsaki učiteljici: Lenčki Božnar, Eriki Bajda, Nežki Bajda Bellandi, Maruški Štim, Tončki Šmon, Urški Šmon in Angelci Šmon Bajda. Lepa gesta je bila, ko je Lenčka Božnar poklicala na oder tri srednješolce, ki so radi sodelovali pri igri in jim poleg poguba podarila še rdeč nagelj iz svojega šopka. Kot je že v navadi, je bil zaključek „zaključka" hladen. Vsak otrok je namreč prejel sladoled! Pa ne samo šolski otroci, tudi tisti, ki so mladi v srcu, torej učiteljice, starši in vsak od navzočih, ki ga je želel. Veseli in hvaležni smo se počasi razšli. M.I.F.G. koncentracijskih taborišč spremenil v prevzgojno ustanovo, in rablji... so imeli za nalogo spreminjati ljudi starega kova v ‘nove ljudi’. Taboriščne zapornike so ‘prosili’ s silo, naj verujejo v sistem, ki jih je spremenil v sužnje” (34), povzema avtor pretresljivo dejstvo, ki ga potrjuje vsa knjiga. Čaranje besed, jemanje pomena besedam kot so svoboda, tovarištvo, pravica, bratstvo..., jemanje vrednosti izrečeni besedi, bo morda dediščina komunistične formacije, ki bo najdalj težila nove rodove. Navadno, „laž ni nasprotje resnice, stricto sensu, ker se vsaka laž naslanja na drobce resnice,” opozarja avtor bravce, ki komunističnih propagandnih metod ne poznajo od blizu. „Zato je razmeroma lahko popravit i poglede, ki jih je zmaličila komunistična propaganda, silno težko pa je nekoga, ki vidi nepopolno, pripraviti do tega, da bi svoje intelektualno stališče spremenil. Prvi vtis je bil poln predsodkov in tak ostane. (...) Zaradi svoje propagandne sposobnosti, ki je nad vsako primerjavo in ki temeni v veliki meri na perverznosti jezika, so komunisti uspeli uporabljati celo moč kritike usmerjene proti njihovim terorističnim metodam, za pobijanje iste kritike. Pri tem so še tesneje strnili vrste aktivistov in simpatizerjev z obnovitvijo svoje komunistične veroizpovedi.” (34) „Zahod je bil dolgo neverjetno slep za komunistično propagando. Zapleten je bil zaradi lahkovernosti do izredno zvitega sistema, iz strahu pred sovjetsko močjo in zaradi cinizma politikov in špekulantov,” ugotavlja avtor in se ustavi nato pri lahkovernosti, kateri so zapadli zahodni politiki v Jalti in še po njej. (35) Ko omenja, da se je „hotenemu ali nehotenemu nepoznanju zločinske razsežnosti komunizma pridružila, kot navadno, še brezbrižnost naših sodobnikov do soljudi,” skuša pojasniti, da izhaja ta, prej kot iz trdosrčnosti, iz preprostega dejstva, da se vsak zanima predvsem za probleme, ki so mu blizu, ostale nesreče pa dojema, v tem stoletju, ki je polno nesreč, manj prizadeto. Ta ugotovitev brezbrižnost morda pojasni, a je nikakor ne more opravičiti. Gre za pomanjkanje vzajemnosti, ki pa se ne pričenja na mednarodni ravni. Bolj solidarno družbo bo treba pričeti graditi, ali morda bolje obnavljati, pri temeljih, to je pri družini. TRIJE RAZLOGI ZA USPEŠNOST PRIKRIVANJA Pisec nadalje zelo posrečeno ugotavlja, da ima prikrivanje komunistične zločinske razsežnosti, poleg že omenjanih še „tri posebne razloge. Prvi od teh je v samem pojmu revolucije. Še vedno traja in ne kaže, da bi se kmalu končal, dvoboj okrog ideje revolucije, kot so jo razumevali v 19. in 20. stoletju. Njeni simboli, rdeča zastava, internacionala, stisnjena pest, se prikažejo ob vsakem večjem socialnem gibanju. Che Guevara je spet moderen. Revolucionarna gibanja so aktivna, se izražajo javno in prosto, ter zavračajo s prezirom vsak izraz kritike glede zločinov svojih predhodnikov.” (36) „Drugi razlog je povezan s sodelovanjem Sovjetov pri zmagi nad nacizmom, kar je dovolilo komunistom skriti svoj končni cilj, ki je bil prevzem oblasti, pod masko gorečega patriotizma. (...) Antifašizem je postal za komuniste dokončna nalepka,... v imenu antifašizma jim je bilo mogoče utišati najbolj trdovratne nasprotnike. (...) Ker je predstavljal po zaveznikih poraženi nacizem ‘absolutno zlo’, se je komunizem zlahka in skoraj mehanično prevesil v tabor dobrega” (37) Resničnost sovjetskega osvobajanja Evrope je ostala na Zahodu prikrita. Tako časnikarji kot zgodovinarji so povojno pripoved poenostavili. Zamolčali so, da je šlo v Evropi ob koncu vojne za dve popolnoma različni osvoboditvi. „Ena osvoboditev je vodila v obnovo demokracij, druga pa je omogočila pot diktaturam. V srednji in vzhodni Evropi je sovjetski sistem nameraval naslediti (nacistični) Reich tisočih let. Witold Gombrovicz izraža v skopih besedah dramo teh ljudstev takole: ‘Konec vojne Poljakom ni prinesel svobode; v žalostni srednji Evropi je pomenil le zamenjavo ene noči z drugo, Hitlerjeve rablje so zamenjali Stalinovi.” (37) Pri tem ni odveč spomniti, da je tudi naša Slovenija del te žalostne srednje Evrope. Domači rablji so prišli iz Stalinove šole. Tretji razlog, za skrivanje resnične po-Nad. na 4. str. 0 ŽENSKIH HLAČAH IN ZASTONJSKIH POTOVAHJIH PISMA BRALCEV Punca, ti tega ne razumeš BESEDA ZAHVALE PRIJATELJU Razum^ivo je, da z zanimanjem prebiramo, kadar v Sloveniji kaj pišejo o nas. Vsak človek rad vidi, da je predmet pozornosti. Zato vestno brskamo za članki o „argen-tinskih Slovencih”, pa naj bo v Družini ali v Delu, da imenujem dvoje nasprotnih pozi-cij. Seveda, potem smo včasih užaloščeni, ker pisanje ni vedno prijazno. To pretirano zanimanje je sad dejstva, da smo bili desetletja zamolčani in je še vedno neka novost, da nas po demokratizaciji upoštevajo v javnih občilih. Upoštevanje pa je lahko različne narave; včasih je dobrohotno, drugikrat slabonamemo. Pa tudi temu se človek privadi, da ga tepejo, čeprav smatra, da bi bil vreden pohvale. Pred kratkim je doma izšla knjiga „Otroci dveh domovin”, ki je študija o drugi generaciji naše emigracije. Spisal jo je nam že znani Zvone Žigon, sedaj pri Inštitutu za izseljenstvo Slovenske akade-mije znanosti in umetnosti (SAZU). Delo je nadvse zanimivo in bi predlagal, da ga vsi vestno preštudiramo in soočimo njegove poglede z našimi. Avtor sam v zasebnem pismu prijatelju priznava, da je v mnogih zadevah »kritičen”. Kritika pa je vedno dobrodošla, seveda pod pogojem, da je dobronamerna ali pa vsaj, da je stvarna in njen namen ni rušiti. Skozi tuja očala lahko vidimo stvari, ki so nam sicer neopazne. Ob tem moramo biti avtorju hvaležni, čeprav včasih z njim ne soglašamo. Če me je Žigonova knjiga veselo presenetila, me je pa zelo užalostil komentar o njej, ki ga je v Delu (Književni listi, 12. novembra 1998; članek je nato ponatisnila še Ameriška domovina, 26. nov. 1998) napisala nam tudi znana Alenka Puhar, pod naslovom ..Domotožje iz Patagonije”(?). Škoda; večkrat berem kake njene spise in se mi zde stvarni, umestni in pozitivni. A to pot je drugače. Nič nimam proti strokovnemu pogledu članka (na to se gospa očivid-no spozna). Zbodel me je kriterij, po katerem izbira primere, citate ali anekdote. Zaboleli so me nekateri komentarji in naravnost razjezila strupena vprašanja. Dobro vemo, da ni potrebno klevetati, da nekoga očrnimo. Dovolj je, da o njem zastavimo dvoumno vprašanje, pa ga spravimo ob čast. Tak je primer, ko gospa zapiše: ,,Ali je mogoče biti hkrati še Slovenec in moderen, demokratičen Argentinec?” S tem enostavno vsiljuje bralcu Ob uvodu... Nad. s 3. str. dobe komunizma, ki ga nav£\ja uvod v Črno ki\jigo, ,je manj očit, in njegova razlaga je bolj kočljiva. Po letu 1945 se je pojavil genocid Judov kot paradigma modernega barbarstva in to do take mere, da je osvojil ves prostor, s katerim so razpolagale množice v dvajsetem stoletju, za občutenje in razumevanje strahot. Po tem ko so komunisti v prvem obdobju zanikali nacistično specifično preganjanje Judov, so kmalu uvideli prednost, ki jo lahko dosežejo s takim priznanjem, ki stalno oživlja antifašizem.” (37) (...) „Kako bi si bilo mogoče predstavljati, da so ti, ki so pomagali s svojo zmago pri uničenju genocidnega (nacističnega) sistema, uporabljali enake metode?” (38) Za večino zahodnjakov, tudi politikov in kulturnikov, je bilo vsekakor enostavneje kaj takega si ne predstavljati. DOLŽNOST ZGODOVINE V to posplošeno zasanjanost Zahoda je udarilo že omenjeno poročilo Nikita prepričanje, da tisti, ki smo „še Slovenci” ne moremo biti moderni, še manj demokratični. Ker sem član generacije, o kateri piše, bi srčno rad vedel, na podlagi česa mi Alenka Puhar očita pomanjkanje modernizma ali demokratičnosti. Seveda ni ta edini sporni zapis v članku. Saj piše tudi o „modrecih”, ki „vladajo tej miniaturni državi”; in trdi da „v tej argentinski enklavi ne prenesejo modernih izmišljij, pa četudi gre samo za ženske hlače”. Se vidi, da gospe že dolgo ni bilo pri nas, sicer bi si prihranila blamažo vsaj s to zadevo o hlačah. Nekaj pa me je v članku naravnost užalostilo. To je, da od vseh številnih trditev in anekdot v knjigi Alenka Puhar popolnoma izven konteksta citira le izjavo majhne deklice, ki sredi Patagonije trdi, da „ko bom velika, bom učiteljica slovenščine, da bom lahko šla zastonj v Slovenijo”. Da ni dvoma o namenu citata, ob koncu celotnega članka avtorica v ,j>ost scrip-tum, da se ne izgubi v množici neprebranih strani in knjig” navede še stran, na kateri je ta izjava zabeležena, in omenja številko še druge strani, kjer ima deklica vrstnike, ki „hodijo v cerkev(?) na sobotni srednješolski tečaj - malo zaradi slovenščine, še bolj pa zaradi končnega izleta v Slovenijo, kamor bodo smeli sami, brez nadzora staršev.” Joj, kakšen škandal. Ti ljuclje so pa res popolnoma nenormalni: skupina mladih hoče iti na potovanje pa brez nadzorstva staršev! V čem je izrednost tega pojava, ne vem. Če pa je gospa hotela namigniti, da se našim mladim slovenščina kreše in da hodijo na tečaj samo zaradi potovanja (in seveda učiteljice poučujejo le zaradi zastonjskega obiska Slovenije), naj bo le mirna. Štejem si v čast, da sem bil član prve skupine abiturientov STRMB in nismo nikamor potovali. Kakih petindvajset letnikov je za nami veselo dokončalo tečaj, ne da bi se jim sploh sanjalo o kaki možnosti obiska Slovenije. In če bi to potovanje naenkrat postalo nemogoče, tudi ne bo zmanjkalo dijakov v naših učilnicah. Zadeva učiteljic je bolj kočljiva. Citat deklice, izvzet popolnoma iz konteksta, je nesramno namigovanje na „zastonjska potovanja v Slovenijo”. Desetletja in desetletja so naše učiteljice poučevale in edino plačilo je bil iskren „Bog lonaj”. Če je Hruščova 24. februarja 1956. Od takrat o strahotah komunizma niso vedeli le tisti, ki tega niso hoteli. Ob vsem polprikrivanju je Hruščov vendarle dejal med drugim tudi: „Danes vemo, da so bile žrtve preganjanja nedolžne. Imamo neizpodbitne dokaze da so bili, daleč od tega, da bi bili sovražniki ljudstva, marveč so bili pošteni mo/je in žene... Kako naj se delamo, da nismo vedeli kty se dogaja? (...) V življenju vsakega, ki je zakrivil zločin, pride trenutek, ko mu izpoved zagotovi milost, če ne oproščenja.” (39) To so besede, ki jih je izrekel vodja sovjetske partije pred več ko štiridesetimi leti. Kdaj bomo slišali kaj podobnega iz ust zadnjega voditelja slovenskih komunistov? Ali upa, sku-p;ij s tovariši, na ‘milost in odpuščanje’ brez ‘izpovedi’, ki se je zdela potrebna celo njegovemu sovjetskemu kolegu? Prišel je čas, da se vprašamo, pravi Courtois, „kakšno mesto ima zločin v komunističnem sistemu?” Na to vprašanje odgovarja s sodelavci na naslednjih osemsto straneh in sicer zato, ker gre za dejanja, ki so bila „dolgo časa hote pogreznjena v tajnost arhivov in vesti.” (42) „Druga dolžnost, ki jo izpolnjuje to delo, pa je povezana s spominom. Počastiti spomin rajnih je PO 50 Buenos Aires, 24. januarja 1949. Ameriška vojaška ladja General Blaeck pristane v pristanišču. Izkrcali smo se številni potniki raznih narodnosti. „Sensacion termica” 35-40°C in v zimskih oblekah. Preimenovali so nas iz beguncev v priseljence. Naš prvi začasni dom je bil Emigrantski hotel. Tu bomo morali čimprej urediti vse potrebne uradne papirje in legitimacije. In potem?!... Po nekaj urah premikanja in čakanja po hotelu in iskanju prtljage se po zvočniku oglasi uradnik-Slovenec, naj se takoj javim v prvem nadstropju. Na hodniku na vrhu stopnic me je že čakal Vinko Aljančič. On je že pred nami odšel iz taborišča. Po kratkem pozdravu ves presenečen po nisem vedel kaj reči. Vinko nadaljnje: „V bila potem nekaterim dana možnost obiska daljne domovine, je to poleg priložnosti potrebnega strokovnega izpopolnjevanja le skromna zahvala za dolgoletni trud. Nikomur ni nič podarjeno. Če bi naše učiteljice vse ure, ki jih žrtvnjejo v poučevanju slovenske besede in pesmi, v udeležbi sej in pripravljanju učne tvarine, namenile v plačano delo, pa čeprav le kot služkinje po domovih, bi v nekaj letih nabrale dovolj denarja za luksuzno potovanje v Slovenijo, pa še bi jim ostalo, da bi na primer lahko kupile zgodovinski Zbornik Zedinjene Slovenije in ga poklonile gospe Alenki Puhar, da bi lahko nekoliko bolj stvarno presojala argentinske Slovence. Sicer pa naj bo avtorica brez skrbi. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu ostali tudi brez teh potovanj. V začetku vsakoletna in zastonj se sedaj vršijo vsaki dve leti; učiteljice si morajo same plačati 20% stroškov vožnje, ostali del vozovnice pa založiti, da se jim potem vrne. In ker argentinska gospodarska kriza hudo prizadeva tudi „še Slovence”, bo marsikateri učiteljici to „zas-tonj” potovanje nemogoče. Dejansko se je letos že dogodilo, da izbrana oseba ni mogla potovati zaradi denarnih razlogov, druga je sklenila ostati doma, ker je smatrala, da je celoten način organiziranja nečasten, tretjo (ki naj bi nadomestila eno prvotno vpisanih) pa so s praznimi razlogi zavrnili iz Ljubljane. Izbiro, kdo potuje in moralna dolžnost, predvsem še, ker gre za nedolžne in anonimne žrtve Moloha absolutne oblasti, ki je hotel izbrisati vsak spomin nanje. Po padcu berlinskega zidu in po razsulu središča komunistične oblasti v Moskvi, se nahaja v Evropi matrica tragičnih izkušenj XX stoletja, pa tudi pot za sestavo skupnega spomina. (...) Ta dolžnost zgodovine vsebiye nedvomno moralni vidik.” (43) KONEC UVODA Črna knjiga komunizma je, po avtorjevih besedah, priložnost za premislek, ki „n£y bo vztrajno voden po ljudeh, ki se zavedlo, da ne smemo pustiti skrajni desnici, kateia je vedno bolj prisotna, privilegija, da bi samo ona govorila o tem resnico. Komunistične zločine je potreba obsoditi in analizirati v imenu demokratičnih vrednot in ne iz kakih nacifašističnih idealov”. (45) Komunisti so se predolgo skrivali za propagandno krilatico antifašizma, da bi smeli uporabljati tak izgovor v nedogled. S to mislijo Courtois zaključnje uvod v knjigo, ki obljublja najti odgovor na vprašanje: Zakaj so voditelji komunizma mislili, da je „potrebno iztrebiti vse, katere so označili LETIH industrijskem metalurgičnem poletju, Kier sem zaposlen, rabijo še delovnih moči.” & hočem, takoj dobim mesto in delo v svojem poklicu, kar je nadvse hvalevredno. Kdo ne bi sprejel tako ugodne ponudbe? Druga njegova skrb je bilo stanovanja Bila je stanovanjska kriza, posebno še za naše prazne žepe. Tudi tu je bilo odprt0 srce prijatelja: „Če nas je že deset pod eno streho, bomo pa napravili prostor še za dva, tudi za tvojo ženo Angelco!”. Kako to povrniti, poplačati? Ne z besedo ne materialno ni mogoče. Priklenjen 9 na bolniško posteljo. Največja uteha, sreč* in zadovoljstvo ti je gotova tvoja žena Francka in družina. Hvala Tebi, prijatelj Vinko! Angelca in Janez Jenko kdo ne, namreč sedaj opravljajo v Ljubija-ni, morda zaradi ..modernizma” in »de-mokracije”. Ob vsem tem mi je spomin nehote poromal v tisti večer, ko smo se poslavljaj' od umrle učiteljice Mije Markež. V množici ki se je zbrala na „Markeževini”, si lahko srečal zrelega moža, katerega je pokojna ..gospodična Mija" poučevala še v taborišču v Avstriji, ali pa dvanajstletnega fantič3' kateremu je še zadnjo soboto prilivala ljubezen do slovenske besede. Čez polno° je že bilo, ko se je skupina mladih s Prista-ve zbrala ob krsti. Po stari slovenski navad1 , (res, nič ..moderni”) sta molitev in slovens-ka pesem glasno odmevali v noč. Solze v | očeh pa so bile plačilo pokojni, ki ga ne ] odtehta nobeno ..zastonj potovanje”, ker s° hilf* i/.raz iekrono lwaloi&*vooti ixx | Avtorica članka se je spravila na stvar> , ki je ne razume. In to je vedno nevam0, , Naša skupnost je sicer lahko obje^ ! sociološke študije, a naše življenje je vred- ^ no spoštovanja. To je ena temeljnih člove- , kovih pravic. Omenjeni članek pa je ko1 j pljunek, ki je padel na grob tolikih naši*1 j učiteljev, ki so se v tujini izželi v ljubezni j do Slovenstva, pa naj so si ga predstavlja!1 moderno ali starinsko. Saj je krščanstv0 1 tudi vedno manj moderno, pa nas uči, nSl odpuščamo tistim, ki „ne vedo, kaj dela)0 Sem spada to pot tudi gospa Alenka Puhat- Tone Mize^ kot ‘sovražnike’? Zakaj so mislili, da im^° pravico teptati nepisani zakon, ki vodi ž>v' , ljenje človeštva: ‘Ne ubijaj’?” (46) j| morjem človeške krvi se avtor upravičen0 sprašnje, kaj so rablji mislili. Ali ne nakaz®' , jo s tem nehote, da bo treba iskati naj$!° je odgovore na ta vprašanja v svetu misli i*1 idej, pa tudi v svetu vere? Odgovor bo gotovo zanimal tudi Sl0-vence. Na naših tleh je bilo namreč pobiti!1' v času revolucije in komunističnega režin13 ] izredno veliko, a še vedno ne točno razi® j kano število ljudi. Do teh znanih in i*eZ ] nanih žrtev in do njihovega spomina ima)0 , neodklonljive dolžnosti resnični demokrat , tudi v naši državi. ^ Francoski izobraženci, ki so bili 113 i komunizmom razočarani, so zdaj, ob koncU , stoletja, s sodelovanjem pri pisanju i knjige po svojih močeh poravnali dolg d zgodovinske resnice. Upajmo, da bo ta zgl° , zbudil vest tudi njihovim vrstnikom po tis°f ’ evropskih državah, kjer je molk o zločin^ komunističnih režimov še vedno pravilo- KONEc Navedbe so po španskem prevodu: „El libro negro del comunismo", Editorial Planeta, Barcelona, 1998. Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... KRŠKO/TREBNJE - Seizmografi drža-vne mreže potresnih opazovalnic so prvi ^ leta 1999 zabeležili več šibkih potres-™ sunkov iz oddaljenosti 70 kilometrov Jugovzhodno od Ljubljane. Žarišča potre-Sov so nastala jugozahodno od Krškega, na °t>močju Krškega hribovja. Najmočnejši Potresni sunek je imel magnitudo 1,6. Po °cenah uprave za geofiziko je bila intenziteta najmočnejšega tretje do četrte stopnje P° evropski potresni lestvici (EMS). Potres Po prvih podatkih čutili redki prebivalci l'0staryevice in okolice. Seizmoigrafi so zabeležili še potres na območju Tre- I Nega. UUBLIANA - Prvega januarja se je do *• ure v slovenskih porodnišnicah rodilo otrok. Prvi novorojenček je na svet j^vekal osem minut po polnoči v ljubljans-® Porodnišnici. Mali Matic je bil težak 3530 j^'ov in velik 51 cm. Sicer pa sta se v 'JUbljani rodili še dve deklici. V letošnji dvoletni noči se je največ otrok rodilo v CeUski porodnišnici, in sicer tri deklice in etl deček. V Kranju, Novem mestu, Postojni ® Ravnah na Koroškem so se rodile štiri eklice. V Novi Gorici pa je na svet privedi fantek. Nobenega poroda pa v novolet-^noči niso imeli v Mariboru, Kopru, Mur-Soboti, Izoli, Krškem in Trbovljah. LJUBLJANA - Uradni podatki kažejo, ^ Slovenci z izjemo lovcev ne segajo Po8osto po orodju. V državi je tudi razme-r°itia malo imetnikov orodja, približno dva 'jdstotka. Med tistimi, ki v Sloveniji pose-, *yej0 prijavljeno orožje, izrazito prevladujmo lovci: po podatkih ministrstva za no-Jptye zadeve je imelo konec novembra v tovenyi 38.296 občanov prijavljenih sku-N 85.669 kosov različnih vrst orodja; na-skoraj dve tretjini je lovskega (64,6 ^®totka), tretjina pa varnostnega (34 ods-tkov) orodja. Skrb pa vzbujajo podatki o Vse večjih količinah odkritega oz. zasežene-^ neprijavljenega orožja v Sloveniji v minulih petih letih. Policija je leta 1997 zase-dvakrat več orodja kot leto prej, od tega ^ Wlo največ hladnega orožja, pištol, plins-8a orožja, pušk, lovskega orodja idr. De-2 kaznivih dejar\j v Sloveniji, pri katerih je le ^^AJ ■ Slovenska dolgoprogašica He-"a Javornik je zmagala na tradicionalnem , istrskem teku v središču Dunaja. 5,4-°nietrsko preizkušnjo je pretekla v 17 ^Utah in 35 sekundah, kar je tudi nov ord proge. Melbourne - Na svetovnem prvenski''jadranju v Melbournu so s kvalifikaciji Pričeli prvenstvo v razredu 470. Sveto-. ain evropska podprvaka Tomaž Čopi in g ya Margon sta po treh regatah v skupini sedmem mestu, v ženski konkurenci s^a Jai\ja Orel in Klara Maučec na 13. kostu skupine A. V ponedeljek so v obeh nkuren(-ah na programu še zadnje tri ^ufikacijske regate. Zaradi prešibkega četrti dan tekmovanja posadke v ra-du laser niso opravile nobene regate. MARIBOR - Urša Jurančič je zmago-ka paralelne tekme za pokal Ballantine’s '''board na mariborskem Pohorju. Polo-. ^Upan je v prvi vožnji padla, tako da je Sit« ^Urančičeva pred drugo vožnjo mak-v ^o prednost 1,404 sekunde, kar je bilo ,\| S° premalo. Tretja je bila Avstrijka j^ina Egger. Pri moških so Slovenci za-ežili kar trojno zmago. V finalu sta se . ** seboj pomerila Mariborčan Aleš Kohl/^ in Ljubljančan Matej Voroš. t . Snejši je bil Komočar, ki je v prvi sicer odstopil, a se je v drugi podo-0 Pripetilo tudi Vorošu. V malem finalu bilo uporabljeno strelno orodje, pa je razmeroma ustaljen in v zadnjih petih letih ne narašča. V letu 1997 je bilo strelno orožje uporabljeno pri 319 kaznivih dejanjih. LJUBLJANA - V ljubljanski operni hiši so slovesno razglasili Slovenko leta ’98. Bralci in uredništvo revije Jana so že enajstič zapored glasovali za najboljšo, najpogumnejšo in najbolj uspešno Slovenko. Največ glasov so namenili Emiliji Baranji, požrtvovalni materi in skrbnici dveh otrok s cerebralno paralizo. Tudi letos so bralci in bralke revije Jana izbirali med 15 kandidatkami, kar četrtina pa je svoje glasove namenila Emiliji Baranja. LJUBLJANA - V lanskem letu je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 308 oseb, kar je 13,73% manj kot leto poprej, ko je umrlo 357 ljudi. LJUBLJANA - Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so bili lani med najbolj priljubljenimi vozili pri Slovencih avtomobili francoskega proizvajalca Renault, sledijo pa mu Volkswagen, Daewoo, Fiat in Citroen. Najbolje prodajana modela leta 1998 sta Renaultova clio in megane, med lahkimi gospodarskimi vozili pa Peugeotov boxer in Renaultov kangoo. Prodaja osebnih vozil pa se je v primerjavi z letom 1997 povečala za slabih 13 odstokov. LJUBLJANA - Patriot je naslov novega slovenskega celovečernega filma. Zrežiral ga je Tugo Štiglic, igrajo pa Brane Završan, Tanja Dimitrievska, Roman Končar, Ivo Barišič, Boris Kobal, Polona Vetrih, Radko Polič, Uroš Smolej, Bogomir Veras in drugi. Film pripovediye o času, ko Slovenija v občutljivem obdobju geopolitične prerazporeditve sveta vstopa v evropske politične in vojaške integracije. NATO pripravlja globalni načrt zaščite srednjeevropskega območja, zato - po scenariju Igorja Karlovška - v Sloveniji postavi letalski obrambni center, ki dobi ime Patriot. Ta sistem skuša uničiti mednarodna teroristična or-ganizacija, ki grozi tudi z uničenjem jedrske elektrarne v Krškem. Katastrofalni razplet dogodkov prepreči kriminalist, odgovoren za sistem Patriot, pri tem pa uspešno obračuna tudi s t.i. notranjimi sovražniki. je Kranjčan Rok Flander premagal Avstrijca Stefana Rischnerja. BAD GOISERN - Primož Zupan Urh je zmagal na drugi tekmi za celinski pokal v smučarskih skokih v Bad Goisemu s pol točke prednosti pred Avstrijcem Martinom Kochom in Norvežanom Mariusom Marise-tom. Med deseterico se je uvrstil še Rolando Kaligaro, ki je tako kot na prvi tekmi osvojil četrto mesto. HEBALM, Avstrija - Slovenski alpski smučarki Špela Bračun in Mojca Suhadolc sta se odlično odrezali na prvem od dveh FIS. V močni konkurenci je Bračunova z majhnim zaostankom zasedla tretje mesto, Suhadolčeva pa se je uvrstila mesto za njo. SALKHALLEN - Slovenska teniška igralka Tatjana Mlakar je nastopila v finalu turnirja ITF za igralke do 18 let v Salkhall-nu na Švedskem. V paru z Nemko Ganzer-jevo pa sta morala po treh dobljenih tekmah na turnirju priznati premoč Angležinjama Krothavongovi in Baltachi z 1:6 in '2:6. PRIHODNJA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE IZIDE ZAKADI POČITNIC 4. FEBRUARJA. OBISK Č. G. HLADNIKA V MAR DEL PLATI Za novo leto je č. g. Hladnik obiskal naše rojake v Chapad Malalu in Mar del Plati. Sprjela sta ga gg. Japelj Jože in Turk Alojz, ki sta ga nato spremila dalje v Mar del Sur. 2. jauarja so se vsi naložili na kamion in se odpeljali k sv. maši v Eufemi-jo. Tu je bil mali misijon. Proti večeru je g. Hladnik bil v spremstvu g. Japlja med fanti v Chapad Malalu. Tam je 37 slovenskih fantov, 4 pa so malo vstran na Brusquitas. V torek pa so pohiteli k sv. maši in sv. zakramentom v Mar del Plato. G. Hladnik je obiskal istočasno tudi slov. rojake v Mar del Plati, ob tej priliki so naši fantje prišli v stik s starejšimi naseljenci, s katerimi so navezali prijateljske stike. SLOVENSKI BOŽIČ V MENDOZI Slovenski naseljenci, ki so doslej prišli v Mendozo, so se do praznikov že vsi razmestili po mestu ali okolici v provinci. Delo si je našel kmalu vsak, le s stanova- Na večer starega leta so v mnogih slovenskih domovih vedeževali „pod klobukom”. Položili so šest klobukov na mizo in pod vsakega skrili kako stvar..(ključ = gospodarstvo, prstan = ženitev, oglje = smrt, mošnjo = bogastvo, punčka -= otrok, itd.) Vsak od navzočih je dvignil klobuk in si je iz stvari, ki jo dobil, lahko preračunal prihodnost. Še danes je ponekod navada, da „vliva-jo svinec”. Raztopljenga namreč vlivajo v mrzlo vodo, kjer se takoj strdi, in iz oblike V San Martinu je umrl v starosti 78. Let, dne 22. decembra 1998 Jože Skale in bil naslednji dan pokopan na pokopališču Pablo Podesta. Pogrebno mašo in obrede je opravil župnik Franc Šenk. Pokojni Skale je bil doma v vasi Močle, fara Šmarje pri Jelšah. Njegova življenjska pot ni bila rožnata. Komaj se je izučil za mizarja, je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, nazadnje je bil na italijanski fronti, kjer je prišel v angleško ujetništvo. Ker se iz prepričanja ni odločil za titove prekomorske brigade, je bil pozneje kot vojak v angleških vojaških edinicah in po odhodu teh iz Italije je bil poslan v begunsko taborišče Trani, odkoder je z drugimi leta 1948 prispel v Argentino, kjer se je takoj zaposlil v svoji stroki. Kmalu nato se je poročil z Marijo Rupnik, in njima se je jima rodil sin Jožko, toda sreča zakona ni trajala dolgo, zavratna bolezen in ostala sta brez ljubljene mame. Sestra pokojne Marije, Francka in mož Stanko Oberžan, sta poleg svoje številne družine obema nudila svoj dom. Teta Francka je malemu Jožkotu na-domestovala mamo, dokler se ni osamosvojil. Pokojni Jože Skale se je ob prihodu v Argentino vključil v slovensko skupnost, naj prvo pri Fantovski zvezi, nato pri Družabni pravdi, še posebej pa je sodeloval v Slovenskem domu v San Martinu takoj od začetka, bil član pevskega zbora in vedno pripravljen pomagati ali kaj narediti. Dolga in neozdravljiva bolezen ga je prezgodaj prisilila na bolniško postečo. Okreval pa je toliko, da se je podal na pot njem je velik križ. Največ razumevanja so bile deležne družine z najštevilnejšimi otroki pri slovenskem lesnem podjetju. Tako je g. Kavka sprejel na delo 10 družinskih očetov in spravil z njimi h kruhu in povečini tudi pod streho nad 50 oseb. Za božič so nam gostoljubni bratje ma-risti odstopili... prijazno kapelo za polnočnico. Naša pesem, čeprav v začetnih težavah improvizirana, je prežela srca slovenskih naseljencev in močno ugajala tudi domačinom. Na sveti dan dopoldne so se zbrali Slovenci na otroško božičnico. Otroci so se dokaj dovršeno pripravili z zaokroženim božičnim sporedom in nam zapeli, deklamirali in recitirali. S sodelovanjem in prispevanjem obeh slovenskih podjetij (gg. Hrašovec in Kavka) je bilo tudi mogoče pripraviti 60 otrokom sladkih božičnih daril. .. Božičnega veselja so se z nami udeležili tudi nekateri tuk. starejši naseljenci, ki so vsi presenečeni poslušali po 10 ali 20 letih zopet slovensko pesem. Svobodna Slovenija, št 2. 13. januarja 1949 nastalih figur ugibajo usodo navzočih (na primer krona, venec, človek...). V zgornji Savinjski dolini so dekleta šla po drva. Če so zagrabile parno število polen, pomeni, da bodo dobile fanta. Na Vršnem pa gre neomoženo dekle k svinjaku ter reče: „Pfu, koc (prešiček) letos? Če se prešič oglasi, se dekle omoži še istega leta. Če se pa ne oglasi, ga dekle vpraša še enkrat. In če treba še v tretje. In če se prešiček še v tretje ne oglasi, naj dekle ne upa v možitev niti tretje leto. Skale v domovino, ki jo je tako želel obiskati, toda se je moral predčasno vrniti, kajti bolezen je hitro napredovala in končno izčrpala življenjske moči. Srečal se je z Resnico, ki ji je bil vedno zvest upajoč daje dobil svoje plačilo. Zapušča sina z družino, v domovini pa dve sestri in brata, ter brata v Kanadi, katerim izrekamo globoko sožalje. J.Ž. Osebne novice Krst: 20. decembra 1998 je bil krščen Gabrijel Dario Silvero, sin Daria in Helene roj. Krajnik. Botra sta bila Andrejka Krajnik Figueroa in Lojze Poglajen. Krstil je pater Alojzij Kukoviča. Čestitamo! Smrt: Umrlje v Gonzalez Catan Anton Furlan (88). Naj počiva v miru! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N. N. Hurlingham 50.-; Tone Truden 100.-; N. N. Capital 100.-; Marjan Eiletz 100; Jože Rožanc 50,- v spomin sestri Kati; druž. Andrej Grohar 50.- v spomin Miji Markež; N. N. Ramos Mejia 50.-; Marica Klemenc 20.-; N. N. Carapachay 10.-; Julči Zupan 1000.-; sestre Maček 100.- v spomin Francki Tomazin; Vida Pograjc 100.- ob 10. obletnici moževe smrti; Jože Rus (Chicago) 100,-US dol. ob zlati poroki. Bog naj vsem dobrotnikom obilo poplača! Slovenija moja dežela Vedeževanje na Silvestrovo S|j£BS|3lj||Btajgg88g]S|gj|l[j|ggaggjijJ + Jože aiTnmaiHiTnffiwwiiMitiiitiin r m n. in1 a swtirfiTP .i^.Kr.'iyiWfw^»^^iiaanH*i»ir;a«wwwii Mali oglasi \ V Bariločah oddajam rojakom sobe s kopalnico, centralno kurjavo in kabelsko televizijo. Alojamiento familiar Yolanda Bačer. Tel (0-944) 25247 - Od 24. januarja dalje: (0-2944) 425247. TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. ■‘F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmapje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA —■ Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Tadej Zurc NAPELJAVA IN POPRAVILA PLINSKIH IN VODNIH INSTALACIJ TER KLOAK PO VSEM VELIKEM BUENOS AIRESU PROSITE ZA PRORAČUN Tel. 623-2003 / Cel. 15-526-2202 Nedeljske maše in srečanje po njih „Kronika poroča, da je bila prva slovenska maša v sanhuški cerkvi 14. avgusta 1949 ob osmih zjutrgj. Kmalu za tem se je začelo z rednimi slovenskimi nedeljskimi mašami, ki se odtlej vrstijo nepretrgano skozi vso dobo do današnjih dni in to ob stalni veliki udeležbi tako starejših kot mladine. Za prvega duhovnega pastirja je bil imenovan salezijanec Janko Mernik, ki je ustanovil tudi slovenski Mladinski dom v bližnjem salezijanskem zavodu Don Bosco, kjer je bil nastavljen. Nedeljska srečanja so se ..nadaljevala” v bližnjem baru-kavami „Tokio”. Ob kavici, svežem pokrepčilu v poletju ali malo močnejši pijači v mrzlih zimskih nedeljah je potekal razgovor med ..Italijani” in ..Avstrijci” ali ..Korošci” (iz avstrijskih ali koroških begunskih taborišč) ki so si postali veliki prijatelji, tako da ni bilo razlike med rojaki iz raznih slovenskih pokrajin. Vsi so bili Slovenci, ki so stopili novim izzivom naproti.” ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 529. Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80,- trdo vezanemu pa $ 100.- Za vodjo slovenskega podjetja v Argentini s področja izvoza argentinskega sončničnega semena in olja iščemo mlajšo sposobno osebo za stalno zaposlitev. Pogoje in curriculum vitae poslati na S.L.A.T.Z., Bme. Mitre 97 - 1704 Ramos Mejia, BA do 1. februarja t.l. Razpeta med... Nad. s 3. str. mi gre najbolj pod kožo. Prav on je napisal prvo opero v zgodovini in z njo je tako moderen, tako neprimitiven v svojih vsebinah, Angleži pravijo, da so njegovi teksti kot Shakespeare, bogastvo njegovega jezika je neverjetno. Glas Slovenije: So vam pri srcu tudi njegove druge opere? Peli ste že v Orfeju? B.F.: Tu so še druge njegove opere kot na primer Kronanje Popeje, to je tako dramatična in bogata opera. Napisal je veliko oper, žal pa je veliko izgubljenih; znan je njegov triptih Orfej. Upa se, da se bodo še našli kakšni odlomki. Glas Slovenije: Kakšen je vaš odnos do drugih, rekla bi popularnejših oper, na primer Madam Butterfly, Tosca, Aida, Nabu-co, Traviata, La Bohem in drugih? Ste jih kdaj peli in ali si jih želite peti? B.F.: So čudovite in popularne, saj so najboljše, rada bi pela tudi kakšno opereto. Za moj glas pa žal nista Puccinijevi operi La Bohem in Tosca, te so primerne v glavnem za sopran. Pri Verdiju bi se lahko našlo kaj, toda nimam tipičnega verdijans-kega glasu, pela sem samo rekvijemsko mašo, pri Traviati pa tudi nič ni za mezzo glas. Pojem pa rada Mozzarta, Rossinija SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK V ARGENTINI Od 23. januarja daije bo Argentina spremenila vse telefonske številke. Spememba je takšna: Pred vsako številko telefona je treba dodati 4 V medkrajevnem telefonskem prometu je treba pred vsako številko knya dodati 1 za Buenos Aires, (torej Buenos Aires = 011) 2 za jug (torej Bariloche 02944, Miramar 02291) 3 za sever (torej Tucuman 0381, Mendoza 0361) Tako so odslej naše številke nasledi\je (v oklepaju za klic iz inozemstva): Svobodna Slovenija (54-11) 4-636-0841 Faks Sv. Sl. (54-11) 4-636-2421 Tiskarna Vilko (54-11)- 4-307-1044 e-mail: debeljak@pino8.com Faks tiskarna (54-11)- 4- 307-1953 esloveniau@impsatl.com.ar e-mail vllko@ciudad.com.ar Zedinjena Slovenija, Slovenska hiša ali Dušnopastirska pisarna imajo isto številko telefona in faksa kot Svobodna Slovenija. sem rada pela, in v francoskem repertoarju je veliko lepih, čudovitih stvari. Opero peti je zame ne samo fenomen glasu, treba je iti globlje v interpretacijo, v igro, v teatrski napor, zato me velikanski odri ne zanimajo in zato izbiram, kje pojem in s kom pojem. Monteverdija lahko zapoje skoraj vsak, toda interpretirati ga pa je drugo, moraš recitirati ko poješ, pravilno moraš izgovarjati besede... Glas Slovenije: Naj vam mimogrede poveva zanimivost, prav včeraj sva brala, da dr. Franceta Rodeta, ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita najbolj navdušuje prav Monteverdi, tudi zanj je velik glasbenik, velik komponist. B.F.: Tega pa nisem vedela. Krasno. Moram še enkrat povedati, da je Kronanje Popeje tako nekaj izrednega in modernega, je na nivoju oper Traviata, La Bohem ali Madam Butterfly. Glas Slovenije: Posneli ste tudi veliko plošč? B.F.: Nabralo se je okoli 30 CDjev (zgoščenk). Na njih sem posnela različno glasbo od Hendelove opere do druge stare glasbe, tudi Bacha, drugo leto pa bom snemala z velikim dirigentom Nicolasom Harloburgom. Glas Slovenije: Vedno si želite kaj posneti tudi v slovenščini? B.F.: Še nisem prišla do tega. Z bratom se že pogovarjava da bova skupaj kuj naredila. Glas Slovenije: Je Marko Fink, ki zdaj živi že tri leta v Ljubljani vaš brat? B.F.: Ja, seveda. Ima mednarodno kariero. Slišala sem, da namerava priti tudi v Avstralijo... menda je bil tukaj tudi Juan Vasle... Glas Slovenije: Kdaj pa? O tem nič ne vemo, suj bi nam takšno novico vendar sporočil njegov brat Mirko Vasle, ki pripra- FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. čeke na ime „EsIovenia Libre“^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R J Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fas: 307-195$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar radijske nai" se vlja v Buenos Airesu slovenske oddaje Okence v Slovenijo in večkrat oglaša po e-mailu. Govorili smo še o tem kako je lepo, 1® smo Slovenci tako povezani, zdaj pr^ Emailov in interneta. Bernarda nam je P0" vedala, da ima v Argentini teto, ki jo je Pre odhodom v Avstralijo obvestila s posebni® seznamom o pomembnih Slovencih v A'1*' traliji. Pokazala nam je njeno pismo d1 izrezke iz časopisov, med drugim je bil I® pismo nalepljen tudi članek o naše*'1 Stičišču avstralskih Slovencev iz Svobod*® Slovenije. „Torej sem že naredila dorn^ nalogo”, je dejala Bernarda, Florjanu p® * vi ste ga začeli to Stičišče...? Prijetno Je tako srečati Slovence in o r\jih že prej nč^ vedeti. Oh, ta internet in e-mail, km®13 stvar!” Z Bernardo in njenim soprogom slfl0 potem še dolgo klepetali o tem in on«1’*; Florjan je pridno pritiskal na fotogra® aparat, rezultat tega je bila cela vrsta nep°" zabnih fotografij, tudi družinskih in p°sl1^ tih v Lyric Theatru ob izvajan,ju Montev® djjevega Odiseja. Vse fotografije sva zlozd v majhen albumček in ga nekaj 111 ^ srečar\ju z družino Fink Inzko pustila presenečenje pri hotelski recepciji. Od P*1 jazne družine Fink Inzko sva se poslovila srčnimi željami za Bernardin pevski uspe in Valentinovo varno življenje v še ved* nevarnem Sarajevu. ti Pogovarjala st* s« Stanka Gregorič in Florjan Ausef 8. januar 1999, Glas Slove; (po Interne; MASTERCARD - CARTA SLOGA Vsak dan je več rojakov, ki s to kartico brez nepotrebnih zadreg poravnavajo svoje obveznosti in nakupe. Pri nagradnem žrebai\ju za dve letalski vozovnici BUE-UU-BUE je sreča izbrala lastnika Master-card - Carta Sloga Izžrebana je bila št. 3080 Pridružimo se uspešnim! Zaživimo samozavestneje! Telefon: 656- 6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!