Po krščan§kem svelu Vera je nepremagljiva. Krščanska vera je že imela na svetu veliko nasprotnikov. Komaj se je pojavila na zemlji, že so proti njej nastopili z vso silo poganski mogctci sveta. Z vsemi sredstvi so jo hoteli zatreti, z največjimi nasilstvi ugonobiti. Kristjani so za vero trpeli in krvaveli. Vsi papeži prvih treh krščanskih stoletij so umrli kot mučeniki. Vera pa je končno zmagala ter zavladala v ogrornnem rimskem cesarstvu in preko njegovih mej. Tudi v naslednjib stoletjih so se preganjanja krščanstva ponavljala. Prav za prav ni bilo nobene dobe v teku cerkvena zgodovine, da ne bi krščaiistvo trpelo in krvavelo v tem ali onem delu sveta. V povojni dobi so zlasti boliševiki z vso silo in z vsem sovraštvom brezbožniške zagrizenosti preganjali krščanstvo. Kar so nameravali, nico mogli doseči: krščanstvo je v Rusiji ostalo, se oprijelo duš še z večjo močjo ter bo v bodočnosti obnovilo Rusijo. Łe hujši poraz je komtirrstični brezbožniški bes doživel v Španiji. V Nernčiji vodi narodni socializem smotreno in do vseh podrobnosti preračunjeno borbo zoper krščanstvo, zlasti še zoper katolicizem. Narodno-socialistični kolovodje si utvarjajo, da bodo končno zraagali, ter si s tem upom delajo pogum na vedno te Ijs ukrepe zoper krščanstvo in njcgovo udejstvovanje. Pa se bodo zmotili, kakor se je pred 60 leti zmotil železni nemški kancler Bismarck, ki je moral opustiti svojo borbo zoper katoliško cerkev. V Nernčiii se krščanstvo utrjuj: ** dušah posameznikov, celo med ...kuni, ki so prej bili versko brezbrižni. Kakor poroča »Amerikariski Slovenec«, se je dr. Brunner, prej piofesor bogoslovja v Curihu (Švica), sedaj profesor v New-Orleansu (v Zedinienih državah), tako-le izrazil: Narodni socializem je s svojo protiversko gonjo več koristil kot škodoval veri. Zakaj mnogi, ki so prej bili do vere malomami, so se zdaj vzbudib' in so pripravljeni na borbo za njo. Zoper cerkve. Boljševiška vlada na Ruskem hoče uničiti ali onemogočiti tudi poslednje cerkve, ki so še ostale. Ako dozna tajna. državna policija, da se v kakšni cerkvi zbirajo verniki za zaprtimi vrati, jo s svojdmi policijskimi agenti obkoli ter razstreli z dinamitom. To se je zadnji čas zgodilo med drugim v Ičevsku in Sarapolu. Da ob takih prilikah najde smrt več stotin ljudi, ni za boljševiške mogotce nič čudnega; čudno bi bilo zanje, ako bi ne bilo človeških žrtev, ki so pod boljševiškim režimom mnogo bolj poceni in manj vredne kot dinamit, s katerim se pokončujejo. Boljševiki porabljajo proti cerkvam še tudi drugo eksplozivo, ki ni nič manj nevarno kot dinamit, in to je davek. Naložili so cerkvenim občinam ogromen versk' davek. Kjer se ta davek ne plača, se bogoslužje ne sme vršiti. Ker tega ogromnega davka verske občine ne rcorejo plačati.je bilo leta 1937 zaprtih 1100 pravoslavnih cerkva, 115 judovskih sinagog, 110 mohamodanskih mošej, 240 katoliških cerkva in 61 protestantskih molilnic. Kljub temu, da cerkvene občine verskeea davka ne raorejo plačati, ie ta bil v lajnskem letu povišan za 120%. Ta ogromna obdavčitev pomeni prepoved bogoslužia. Danes je v Rusiji kakšnih 3389 verskih občin, ki ima jo okoli 100 milijonov rubljev dohodkov, in sicer od darov, prodaje sveč. liturgičnih kruhov, podob, križcev itd. Davka so te občine morale plačati leta 1936 89 milijonov rubliev, leta 1937 pa 145 milijonov rubljev. Tako se javna božia služba onemogočuje. Ce pa se verniki zberejo k božji službi po zasebnih hišah, votlinah, barakah hi skednjih, jih državna policija napada ne samo z nagajkami, marveč s puškami in z dinamitom.