Deček in kavka.
Spisal Sorin.            .    ¦                  0
/?l§lfg~ zmaknil je deček nekje pozlačeno  iglo.  Spravil jo  je v ^"^^¦1^   skrit predalček in jo hodil večkrat gledat. Ww*j|i^^                    Nekega dne pozabi iglo na mizi v vrtni lopi.
VllllSBl               **" sosedu so imeli  P"vaJeno kavko, ki je vse \z-
7    wf|llp        taknila. Priletela je  tudi v  lopo  in  zagledala na  mizi
i ^^       lepo, bleščečo se  iglo. Vzela jo je  in zletela z njo na
streho.
Deček-tatiček je s strahom to opazil in ugibal, kako bi dobil iglo nazaj. Brzo gre iskat košček kruha in začne klicati kavko, ki je takoj prile-tela k njemu — toda brez igle^ Pustila jo je na strehi.
Dečka to razjezi in hoče kavko udariti s palico. Oče, ki se je v tem hipu prikazal na vratih, vpraša dečka, kaj mu je živalca naredila. Deček pove, da mu je vzela pozlačeno iglo.
,,Kje si pa dobil ti iglo?" vpraša oče.
Tatiček je zardel in molčal. Oče pa je precej uganil, kaj je vzrok zadregi. ,,Tako!" reče  oče,  ,,kaznovati hočeš  neumno žival, ki ne ve,  kaj je tatvina? Kakšno kazen zaslužiš šele ti!«  —   Oče je poklical dečka v sobo, kjer je tatič prejel zasluženo plačilo.