SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraf Uredništvo: Kopitar/eva ul. it. 6/111 Telefon ii. 3-497, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračalo mm Posamezna it. i Din, mesečno, če me sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Vin, na dom In po noitl dostavi/en list 3 Vin. Celoletna naročnina SOVln, polletna 21 D n, četrtletna 13 Vin. Inseiatl po dogovoru L/prava: Kopitar/eva itln.u St. o/II Poilnl ček. račun. C/uhl/i na IS. 179 lele;on štev. 25-19 Vatikan je kriv! Otroški izgovori italijanskega tiska Trst, 29. marca. Današnji listi priobčujejo vest, da je nadškof dr. .Jeglič vrnil visoko italijansko odlikovanje v znak protesta proti grdemu postopanju italijanskih oblastev, ki so nadškofa izgnala iz iz Podbrda. Sodeč po pisanju fašističnih listov je čin nadškofa Jegliča živo zadel fašistične odgovorne kroge. »Piccolo« si je zopet znal pomagati iz zadrege s tem, da je v današnjem komentarju vrgel vso krivdo za dogodke na Primorskem na Vatikan! iPiccolo« piše: »Incident, ki se je zgodil msgr. Jegliču na naši meji, se zdi, kakor da je poslan od božje Previdnosti, da bi se odprle oči vsem, ki nočejo videti, ne izvzemajoč gotove politične organe Vatikanskega mesta. Včeraj so morali prebivalci Julijske Be- \ nečije z največjim iznenadenjein doznati, da do 12 letih osvobojenja teh dežel, deset let po aneksijskem plebiscitu, poldrugo leto po konkordatu in potem, ko se je postavodaja popolnoma unificirala, ljubljanska škofija še ,vedno pripada goriški nadškofiji. Ta predzgo-dovinska nezaslišanost je brez dvoma glavni vzrok vseh nesporazumov, sporov in naravnost satanskih uplivov, ki zastrupljajo življenje Julijske cerkve. Hočejo ohraniti videz, kakor da je goriška nadškofija neka narodna enota in da je slovanska od vrha do dna. Jasno je, da se tak položaj ne more nadaljevati ne samo v interesu miru in političnega reda na meji med Italijo in Jugoslavijo, ampak tudi v interesu Cerkve same. Zato je treba, da se zahteva konkordata po reviziji škofijskih mej čimprej dejansko izvrši. Pravijo, da ima najnovejši nacionalistični izpad jugoslovanskega episkopata proti Italiji namen dokazati, da more katoliška < hovščina glede nn narodne interese mii tekmovati s srbskim pravoslavnim duhovni-štvom, ki. kakor je znano, iz Relgrada ven svojo politično, versko supremacijo tudi jako krepko naglaša. Torej bi morala Italija plačati račun te svojevrstne balkanske tekme. Toda mi imamo preveliko spoštovanje pred politično bistrovidnostjo Vatikanskega mesta, da bi verjeli v tako hipotezo. Zaradi Najtežje konjske dirke sveta so velike narodne dirke ▼ Liverpoolu. Slika nam kaže razburljiv trenutek s te težavne dirke. Raznoličnost narodnostnega problema Ljubljana, 29. marca. V nabito polni dvorani Filharmonije je danes ob pol enajstih dopoldne predaval o raznoličnosti narodnostnega problema bivši tržaški voditelj Slovencev dr. Josip IVilfan. Predavatelja je pozdravil g. Fran Petre, predsednik Slavističnega kluba DSFF, ki je to predavanje priredilo, kot VII. v svojim ciklusu predavanj. Z dolgotrajnim aplavzom sprejeti predavatelj je v uvodu povdaril, da njegovo predavanje ni ne znanstveno in ne popularno, tudi noče podati lastne kritike k temu problemu, ker je to vprašanje zelo delikatno, temveč hoče vzbuditi v poslušalcih le težnjo, da mislijo o narodnostnem vprašanju. Narodnostno vprašanje izvira iz pripro-stega dejstva, da so narodnosti in da so na našem kontinentu in da so države. Predavatelj primerja narodnost elektriki, ki teče po eni žici, državo pa elektriki, ki teče po drugi. Ti dve žici se med seboj zbližujeta, nista pa eno in isto. Prav iz tega dejstva, da država in narodnost nista eno in isto, izvirajo razni problemi, na primer manjšinsko vpra-Sanje. Razlikujemo narodne države, v katerih je en enoten narod, in pa mešane države, v katerih je en narod v večini. Dandanes je sigurno, da je več narodnih držav kakor pred trojno, čeprav to vprašanje še daleč ni povsem rešeno in postaja naravnost vsak dan bolj aktualno. V mešanih državah nastajata dve ■truji: prva, ki hoče vse razlike odpraviti in zediniti vse v en narod, in druga, ki hoče razediniti aliv saj ohraniti te razlike. Zanimivo je, da so ljudje o narodnih manjšinah največkrat enostransko informirani. Nemci vedo na primer za svoje manjšine v drugih državah, ne vedo pa za Lužiške Srbe. To je posledica tendence, da hočejo večinski narodi asimilirati narodne manjšine. Vsak narod si drugače predstavlja manjšinjsko vpra-Sanje in velja skoraj pravilo: > Povej, kaj mi- sliš o narodnostih in povem ti, kakšne narodnosti si!< Na vsakem manjšinskem kongresu se ponavljajo ta raznolika naziranja in zato ne morejo napredovati manjšinske zahteve. Govornik je nato navajal razne primere, kakor Flamce v Belgiji, Lužiške Srbe, Ukrajince na Poljskem, Nemce in Madjare v Romuniji, Grke na Dodekanezu itd. Predavatelj je zaključil svoja, izključno le dejstva vsebujoča izvajanja, z željo, da se nekoč uresniči napoved pesnika Prešerna, ko >ne vrag, le sosed bo mejašlr Dvorana se mu je zahvalila z ognjevitim odobravanjem. Madj.-(Ugosf. trgovinske zbornice Belgrad, 29. marca. 1. Na seji madjarskih in jugoslovanskih delegatov, katera se je vršila včeraj ob 4 popoldne, je bil izvoljen sledeči odbor jugoslovanske-madjarske gospodarske zbornice: Predsednik zbornire je Vojin Juričič. Od Slovencev sta v tem odboru Anton Krejči, industrijalec iz Maribora, in Josip Lukan, ravnatelj Kredilnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. V jugoslovanski nacionalni odbor pa so izvoljeni: Predsednik Vojin Juričič, podpredsednik dr. Edeon Gjungjerski, Vlado lilič, dr. Milan Vrbančič in Milivoj Sičarevič. Ob priliki volitev jc imel značilen govor Tivor pl. Kallay, bivši madjarski ministrski predsednik. Razstava jugoslov. slik v Bruslju Bruselj, 29. marca. AA. Včeraj popoldne so v Bruslju svečano otvorili razstavo jugoslovanskih krajinskih slik slikarja Lemaitra, ki jo organizira belgijsko-jugoslovanska trgovska zbornica. Otvoritve so se udeležili razen osebja jugoslovanskega poslaništva tudi francoski poslanik, odposlanci poljskega poslaniltva stajnikom Zalevskim in poljskim generalnim konzulom na čelu, ter mnogoštevilne ugledne belgijske osebnosti iz kulturnega in političnega življenja. tega, da bi pridobila shizmatike, Cerkev ne sme riskirati, da izgubi lastne vernike, zlasti če gre za narod, ki bolj nego katerikoli drugi garantira katoliški primat v svetu.« Seveda jo to dokazovanje italijanskega lista podobno onim izgovorom, o katerih pravijo, da je vsak dober, čeprav ga pes na repu prinese. Cisto neopravičeni čin nevljudnosti napram nadškofu dr. Jegliču ima svojo utemeljitev samo v strupenih strasteh italijanskega fašizma ter nima čisto nobene stvarne zveze s še ne dovršeno razmejitvijo primorskih škofij. Vidi se pa iz tega odgovora, d« je Vatikan slejkoprej gluh napram zahtevam fašističnega tiska, ki bi pač rad, da bi Vatikan desavuiral jugoslovanske škofe. Trsi, 29. marca. ž. Glede koraka nadškofa dr. Jegliča piše današnji »Popoio di Triestec Dr. Jeglič ne uvideva ali noče uvideti, da so mu italijanske oblasti storile uslugo, ko so mu prepovedale prihod v Gorico. Kajti razpoloženje v Gorici je po manifestaciji katoliškega duhovništva v Jugoslaviji zelo napeto. Odkod Demetrovica v Prago Belgrad, 29. marca. I. Danes ob 12.05 je odpotoval s salonskim vozom v Prago trgovinski minister g. Juraj Demetrovič v spremstvu svojega kabinetnega šefa Mišiča. Do postaje sta ga spremila češki poslanik dr. Flieder in njegov tajnik Korec. Minister Demetrovič je odpotoval v Prago, da podpiše trgovinsko pogodbo med našo in češkoslovaško državo. Smrtna nesreča v Prlekiji Maribor, 29. marca. Snoči je priSlo pri Diemotovih v Biserijanih pri Sv. Juriju ob Sčavnici do strašne nesreče, ki je zahtevala človeško žrtev. 7 letni sinko usnjarskega mojstra Jožefa Dermote se je sukal okoli usnjarskega stroja ter se igral. Po nesrečnem naključju se je 7 letni fantek preveč približal stroju, ki ga je zagrabil in zavrtel s toliko silo, da je zadobil težke notranje poškodbe. Starši, ki so zaslišali grozotno pretresljive krike fantka, so mu takoj prispeli na pomoč in ga rešili. Ponesrečenca so takoj prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je danes zjutraj podlegel poškodbam. Nadškof dr. Bauer v Belgradu Belgrad, 29. marca. 1. Danes je prispel v Belgrad zagrebški nadškof dr. Ante Bauer po svojih službenih poslih Za časa svojega bivanja v Belgradu jc gost belgrajskega nadškofa o. Rodiča. Spremembe na pošti Belgrad, 29. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izvršeno več premestitev pošt no-brzojavni h uradnikov. Med drugimi v> premeščeni: na pošto Gornja Radgona za upravnika Pavle Kru-lej, poštni uradnik v Zidanem mostu; na pošto Ljubljana I. Emilija Gašpnrin, uradnica nn pošti na Viču; in Ante Kalokira. postni uradnik v Ljubljani II.; nn poš-to Ribnica na Dolenjskem Marija Globočnik, uradnica na požtl Ljubljana L; na pošto Trbovlje Terezija Pap-kov, uradnica v Podčetrtku. Belgrad, 29. marca. AA. S sklepom promrt-ne ga ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta so premeščeni: v dravsko direkcijo pošte in brzojava v Ljubljani K rane Lepan, uradnik vardarske direkcije pošte in brzojava v Skopi ju; na poišto Med II. Ljudmila Polšak, uradnica pošte Ljubljana I.; na pošto Velike Ijiščc Josipi na Glo-žar, uradnica pošte Muribor; na pošto Vič Mncn Kocijančič, uradnica pošte Ljubljana; na pošto Zagreb II. Ahacij Vonč.ina, uradnik pošte Ljubljana L; na pošto Jesenice na Gorenjskem Anton Koren, manipulant |w»'te v Valjevu; na pošto Kranjska gora Hilda ('ok. uradnica pošte Jesenice na Gorenjskem; nn |x>što Kranj Mara Dnine, uradnica pošte Novo mesto; na pošto Ljubljana I. Marija Kunst. uradnica pošte Maribor I, Justina Marušič, uradnica pošte Kranj. Kristijan Jeglič, uradnik pošte Marilior II.. in L. Prah pri telefonu pošte skofj-n loka; na pošto Ljubljana 111. Iadislnv Mikuš, nianipn-lantka pošte Ljubljana I; na pobito Marilior I Milan Per^, manipulant poste Gornja Radgona; na pošto Mnri,l>or II. Josip Rupnik. uradnik pošte Ljubljana 1; na |>osto Murska Sobota Avguština Juh, niaiiipulnntka pošte I.jiihljnnn; na pošto Novo mesto Marija Kos. uradnica pošte Kranjska gora; na po^o Rimske Tka Ivan Peternel, uradnik po^-te Bled. V Španiji zopet vre Madrid, 29. marca. A A. V Španiji je zelo nemirno. Vlada je trdno odločena preprečiti vse demonstracije. Prestolnica je ponoči zastražena z močnimi vojaškimi četami. Nemški odgovor Briandu Berlin, 29. marca. AA. Sinoči je imel v francoskem senatu zunanji minister Briand govor, v katerem je ostro napadel avstro-nemški carinski sporazum. Njegova izvajanja so naletela v nemških političnih krogih na silen odpor. Nemško časopisje poudarja, da je Briandov napad neupravičen in da sta Nemčija in Avstrija postopali v tem vprašanju popolnoma korektno. Katoliški list »Gerniania«, ki je v tesnih zvezah s kanclerjem Brtiningoin, poudarja, da je Briandov nastop proti nemško-avstrijskentu carinskemu sporazumu definitivno pokopal načrt vseevropske zveze. List se nadalje vprašuje, ali je Briand resno mislil s pan-evropsko zvezo, ali pa je hotel s tem hipnotizirati za nekaj časa Evropo in pokazati pozneje svoje pravo lice. Kaj je ostalo, nadaljuje list, od vseh donečih besed, s katerimi je Briand meseca januarja poudaril svojo željo po miru in skušal razpršiti ozračje negotovosti in nezaupanja? Ali naj klic o ogroženih mirovnih pogodbah in varnosti, ki prihaja iz Pariza, pomeni nemir Evropi? List nadaljuje, da je težko verjetno, da bi Briand govoril tako edino le iz obzirnosti do razpoloženja Francije. Tudi če bi bile bojazni glede varnosti pogodb opravičene, do-ltazuje razburjenost, ki je nastala zaradi gospodarskega sporazuma med dvema srednjeevropskima državama, kako malo veruje tudi Francija v vrednost in trajnost mednarodnih pogodb. Končno »Germania« priznava, da je resnično, da so se francosko-nemški politični položaji zelo poslabšali. List poudarja, da Nemčija ni kriva zadnjih dogodkov in da je izvedla edino le to, kar je bilo sklevjeno in opuščeno v Ženevi in Parizu in da uživata nemška in avstrijska vlada zaupanje ogromne večine naroda. Policisti, ki svetijo. Leva slika nam kaže pariškega prometnega policista z električno razsvetljeno signalno palico, ki io vozniki že od daleč ridijo.Desna slika pa nam kaže policist, z električno žarnico na kapi. Deset let ministrski predsednik Budimpešta, 29. marca. AA. 16. aprila poteče deset let, kar je grof Belhlen na čelu madžarska vlade. Po želji načelnik« vlade ne bo pri tej priliki nikakih posebnih svečanosti. Vendar je grof Belhlen pristal na to, da mu vsak član rodbine Bethlen, ki je zelo mnogoštevilna, izrazi spoito-vanje na ta način, da mu preda v dar kak rodbinski spomin. Ti rodbinski spomini se nahajajo pri raznih članih rodbine Belhlen in bodo predsedniku vlade izročeni 16. aprila. Prijatelji Južne Tirolske Berlin, 29. marca. Tu se ie ustanovilo »Društvo prijateljev Južne Tirolske«, ki mu predseduje grof Anton Bossi Fedrigotti. Namen društva je, da podpira s pisano besedo nemštvo Južne Tirolske in pospeši pohajanje nemških izletnikov v to deželo, da tako ne samo gospodarsko pomaga Nemcem pod Italijo, temveč tudi ohrani zvtze med svobodnimi Nemci in južnimi Tirolci. Predsednik Fedrigotti je že imel veliko propagandno predavanje o trpljenju Nemcev v Italiji in je svoja izvajanja podprl z resničnimi primeri iz življenja v Južnem Tirolu. Poudaril je, da se položaj Nemcev v Italiji prav nič ni izboljšal, odkar je Schober sklenil prijateljsko pogodbo z Italijo. Trst, 29. marca. Tukajšnji tisk se razburja zaradi ustanovitve »Društva prijateljev Južne Tirolske« v Berlinu in pripominja, da morajo Nemci ▼edeti, da je Južna Tirolska nedotakljiva. Protifilmske demonstracije Pariz, 29. marca. kk. Po predstavi Dreyfu-wvoga filma v Ambigue-kinu na bulvaru je prišlo do hudih spopadov. Demonstrirali so ro-jalisti, ki so se [Ki potem sporazumeli s policijo in odšli, pozneje pa so naleteli nn policijski kordon, ki ni bil obveščen o tem sporazumu in je hotel demonstrante razgnati. Pri tem spooa-du sta bita ranjena d\a rojalisUi in trije jioli-tisti. Strašna nesreča v Hercegovini Mostnr, 29. marca. ž. Na progi Bradina—Konjič, ki ima največji vzpon v naši državi in pelje tukaj zobčasta železnica, se je danes dogodila strahovita nesreča. Pri gradbi tunela skozi Ivanj planino je zaposlenih mnogo zidarjev, ki stnnujejo v okolištkih vaseh. Skupina delavcev se je ilnnes po končanem delu odpravila nn dveh vngonetih od tuneln Ivanj planine navzdol, da se podajo na svoje domove. Med postajama Bradina in Podorašuč. kjer je proga zelo strma, se jc nenadoma pokvarila zavora drugega voza in je začel le-ta drveti s strahovito brzino nuvzdol. Ko so delavci na prvem vozu zagledali, kaj sc je zgodilo, so skočili z voza. Drugi vos se je nato zaletel v prvega, se prevrnil in pokopu 1 pod seboj delavce, ki so se z njim vozili. Tovariši so jini takoj priskočili na pomoč. Od 10 delavcev, ki so bili nn dra> gom vozu, sta ostala dva na mestu mrtva, tret> ji pa je umrl med potjo. Od ostale sedmorice sta dva zelo težko ranjena' In sta v agoniji. Tudi ostalih 5 je težko ranjenih in ležijo vsi v mosta rs k i bolnišnici. Komisija je dane« na licu mesta ugotovila, da je vzrok nesreče bil v tem, ker se je zlomila zavora. Ta nesreča je izzvala po vsej okolici veliko senzacijo in sočustvovanje s ponesrečenci in njihovimi družinami. Za povzdigo tujskega prometa Važno zborovanje v Kamniku Spori Primorje : Ilirija 3:2 (2:0) Današnja tekma med Ilirijo in Primorjem, ki Je bila po dolgih letih dogovorjena kakor prijateljska je končala z zmago Primorja. Zmago v korist Primorja je odločila boljša napadalna vrsta, med \ 'em ko je bila v drugih delih moštva Ilirija boljši. Neodločen rezultat bi še najbolj odgovarjal poteku igre. Tekmo je vodil g. Ochs iz Celja dobro.. Prireditvi je prisostvovalo okoli tisoč gledalcev. Pred-tekmo sta odigrali Svoboda in pa Amaterji iz Trbovelj. Končala je s 5:0 v korist Svobode. Mariborski šport SK ZELEZNIČAR:SK SVOBODA 4:0 (1:0. Maribor, 29. marca. Na igrišču I. S. S. K. Maribora se je danes dopoldne vršila prva nogometna prvenstvena tekma \r spomladanski sezoni in sicer sta se srečala SK Železničar in SK Svoboda. Tektna sama je bila ti-5ična borba za točke in je zasluženo zmagal SK Železničar v razmerju 4:0. Goli so padli v 34' v prvem polčasu in v 14', 15' (11 m) in 44' v drugem polčasu. — Sodil je g. Bergant. CROSS COUNTRY TEK ZA PRVENSTVO MESTA MARIBOR. Maribor, 29. marca. Danes dopoldne je priredil agilni SK Železničar cross country tek za prvenstvo mesta Maribor. Start in cilj je bil na Ra-pidovem igrišču. Proga, ki je merila ca 7 in pol km, je tekla najprej eno rundo po Rapidovem igrišču, nato pa po blatni in slabi cesti proti Radvanju in nazaj ter končno še 6 rund po igrišču. Startalo je 8 atletov, ki so se plasirali v sledečem redu: 1. Pod-pečan (SK Železničar) 29.15.2, 2. Straub (SK 2e- j lezničar) 29.15.3, 3. Heller (SK RAPID) 29.20.3, 4. Tinta (ISSK Maribor), 5. Rak (SK Železničar). Prvenstvo si je torej tudi letos pridobil talentirani Podpečan, ki je prejel krasen pokal. MARIBORSKI DERBY SK RAPID-SK MARIBOR 1:0 (0:0) Maribor, 29. marca. Druga prvenstvena tekma, ki se je popoldne vršila na Rapidovem igrišču, je končala s senzacijo. Favorit Maribor je zasluženo podlegel Rapidu, ki je danes zaigrasl eno najlepših iger zadnjih let. Posebno se je odlikovala ožja obramba in napadalna vrsta. Maribor je popolnoma razočaral. Nanadalna vrsta je je igrala brez vsake smiselne kombinacije. Krilska vrsta ni znala držati zveze z napadalci. Tudi obramba je bila nesigurna, kar velja zlasti za oba branilca. Vratar je bil sicer malce neroden, toda glede dobljenega gola ga ne zadene nobena krivda. Pokazal je nekaj sijajnih parad. V prvem polčasu je bil Maribor v stalni premoči, toda radi slabe igre pred Rapidovimi vrati je uspeh izostal. V drugam polčasu je na polju prevladoval Rapid. • Zagreb, 29. marca. ž. Športna senzacija v Zagrebu je bila danes tekma med Konkordijo in Železničarjem. Zmagal je Železničar z 3:2 (1:2). — Druge tekme so končale sledeče: Sparta :QraIičar 4:0 (2:0), Gradjanski: Viktorija 2:0 (1:0). Belgrad, 29. marca. ž. Današnje prvenstvene f^knie so končale z naslednjimi rezultati: Edinstvo: Graličar 1:0 (0:0). Zanimivejše je bilo srečanje med Jugoslavijo In Sparto iz Zemuna. Tekma je končala » 3:1 (0:1). INOZEMSKI ŠPORT. Dunaj, 29. marca. kk. B. A. C.—Hakoach 4:3 ,3:1), Dunau—Frem 3:2 (1:1), Simmering—Gerst-^tof 4:1 (1:1), AltmannsdorI—Bewegung XX. 1:0 '0 0), Vorwirta 06—Moravia 1:1 (1:0), Herta— CCesse FH 2:0 (2.0), Victoria XXI.-Libertas 2 0 (1:0), Slovan—Rapid 6:2 (3:0), Vienna—W. A. C 3:2 (2:1), Vacker—Rapid 3:3 (1:21 Nicholson-Sporikiub i:0 (1:0). Knmnik, 29. marca. Danes se je vršila zanimiva anketa za povzdigo tujskega prometa v Kamniku in okolici, ki io je sklicalo TPD v Kamniku. Na nnketo so bili povabljeni župani iz Kamnika, Nevelj. Mekinj, Stranj, Podgorja, Bistričice, Županjih njiv, Šmarce, križo, Kaplje vasi in Volčjega potoku, dalje vsa domača društva in zadruge, denarni zavodi, okoliške šole, zasionniki pošte in železnice v Kamniku, zastormiki sodišča, davkarije ter sploh vseh domačih uradov. Anketa je imela namen, podati zlasti domačim tujsko - prometnim interesentom poučne in vzgojne smernice ter navodila glede tujskega prometa. Poudariti je treba, do so domačini pokazali v splošnem prav malo smisla za to stvor, kakor je med nnketo točno novednl tudi g. okr. glavar dr. Ogrin. načelnik TPD v Kamniku, ' je tudi vodil /liorovnnje. Iz Ljubljane so nn zborovanje prišli: dt. Marn zn Zvezo za tujski oromet, ravnatelj Nar-te Velikonja za Tujsko Mometni svet bnnske upnave ter ravnatelj Piu.ar za »Putniko«. Zbornico za TOI iu domači trgovski gremij je zastopal trgovec g. Strgor, ravnateljstvo drž. železnic pošto jenučelnik Kržan iz Kamnika, poš'o uurav. Ržcn, meščansko korporacijo g. dr. Vi-dic, gasilstvo tajnik Fajdiga, gostilničarje g. Cerer, obrtn;ke tovarnar Polnk, podružnico SPD g. Koželj, upravo sinodnišnicc g. knpetnn Čižmek. dočim se je od duhovnikov udeležil g. dek in Rili ar ter p. prior G rajni e iz Mekinj. Izmeti vabljenih žii'>nnov sta prišla le kort>"'"ki župan g. Krntnar ter župon iz Županjih njiv g. Prelesnik. Po u\odncm nozdravu dr. Ogrinn, bnnske-go svetnika dr. Mama ter kamniškega župana K rut na rjo je imel predavanje ravnatelj Pintor, ki je v polurnem govoru na široko iti temeljito obdelal cilje, namene ter organizacijo tujskega prometo v svetu in t>ri nas. Navajal je zanimive številke tujskegn prometa v družili državah V Nemčiji 1926 nnšteli 47 milijonov ljudi, ki so obiskali razne kraje v državi. 1927 je število norostlo na 51, leto I9!8 celo no 57 milijonov ljudi Maln Avstrija je imela leto I9.16 celih 16 milijonov obiskovalcev, od teh 6 milijonov tujcev. Letno prinese tujski promet v Avs'riji >60 miBionov šilingov nli 5 milijorde naših dinarjev. Tudi Italija, kjer sicer zadnja leta tujski promet zelo nazaduje, bogati na račun tujcev letno za 4 milijarde dinarjev. Mi smo daleč z.adoj, šele pričenjamo. Zdaj dosegamo 700 milijonov Din letno na račun tujskega prometa, mogli bi to vsoto podvojiti, potrojiti. O tujskem prometu se zadnja leta tudi pri nas veliko piše, časopisi so že mnogo dobrega storili. To je trelxi sistematično nadaljevati, saj je tujski promet činitelj odločujočega gosjio-tlnrskega pomena. V tujini je nastalo že cela literatura, ustanavljajo se posebne stolice na univerzah, stvar se znanstveno preiskuje. Učinki so čudoviti, zlasti gos|H>darskega znnčaja. Dobička nimajo le gostilničarji, hotelirji, re-stavrnterji, kakor se napačno sodi. Tujski promet donosa vsem, snj tujci kupujejo mimo živil tudi druge stvari, spominke na primer. Tudi obrt, trgovina, pa tudi [>oljedelci imajo svoj dobiček od tuicev, kor lažje in več prodajo. Železnice, avtobusne družbe, izvo;čki, številno osobje pri teh prometnih občilih, občine, — vse je pruvzonruv zvezano dnnes s tujskim prometom, ki zbližuje tudi narode, jim omogoča spoznavanje. Organizacija tujskega prometa mora bjti znto res temeljita. Proooganda bi Imela biti smotrena, resnična, vodili naj bi jo le strokovnjaki. G. glavar dr. Ogrin je noto govoril o splošnih in krajevnih pogojih tujskega prometo, ozirnje se zlasti nn Kamnik, ki je poleg Bleda, Bohinja in Kranjske gore tudi lep biser naše domovine, pomaknjen med venec belih, visokih olanin. Zlnsti znnimivo je bilo noročilo predsednika gostilničnrskih zadrug g. Cererja Antona o stanju in razvoju prometnih sredstev v kamniškem okraju. Že nnd 40 let stara je želja no cesti Črna Lnče, zdaj se bo ta cesta le gradila, najbrže že letos, vsaj do Volovljeka. do bivše štajerske meje. Zelo nujna je cesta od Stohovi-ce do Kamniške Bistrice, ki se bo tudi že leto« začela graditi. O vseh teh vprašanjih se je potem razvil živahen razgovor, v katerega so posegli ponovno tir. Ogrin. dr. Marn. ravnatelj Velikonja ter gg. Polnk in Cerer. Debata je izzvenela v klic po čim širšem delovanju na polju tujskega prometa. Fašistična maniiestaciia v Trsta Trst, 29. marca ž. Danes dopoldne se je vrši'a v Trstu najavljena fašistična manifestacija ob priliki posvetitve novih zastav. Ob 11 dopoldne se je razvil po tržaških ulicah sprevod, na katerega čelu so korakali mestni žunani iz Julijske krajine z mnogoštevilnimi mestnimi in pokrajinskimi zastavami. V sprevodu so bili zastonniki trža ke, goriške, puljske, reške in zadrske občine. Sledile so vse fašistične organizacije s svojimi zastavami, dalje vojni dobrovoljd, vdove padlih voiakov, športna društva in šolska mladina. Ob 12 se je vriila * cerkvi sv. Justa svečana blagoslovitev mestnih in pokrajinskih zastav Trsta, Gorice, Reke, Pulja in Zadra. Govorov ni bilo. Po cerkvenih svečanostih je sprevod zonet krenil po mestnih ulicah in se je ob I razšel. Zvečer je bil ves Trst razsvetljen. Po vseh mestih Julijske kraiine so na občinskih zgradbah danes razobešene italijanske zastave. Moskva o nemško-avstrijskem sporazumu Moskva, 29 marca, i- Organ sovjetske vlade »Izvjestija« živahno reagirajo na nemško-avstrijsko i carinsko unijo. List smatra to unijo za zelo resno 1 stvar,' ki bi mogla pripraviti teren za politično | ujedinjenje obeh držav. Nemčija se trudi, da bi se v gospodarskem pogledu približala mejam Italije, Madjarske in Jugoslavije In ta okolnost ne I more ostati brez političnih posl?dic. Po mnjnju | »Izvjestij« kampanja francoskega tiska proti av-strijsko-nemški carinski uniji s pravnega stališča ni upravičena, ker verzajski mir ne prepoved je carinskih unij. Toda če se sporazum oceni s političnega stališča, moramo priti do zaključka, da predstavlja ta carinska unija korak do političnega ujedinjenja Nemčije in Avstrije in kot taka brez dvoma nasprotuje verzajskemu sistemu. »Carinska unija,« pravijo »Izvjes'ija«, »jaSi položaj nemških trustov in razširja tudi notranjo tr- govino. Nemško-avstriiska carinska unija povečava gospodarski pritisk Nemčiie na Češkoslovaško in Poljsko, jači pozicijo nemškega kapitalizma v odnosih napram baltiškim državam in raznim agrarnim kombinacijam. Carinska unija bo naposled omogočila Nemčiji, da na panevropski konferenci odločneje nastopi kakor pa v pogajanjih s Fran-1 cijo. Če sodimo, da so Briandovi panevropski načrti naperjeni predvsem na lo, da Nemčijo zasužnji francoski imperializem, ni nobenega dvoma, da bo razširjenje nemškega gospodarskega teritorija otežkočilo realizacijo teh Briandovih načrtov.« Pariz, 29. marca. AA. Listi poročajo, da zunanji minister Briand, ki mora ostati v Parizu zaradi nemško avstrijske carinske pogodbe, ne bo spremljal predsednika republike Doumerga na njegovem potovanju v Tunis. Predsednika republike bo na tem potovanju spremljal pravosodni minister Zanimanje sovlelov za skrajni sever Moskva, 29. marca. j. Te dni sta imela v Politehničnem muzeju v Moskvi predavanji vodja ekspedicijo »Krasina« prof. Samojlovič o borbi za Arktik, ing. Vorobjev pa o zgodovini zrakoplov-nih eskpedicij na Severni tečaj. Ing. Vorobjev se je v svojem predavanju dotaknil ludi vprašanja, čemu se sovjetska vlada zanima za Arktik in čemu pripisuje raziskovanju Arktika tako veliko važnost. Sovjetska vlada teži za Arklikom zaradi tega, ker krijejo ledeni kraji v sebi ogromna bogastva: zlat pesek, kameni premog, železo, baker, azbest, nafto, grafit itd. Razen tega je Arktik ogromno polj« za znanstvena raziskovanja na po-priiču vremenoslovja. Po petletnem načrtu za proučevanje severa bo Utoa odrinila cela vrsta ekapedicij na Severno zemljo, na Zemljo Franca Jožefa* k ustju reke Len«, Anadir« itd. Letos bo tudi I«t«l na a«v«r vodljivi trakoplov »Zeppelin«. Petletni načrt zračnega prometa v SSSR predvideva tudi postavko, da se ves sever tako rekoč | preplete z regularnimi zračnimi linijami Na koncu petletnega načrta bo mesto sedanjih 25.000 km zračnih prog že nad 130.000 km regularnih zračnih linij. Preko dva tisoč let se že bori človek za Arktik. Ni malo število onih, ki so za vedno ostali v krajih bajne ledene lepote, veliko je onih, ki so se srečno vrnili z bogatimi znanstvenimi dognanji in vendar je še danes na zemljevidu severa vse polno belih peg, ki označujejo še neraziskane kraje. Na koncu svojega predavanja je ing. Vorobjev napovedal ofenzivo sovjetov proti severu, nakar mu Je številno občinstvo navdušeno ploskalo. Hud mraz v Ameriki Newyork, 29. marca. kk. V zapadnih delih Združenih držav je nastal hud mraz in je zapadlo toliko novega snega, da je bilo več prometnih nesreč. V državi Colorado je obtičal v visokem snegu omni-bus, v katerem se je vozilo 27 otrok. Avtobui je tičal v snegu 30 ur, preden je prišla pomoč. 6 otrok je zmrznilo, ostali na so oboleli na pljučnici ali pa I so iim zmrznili udie. - Konlerenca Mate antante Bukarešt, 29. marca. kk. »Universul« poroča, da se bodo sestali zunanji ministri male antante i« pred majskim zasedanjem Sveta Drultva narodov in obravnavali predvsem položaj, ki je nastal po nemško avstrijski carinski pogodbi. Sestanek aunanjih ministrov male antante bo v času od 1. do 5. maja v Siuaji ali pa v Herkulesovem ko-paliiiu. Poslanik Prince na dopustu Belgrad, 39. marca. ž. Kakor vsako leto, tako je tudi lelos odpotoval poslanik Združenih držav g. Prince 6 soprogo na svoj dvamesečni dopuit v Amerika Vsako leto je poslanik Prince vzbudil v Ameriki ogromno zanimanje za našo državo, kar se je vedno pokazalo po njegovi vrnitvi v Jugoslavijo. Tudi letos namerava Prince uporabiti svoj dopust za spoznavanje Jugoslavije v Ameriki. Bernard Shaw na Cetinfu Cetinje, 29 marca. AA. Danes je prispel v Cetinje Bernard Shaw, znameniti angleški romanopisec in dramatik, in Ralph Ink, evangelski Skot katedrale sv. Pavla v Londonu In znani filozofski učenjak, ter 150 drugih angleških goetov, članov »Hellenlc Travellers Clubac. Shaw in Ink sta v razgovoru Izrazila najlepše priznanje lepotam Boke Kotorske, Črne gore In milega Primorja. Angleški potniki so prišli davi s francoskim parnikom »Tbčophile Oautier<. Dosedaj so na njem prepotovali Egipt, Sirijo, Palestino in GrCijo. Gostje so si v Cetinju ogledali tamka;šnje znamenitosti, nato pa so se popoldne s ladjo vrnili v Kotor, odkoder odpotujejo jutri proti Dubrovniku, Splitu in Benetkam. Od ondod se vrnejo v Anglijo. Parnik »Thčophile Gaulier« bo v Benetkah naložil nove goste istega londonskega kluba, ki so dosedaj potovali po Bvropl. Francoski kemiki v Zagrebu Zagreb, 29. marca. ž. Danes ob pol I popoldne je prispela v Zagreb skupina francoskih kemikov, slušateljev pariškega instituta za uporabno kemijo. Kemiki si bodo ob velikonočnih praznikih ogledal; razne kemične tovarne naše države. Sneg na potresnem ozemlju Gjevgjelija, 29. marca. Snoči je zapadel v Gjev-gjeliji velik sneg. Posebno v planinah je divjal hud veter. Najstarejši ljudje se ne spominjajo takega vremena v tem letnem času. Pilsudski zooet doma Varšava, 29. marca. kk. Maršal Pilsudski je danes dopoldne do»|)el v Gditije na poljskem torpednein rušilcu »Wicher< Razen soproge in hčerk ga je čakola cela vrsta članov vlade pod vodstvom ministrskega predsednica Sla veka, Pilsudski je takoj nadaljeval potovanje v Varšavo, kjer ga pričakujejo še nocoj, poljska javnost z napetostjo pričakuje, kakobo Pilsudski zopet posegel v javno življenje. Zeppelin nad Budimpešto BudimpeMa, 29. marca. kk. Dane« dopoMna so Imeli prebivalci Budimpešte prvič priliko, videti zrakoplov »Zeppelin«. Na letališču donavskega otoka Csepel se je že zgodaj zjutraj zbralo na tisoče radovednega občinstva In je moralo 2000 mož policije delati red. Po mnenju policije je bilo prisotnih najmanj 60 000 ljudi. Pri spuščanju zrakoplova je pomagalo 200 madjarskih pionirjev. Zrakoplov je vodil kapitan Lehmann. Prisoten je bil tudi državni upravitelj Horthy, nemški poslanik baron Schfln in budimpeštanskl župan dr. Rib-ka. Občinstvo si je eno uro smelo ogledovati zrakoplov, ki je potem napravil krožni polet nad več madjarskimi mesti in zašel večkrat v snežne viharje. Drugič je zrakoplov pristal v Budimpešti ob 5 popoldne. Vihar je bil tedaj tako velik, da so za pristajanje morali poslati še 200 mož policije. Budimpeštanski Usti zelo pozdravljajo obisk »Zeppelina« s toplimi besedami. Krvava družinska drama Iz Košic poročajo o strašni družinski žaloigri, ki se je pripetila v vasi Bukovcova V tej vasi sta živeli dve prijateljski rodbini Strupecki in Balar. Družina Strupecki je imela 22 letnega sina, družina Balar pa nekaj mlajšo hčer. Mlada človeka sta od mladih let rastla skupaj In ni čuda, da sta se sklenila poročiti. Mati Balar in oče Strupecki pa sta na vsak način hotela preprečiti to poroko j in sta mladima zaročencema stavila vse mogoče zapreke. Toda naposled je bil že določen dan poroke. Ta dan zjutraj pa je mati Balar stopila k svoji hčerki in ji jokaje povedala, da je ženin n*en pravi brat. Mlada nevesta se je radi tega silno razburila in takoj odšla k svojemu ženinu-bratu. Odšla sta skupno v gozd, kjer so ju malo kasneje našli oba ustreljena. Pustolovski beg vohuna Berlin, 29. marca. s. Iz bolnišnice Virchovv v Berlinu jo pobegnil jetnik - preiskovanec Evgen Gantner, ki je bil avgusta meseca preteklega leta aretiran kot vohun in pustolovec. Politična policija je o tem poročala vsem obmejnim postajam. Sod'jo pa, da se Gantner skriva pri svojih prija-tul.il- v Berlinu. O Gantnerju se je mnogo govorilo. ko je bil po nedolžnem obdolžen umora svoje služkinje in aretiran. Morali so ga spustiti, vendar pa ga je policija opazovala In nekaj mesecev na to aretirala kot vohuna v korist Francije. Pozneje se i« izkazalo, da so v Gantnerju prijeli •nega največjih pustolovcev, ki Ima za seboj zelo burno preteklost in ki je že leta deloval kot mednarodni vohun za različne države. Sodno razpravo proti Gantnerju so pričakovali z velikanskim zanimanjem, ker so vnjegovem zanimivem predživ-Ijenju igrale razne dame berlinske družbe zelo čudno vlogo. Gantnerja so kmalu po aretaciji radi bolezni na obistih spravili v bolnišnico, iz katere I« ladni oa uDrav pustolovski način pobegnil Cvetna nedelja Ljubljana, 29. marca. Čeprav dopoldne vreme ni bilo najbolj soinč-ao, kakor bi te tpodobilo za tak spomladanski praznik, kot je cvetna nedelja, vendar je v mestu vladalo pravo spomladansko razpoloženja. Dosti naših lepih narodnih navad ja ia prišlo v pozabljanje in v zgodovino nate folklora .cvatna nedelja s svojimi običaji pa ne, temveč ja njana tradicija prav tako močna, kakor je kdaj bila, če ni dandanes ie močnejša, še celo moda, največja nasprotnica vseh narodnih tradicij, ni mogla cvetni nedelji do živega, marveč se je 6e celo nekako polastila navad, običajnih na dni pred cvetno nedeljo samo. V Ljubljani ja bilo lepo videti te dni lepo oblečene dame z malimi butaricami v rokah in tudi v nekaterih javnih lokalih jo hutarica mnogo prispevale v pravemu pomladanskemu -azpo-loženju. Skoraj nI bilo otroka te dni, ki si ne bi izprosil od staršev male ali večje butarlce. Več kakor kadarkoli prej so kmetski fantje in de- | kleta iz bliinjih dolenjskih krajev in od drugod ! aavozili na ljubljanski trg pisanih butaric, pa še < bi jih skoraj zmanjkalo. Iz Ljubljane pa je potem ! podeželsko prebivalstvo razneslo ta butarice sko- ! raj po vsaj deiali. Cene butaricam so bile prav j nizke. V soboto zvečer so se prodajalci že zbali, da jim bo nekaj butaric ostalo, in so jih prodajali še po nižji ceni, kakor prejšnje dni. No, njihova bojazen ni bila upravičena in so davi prodali še zadnja. Dopoldne pa so se ljubljanske cerkve izpre-menile v eno samo sliko radostne pomladi. Mladina in starejši so prinesli butarlce ln oljke, da jih duhovniki blagoslove. Ljudstvo je praznovalo čeli za nekaj ur v množicah preseljevati iz mesta, prišel med triumfom slaveče ga množice v Jeruzalem, in pa prihod pomladi. Na lep, pester način združuje praznik cvetne nedelje oba dogodka. Drugače pa je pomanjala današnja nedelja še nekaj drugega. Današnji dan lahko smatramo namreč za pričetek izletniške sezone. Ni danes sicer odšlo na Izlete v okolico toliko Ljubljančanov kakor ob poletnih dnevih, vendar pa jih jc bilo zelo mnogo. Bil je tako rekoč prvi dan, ko so se začeli za nekaj ur v množicah preseljevali iz mesta. Avtobusi so danes dobro zaslužili. Če bi solnce sijalo ves dan tako, kakor popoldne, potem bi odšlo v okolico gotovo še več Ljubljančanov. Kriminalnih dogodkov in nesreč danes v Ljubljani ni bilo. Pač pa so v bolnišnico pripeljali dva ponesrečenca z dežele. Prvi je 7 letni Julijan Cerar, sin posestnika iz Senožeč, obč. Dolsko. Ta je dopoldne šel iz cerkve od blagoslovljenja butaric. Na cesti pa ga je neznan kolesar podrl na tla. Deček je dobil rano na glavi, vendar pa poškodba ni nevarna. Drugi ponesrečenec je 59 letni poaastnik Anton Zupančič iz Mojstrana. Ta je » gpboto zvečer šel po stopnicah, kjer mu je spo-drselo. Zupančič si je zlomil desno nogo pod kolenom. Zborovanje graličnega delavstva Ljubljana, 29. marca. Danes dopoldne se je vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje grafičnega delavstva. Zborovanje je bilo obiskano v zelo velikem številu, saj je bilo prisotno skoraj vse tukajšnje grafično delavstvo, tako, da je bila dvorana polna. Zborovanje, ki je tra jalo od pol 9 dopoldne pa do 2 popoldne je otvoril in vodil predsednik g. Krašovic. Poročilo upravnega odbora je podal g. Kuna Iz tega poročila je razvidno, da znaiša proračun organizacije okoli dveh milijonov za razne humanitarne organizacije in sicer največ, okoli pol milijona, zn podpore onemoglim in dela nezmožnim članom. Približno eno četrtino milijona znašajo podpore za brezposelne. Ostalo odpade na razne druge izdatke organizacije. Tudi v tem oziru jc torej organizacija grafičnega delavstva najmočnejša delavska organizacija v Sloveniji. Poročilo tarifne komisije je podal njen tajnik g. Kosem. Grafično delavstvo je imelo dvoje mezdnih gibanj. Prvo, za tiskarniško osebje, je že zaključeno, drugo, za knjigoveško delavstvo, pa še traja. V odprti borbi je grafično delavstvo bilo z enim podjetjem: s tiskarno »Savo« v Kranju. Ta borba še traja. Zborovanje je sklepalo še o bodočem gradbenem programu. Poleg doma v Ljubljani si namerava grafično delavstvo »graditi še dom ▼ Mariboru in okrevališče na Gorenjskem. Proti dosedanjemu odboru je zrastia že preje v organizaciji precej močna opozicija. Zato sc je razvila o poročilu o delu upravnega odbora velika in živahna debata, ki je trajala zelo dolgo. Pri volitvah je opozicija tudi prevzela »1110 Be-durja. Telefonično mu je na.iUMl svoj obisk in se nato z brzovlakom odpeljal v Pnriz. Kcnsultncija se je pričela. Prerok je sedel v usnja t naslanjač, si nadel na čelo srebrn kompresor, očividno zato, da hi lažje /bral •voje misli, in postavil predse na muo kii-unl-no zrcalo. O tem zrcalu je dej»l Comolliiil, da je pravega indijskega izvora ,'n da ga je njegovemu staremu očetu podaril pravi indijski fakir. Osma Bedur je nekaj časa srepo zr! v zrcalo, nato pa je nenadoma padel v tako-zvuno »transo« in začel mrmrali predse sledeče besede: »Vidim majhen kraj, mesto Asnier. Hiša poleg cerkve. Tam vas čaka neki mož, monsieur Fichter. Z njegovo |>omočj', boste zaslužili dva milijona frankov. Dajte mu takoj 50.000 frankov.« God Comolin se je teli 'očnili navodil silno razveselil in se je -V istega dne odpeljal v Asnier. Poprej jc še kupil za gospo Fichter dragoceno darilo, kakor mu je svetoval Osma Bedur. Čudno. gos|>od Fichter ni bil prav nič začuden, ko je stopil v njegovo hišo gospod Po Jugoslaviji Najdb* iz rimske dobe pri Požarevcu Tožarevac, 27. marca. Kakih 18 kilometrov od Požarevcn leži ob Donavi vas Kostolnc, na čije mestu je v času rimske dobe stalo mesto Viminautium, ki je bilo rezidenca več rimskih cesarjev in kjer je bil tudi vzgojen rimski cesar Karakala. Ostanki Vimirantija leže pod debelo plastjo rodovitne zemlje in hiše v vasi Kostolac so zgrajennn skoro izključuo le iz razvalin Vimi-nantija. Tamkajšnji kmetje brskajo v svojem prostem času po svojih vrtovih in se poslužujejo pri tem čisto svoje lastne metode. Toliko časa kopljejo v zemljo, da nalete na kak trd predmet, in nato kopljejo dalje. To dni je nek kmet pri kopanju naletel na pet grobov, od katerih je eden vseboval zelo zanimive stvari. Bil jo to grob mladega dekleta, katero so svojci položili v groli z vsem nakitom in raznimi uporabnimi predmeti. Kmet je našel med drugim tudi slonokrgčeni kip boginje Venere, ki po svoji obliki popolnoma sliči Milonovi Veneri. Ta kip je še radi tega posebne važnosti, ker so ra njem ohranjene roke, ki kakor znano, Milonovi Veneri manjkajo in o katerih legi se učenjaki že dolgo prepirajo. Vso vsebino groba so oddali v Narodni muzej. V nekem drugem grobu so našli skoro dve toni težak nagrobni kamen z napisom, da počiva tam Comelius Rufus. uradnik avtonomnega mesta Viminantija, da je bil 70 let star, ko je umrl in da so mu ta spomenik postavili žalujoča žena in otroci. Ker pa kostolaški kmetje pri svojih izkopavanjih večino dragocenejših predmetov pokradejo, bodo oblasti sedaj to kopanje prepovedale in bo poslej vodila izkopavanja skupina znanstvenikov. * 15 mitijonrleo posojilo mesta Subotice. fz Subotice poročajo, da je mesto pri subotiški podružnici Prve Hrvatske Stedionice in pri Jugoslovanski banki najelo posojilo 15 milijonov dinarjev na dve leti. Ubijalka svojcfja moia oprošlentt. 10. julija leta 10?8 so je v Apatinu odigrala krvava družinska drama. Ribič Martin Brandt je navalil v prepiru na svojo ženo z nožem. Zena pa se ga je obranila s tem, da je pograbila sekiro in ga pobila do smrli. Somborško sodišče. ki je te dni razpravljalo o tem slučaju, je Elizabeto Brandt oprostilo, ker je ravnala v silobranu. A'a 20 let obsojen morilec. Pred osješkim okrožnim sodiščem se je vi Sila razprava proti Menši Miladinoviču, ki je 1. februarja tega leta z nožem umoril orožniškega kaplara Matijo Brkiča. Tega dno je prišel Brkič v neko kavarno, da bi vzel Miladinoviču revolver, ker zanj ni imel orožnega lista. Miladinovič je to mirno dovolil, ko pa je Brkič odšel proti vratom, je skočil za njim in ga zabodel z nožem. Brkič je radi rano umrl v bolnišnici. Miladinovič se je zagovarjal s pijanostjo. Obsojen je bil na '20 let robije. Padel s strehe in se vbil. V Vrscu jo to dni padel s štiri metre visoke strehe zidar Matija Keller in obležal nezavesten na tleh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je takoj umrl. Potre s v Piljevlni. Prcuslnočnjim so v Bilievini v gornjem kotu Bosne čutili precej močan potresni sunek. Mnogi meščani, ki so so takoj spomnili na katastrofalen potres v Južni Srbiji, so planili iz postelj in zbežali ra ulico. Materijelne škode ni bilo. Na nekaterih hišah so se porušili dimniki. Roparski napad pri Slatini. Te dni se je peljal z vozom lončar Mato Fikovič s svojima dvema sinovoma domov. V gozdu, skozi katerega jih je vodila pot. pa so nenadoma pred seboj opazili človeka, ki je meril s puško nanje. Ko so se mu približali, je kriknil: jStoj! Denar!« Eden izmed sinov je vrgel z voza na tla denarnico s 1R0 dinarji, misleč, ko se bo razbojnik sklonil za denarjem, da bodo planili nanj. Toda razbojnik ga je z vso silo udaril s puškinim kopitom po glavi in zbežal v gozd. Fant je dobil na glavj težke poškodbe. Srebrn dež na že!e?ntšht proti Podružnica češkoslovaške narodne banke v Moravski Ostravl je prejela Iz Prage telefonsko obvestilo, da bo v naslednjih dneh prispelo na tamkajšnji kolodvor 40 zabojev z novimi srebrnimi novci po deset kron v skupni vrednosti enega milijona. Zaboje so naložili v poseben vagon nočnega brzovlaka in jih prepustili varstvu močnega oddelka orožnišlva. Na kolodvoru v Ostravl pa stoji vlak le dve minuti, radi česar so se morali s prekladanjem zabojev precej požuriti. Na kolodvoru je bil seveda zopet mečan oddelek orožni-štva, ki je zadrževal radovedno občinstvo v spoštljivi oddaljenosti. Zaboje so začasno zmetali kar na soseden tir. V tem trenutku pa je prlvozil na postajo z nasprotne strani vlak. Vodja lokomotivo je opazil nevarnost in je v naglici zavrl in s tem preprečil več;o nesrečo. Vendar so kolesa lokomotive oplazila nekaj zabojev in jih strla, nakar se je vsul po tračnicah pravcat dež srebrnega denarja. Orožniki so morali natakniti na puške bajonete, da so preprečili ljudem, da niso začeli pobi- ] rati denarja po tleh. Ob svitu žepnih svetilk so nato pobrali vse novce, ki jih je bilo več tisoč, j Mnogo denarja so kolesa lokomotive tako zmeč- j kala, da ni za nobeno rabo več. i V Newyorku 8 krat toliko Židov kakor v Palestini New York, 29. marca. s. Židovsko prebivalstvo v Združenih državah se je v zadnjih 50 letih pomnožilo od četrt milijona na štiri milijone in pol. Samo v New Yorku je približno 1,250.000 Židov, to je 8 krat toliko kakor v Palestini. t Potrtega srca naznanjamo, da je naša iskreno ljubljeua žena, mali in stara mati, gospa Frančiška To1ma;ner v soboto dne 28. t. m. v 52. letu sklenila svoje trudapolno življenje. — Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek dne 30. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti Vevče na farno pokopališče pri Dev. Mar. v Polju. — Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Vevče-D. M. v Polja, 28. III. 1931. Žalujoči ostalL Izdihnila ja svojo btago duSo naša ljubljena tnali, stara mati in tašča, gospa Fran;a Ferlan roj. Mehle vdova po tehničarskem mojstru, meščanu ljubljanskem po dolgem trpljenju, v 87. letu strosti, pravidena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek dne 31. marca 1931 ob 5 popoldne Iz hiša žalosti, Zvonarska ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALL Mr«fn< noffrrhnl »»»od • I (nM|aal Comolin. Tndl on je prejel vrstilo, da ja ho obiskal go»|>od Comolin. Najbrže je dobil to obvestilo potom kratkega telefonskega raj>go-vorn, toda gos|>od Comolin ni na to prav nič mislil. Izročil je gospodu FicMerju brez vsakega potrdila 50.(XXI frankov. In od tistega trenutka čaka na svoja dva milijon«. Samo ob sebi je razumljivo, da je tudi onih 50.000 frankov izginilo. Sledila je obtožba. Osma Bed«ir in Ftehter sta bila povabljena na ratzgovor. Prerok pa Je najbrže tudi to že vedel naprej in ni bil prav nič v zadregi. Dejal je, da so njegove vizije pruve in da nimajo prav nič opraviti s slepar-stvom. Gospod Fichter j>a Je mnenja, da Je vsaka spe-kulnc.ija združena z nevarnostmi. Če bi bilo mogoče s 50.000 franki brez rizika zaslužili dva milijona, bi to ne Kila nobena »peJtn-tacija več. Sea so pažnje Marilior-čanov sicer precej različne. V gledališč-u smo imeli včeraj predstavo R. Reharjevega »Učlovočeiija«, ki je zelo uspe--la. Več |ioročamo v »Slovencu«. Tudi jc bila včeraj slovesna /aključilev drugciga gostilni-čarskegn gospodinjskega tečaja v Vesni. Ot> tej priliki so spregovorili ga. ravnateljica Ra-počeva, okrožni inšpektor dr. Schauhacli, tajnik mariborske zveze gost i I niča rsk i h zadrug Peteln, predsednik Zveze hotelirjev Zemljič in gostilničar Ilahjan iz Šmarja pri Jelšah. Formalnemu zaključku, ob kateri priliki so go-jenke prejele svoja izpričevala, je sledil slavnosten banket. In še četvero občnih zborov. V Narodnem domu so se zbrali prijatelji jilgoslovan sko-češkoslova&ke vzajemnosti, včlanjeni v tnn riJiorski JČ ligi. Občnega zbora sc je udeležil tudi ljubljanski češkoslovaški konzul inž. §ev čik. Iz poročil je bilo razvidno, da jc liga osredotočila svoje delovanje zlasti na gontoljubm in slovesno sprejemanje češkoslovaških go »tov, ki so prihajali v skupinah v našo državo. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor predsednikom dr. Pivkom na čelu. Pri Orlu so zborovali včeraj zvečer mariborski trgovci. Občni ztior je otvoril in vodil pod načel 11 ik V. Berdajs. Iz obširnega po ročila gromijatnega tajnika Zidamška smo jio-vzeli: članov je 677, trgovskih pomočnikov 49o. vajencev in trgovskih praktikantov 154. Na dalje je obratovalo 705 trgovskih obrutov. Iz danih jc bilo 124 obrtnih dovolilnic. Gremijal-no premoženje je znašalo koncem leta 1950 478.704 dinarje, premoženje Samopomoči 63.fi3leg članstva iz Mn-rilvira prispeli tudi zastopniki lz Pragerskega in drugih okoliških postaj, nadalje zastopniki centrale iz Ljubljane preelsednik Vojd«, po»l. predsednik Mašič in tajnik Cimperman. Predsednik \Vurzinger jc v svojem poročilu naglašal, or je otvoril in vexlil predsednik prof. Cotič. Agitno Ribarsko društvo namerava postaviti pri šmikluvžu ri-lnirski zavod, da se umno dvigne ribarstvo članov šteje društvo 200 rednih in 131 podpornih članov. Blagajniško poročilo je podal društveni blagajnik Greiner. Dolirnlki so znašali v preteklem letu 115.270.73 dinarjev, izdatk-' pa 55.544.47 dinarjev. Blagajniško stanje znaša 59.726 dinarjev. Prav zanimivo je bilo tudi poročilo gospodarja vališča prof. Rojška. Vseh valilnikov je 22 s kapaciteto 60.000 do 100.000 iker. Poleg tajnika sta poelala svoje poročilo še arhivar in bibliotekar. Pri volitvah jc bil v glavnem izvoljen elosedonji oelbor. Težka nesreča jc doletela 60 letnega poljskega dninarja Jerneja Temciita te Spodnjih Hoč. Pri podiranju dreves v gozdu je padlo nanj deblo in m« strlo levo nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. —. Pod voz je prišel triletni Kari Pcterlič na travniku za jnhalnico bivše elragonskc jahalnice, pri čemer si jc zlo mil levo nogo. Zločinci pod guiltotino Rabelj, hi je usmrtil 245 zločincev Francoski pravosodni minister Barthou, ki je navdušen zbiralec raznih spominov iz pravnega življenja, ima med drugim v svojem arhivu tudi listino, ki poroča, koliko dohodkov ima francoski rabelj Anatole Deibler. Ta listina spominja obiskovalce Francije, da ima ta dežela še vedno oficijelnega rablja, čigar dohodki so predvideni v državnem proračunu. Monsieur Deibler, čigar oče je bil tudi rabelj, je zelo znamenita oseba Francije. Do sedaj se še nobenemu človeku ni posrečilo, da bi dobil od njega kak intervju ali da bi ga Fotografiral, da celo, da bi ga kdaj srečal na ulici. V javnosti nikdar ne nastopa pod svojim pravim imenom. Samo nekaj njegovih intimnih prijateljev ga pozna in ti pripovedujejo o njem. Tudi je skoro nemogoče, da bi ga kdo opazoval pri justifikaciji. V takem slučaju se pojavi zadnji, izvrši svoje delo silno hitro in takoj nato zopet izgine. Soprogi nekega francoskega ministra se je posrečilo, da je ob priliki neke justifikacije napravila njegovo skico in ta je edina slika, ki o njem v javnosti sploh obstoja. Niti njegova žena nima nobene njegove slike. Deibler je dosedaj justifiriral '245 zločincev. V Franciji, kakor znano, vrše justifikacije še vedno s pomočjo guillotine. Deibler je imel torej v svojem življenju priliko slišati zadnje besede mnogih zločincev, predno je spustil nanje usodepolno sekiro. O tem ni on sam napravil nobenih beležk, toda poskrbeli so drugi, ki jim je to pripovedoval, da je prišlo v javnost. Trije Poljaki: Derwaux, Paehowski in Wladeck, ki so ubili več oseb in med drugimi tudi svoje žene, so bili justificirani iati dan drug za drugim. Pred guillotino so stopili skupno. Zadnji je bil justificiran Wladeck. Predno je Deibler spustil nanj sekiro, ga je Wladerk vprašal: »Ali vaš stroj hitro dela?« E1 Ran-Kremm, lepi Arabec, ki je umoril dva svoja rojaka, je šel pod guillotino z nasmeškom na licu in pozdravil množico, ki se je zbrala okrog guillotine, s sledečimi besedami: »Dobro jutro, dobro jutro! Jaz se ne bojim!« Neki drug morilec, Gervais po imenu, je dejal Deibleru smehljaje: »Bodite previdni, gospod rabelj in ne hitite preveč!« Znani anarhist Ravahol je vzkliknil, predno se je dotaknila sekira njegovega vratu: »Naj še dolgo živi revolucija!« — Neki drugi atentator, Vaillant, pa je pel pod guillotino revolueijonarno pesem. Zloglasni morilec Landru je na morišču drhtel. Dejal je samo: •»Nedolžen sem! Nedolžen sem!« Morilec Moreux je dejal: To je torej mesto, kamor so me privedli moji grehi.* — Morilec Poirier, ki so ga justlficirali zaradi umora petih ljudi, je samo zašepetal: :*0 Bog, Najvirnejše in najboljše naložite denar pri v Celju rec- radr. i neom. far. » Olju, t novi Insln pa-lari na oglu Kralja Petra r. in Vodnikove ul. Stan;e hranil. vlog nad Din 100,i 00.000. Obrestna mera najugodnejša. Za hrsndne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 500 i članov posestnikov z vsem svojim premoženjem Posojil« na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najusodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v j Celju ne plača o nobenega rentnega davka Pridobivajte novih naročnikovi Modroce zgornje, iz mofncga blaga 240 Din Mreže, otomane. divane, leUlje. kupite naiceneie pri Ignacii Narobe, Ljubljana, Gosposvetjka cesta it. 16, pri »Levu«. Oglašujte v Slov. listu! Snecerltsko m hoioniialno blago, umetna gnotlla. cement itd. Itd. dobavlja Gospodarska zveza v Uubltani Novost! Tribuna dvo-kolna..Snch»"-niolorjem rxv aehno mo^no, okvir nizek, 7. mo^oejfco pneumailko. motor v *re.hni montiran * dvojno Sreatavo in spojko, l'/4 K. S. Vo/.i n do 40 km na uro in porabi I litra rnrlva na 100 Vm. Pobi ar tudi aain tnotorfak. kateri >• lahko na navadno mofiio kolo montira. Cena prav airka, ceniki franko. .THIIUINA« F. H. I,, tovarna dvokolea in otročkih vor.ifkov, lijnhljana. KarlovUka cesta llet.i. usmili se mel< Maneselou, morilec, »e j? .naslonil na rame duhovnika, ki mu je prožil razpelo, in mu dejal: »Molite zame in izročite zadnji pozdrav mojemu očetu I« 22 letni Jean Tapage je zaklical zbranim: »Vsi mladi ljudje naj imajo pred svojimi očmi moj vzgledi« 17letni Ribaud, najmlajša .žrtev guillotine v času, odkar je Deibler rabelj, je glasno vzkliknil: »Pozdravite mi zadnjič mater in sporočite vsem materam, naj pazijo na svoje otroke!« Obsojenim na smrt se navadno pred ju-stifikacijo izpolni njihova zadnja želja. Ponudijo jim čašo žganja ali ruma. Skoro vsak nesrečnež vzame ponujeno. Neki ropar iz Lor-raine pa je odklonil ponujeni mu rum, nekoč: »Ne rabim ruma, ker bom šel tudi brez njega hrabro v smrt.« Zloglasni lw»ndit Meunier je dejal Deibleru, ko mu je ta po predpisih raztrgal srajco okrog vratu: >Kak.šna škoda, razrezati tako lepo, novo srajco!« Za časa svoje prakse je Deibler med drugim doživel tudi tale zanimiv slučaj. Tri dni pred justifikacijo nekega obsojenca so ga obvestili, naj pride. Toda Deibler je zamudil. Tej zakasnitvi se ima zločinec zahvaliti za življenje, zakaj medtem je prišlo od vlade pomiloščenje. Mark Twain govori ženskam Ko j« nekoč klub časopisnih dopisnikov v NVashingtonu priredil banket, so naprositi Marka Twaina, naj govori, napitniro ženskam. Slavni humorist je govoril takole: »Gospod predsednik, ne vem, Čemu sem ravno jaz izbran, da užijem največje odlikovanje večera. Za najvišje Odlikovanje namreč smatram pogovoriti napitnico ženskam. Ne vem, čemu je baš meoe zadelo to odlikovanje. Morda zato, ker Mm nekoliko manj domač, kakor drugi člani kluba. Toda kljub temu sem ponosen na to odlikovanje in ne vem, gospod predsednik, če bi mogli najti koga, ki bi bolje opravil svojo nnlogo kakor laz. Zakaj, gospod predsednik, jaz ljubim ienski spol! Ljubim vbc ženske! Vseeno, katere starosti in katere barve so! Človeška pamet si ne more predstavljati, za kaj vse moramo biti ieni hvaležni. Ona nam prišije gumbe, nam zakrpa obleke, bu drii pri nakupovanju na vajettb, nam podarja svoje zaupanje, nas sproti obvesti o vseh prepirih in ostalih družinskih zadevah sosedov, nam daje svoje nasvete — in sicer v obilni meri — Itd.« Končal je svoj govor z besedami: »Kaj bi bili narodi na zemlji brez ženske, gospoda moja: Tega vam ne morem povedati, gospoda moja. Zato, gospoda moja, hočemo naše žene ljubiti, hočemo jih podpirati, hočemo jim podariti naše simpatije in je je mogoče, tudi nas same!« Gospa: »Lju-lm Etna, na vašem mestu bi »e jaz vendarle še malo premislila. Zakon ni vedno sreča.« »Tudi jaz večkrat tako mislim, milo« ti jim, morda bom pa jaz imela vrč -reče kakor vi.« Dolarski dež v Mehiki lil Ed.na slooenskl zauod brez fnjega kapitala ie Mzaiemna zaoarooalnica o Lfablfasii, v lastni oaSači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. sprejema v zavarovanje: i. Proti požaru: a> raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. bi vse premično blago, tnobilije. zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krmo. Zvouove iu sleklo proti razpoki iu prelomu. i. Sprejema v življenskein orldelku zavarovanje ua doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Izredno korist rti prohibicije v Z edin jenih državah imata dve mesteci v severozapadni Mehiki, nedaleč od ameriške mejo. To sta mesteci Tia Juana in Agua Caliente. Za ti dve mesteci »e pred prohi-bicijo sploh ni vedelo, po uvedbi prohibicije pa sta znali dobro izrabiti neposredno bližino tako bogate in velike države. Cim je stopila v veljavo prohibi-cija, so se začele vse hiše obeh mestec izpreminjati v gostilne, restavracije in bare. Bogati Američani so pričeli zahajati tja, kakor Mohamedanci v Meko. Noč in dan se je točil alkohol in dolarji »o deževali. Pijani in najboljše volje so se Američani vračali domov preko meje. To je dalo budnim prohibicij-skim oblastem povod, da so prehod meje na tem mestu omejile na čas od šestih zjutraj do šestih zvečer. Tako so Američani prisiljeni, da hitreje pijejo in Tia Juana in Agua Caliente služdta težke milijone. Število žejnih gostov iz sosedne države se je vedno bolj večalo Prihajali so z avtomobili, motorji in celo z letali. Modri Mehikanci pa tudi mnogi Američani, Wi so vložili svoj denar v ta podjetja, pa so kmalu uvideli, da sam alkohol ne zadostuje, da bi praznil žepe bogatih gostov. Tako so Čez noč zra-stle v obeh mestecih številne igralnire. Tu se igra na ruleti, tam na karte, tam zopet kaj drugega, toda povsod samo zn ogromne vuotn. Sicer hladnim in trezno računajočim Američanom ne pride na misel, da še nihče izmed njih hi zapustil igralnice z večjo vsoto denarja, kakor je Sel notri; mnogi pa so ie pustili notri vse svoje premoženje. Kdo ve, kdo je kriv, da sreča Američanom ni naklonjena?! Morda bi vedeli o tem povedali vodje in lastniki igralnie? Tia Junna leži bližje ameriške meje kakor Agua Caliente. To je ameriški Monte Carlo, v katerega zahajajo ljudje srednjih premoženjskih razmer. Glavna ulica tega mesta je dolga dva kilometra in pol in vendar ni videti ob njej drugega kakor krčme in zabavišča. V vsakem lokalu igra bučna muzika, toči se vino, žganje in sploh vse mogoče alkoholne pijače. Razni tega pa so se lastniki zabavišč pobrigali tudi za to, da morejo njihovi gostje povsod poskušati srečo. V vsaki gostilniški sobi je nameščenih več avtomatov sreče s tajinstvenim mehanizmom. V avtomate mečejo gostje srebrne dolarje in če ima človek srečo, lahko dobi desetkrat toliko, kolikor je vrgel notri. Vendar je ta mehanizem tako tajinstveno urejen, da samo sprejema in nič ne daje. Najživahnejše je v Tia Jnana koncem tedna. Tedaj je videti od ameriške meje pa prav do mesta eno samo nepretrgano kolono sarnih avtomobilov. Takrat so prav vsa mesta zasedena. Kdor si enkrat pribori svoj prostor, ga ne zapusti preje, dokler se pijan nc zvali na tla. Kar pa je odličnejših in bogatejših Američanov, pa se zalete v Aguo Caliente. Tu Je bila prod kratkim zgrajena popolnoma nova, elegantno opremljena igralnica. Tu trošijo svoj denar bogati veleposestniki iz Kalifornije, dalje filmske dive iz Holly\vooda, sploh se tu zbirajo vsi pustolovci, kar jih premore jugozapadni del Združenih držav. Igralnica leži sredi krasnega parka in je zgrajena v starošpanjolskem slogu. Poskrbljeno je za vse. V igralnici je kabaret, restavracija, kavarna, bar in sploh ves komfort, ki si ga more poieleti človek, ki ne ve, kam z denarjem. Slika, ki jo nudijo mehiške igralnice, je da-leko pestrejša, kakor v Monte Carlu. Za obleko gostov ne vladajo tu nobena pravila. Poleg gentle-mana, oblečenega v brezhibni frak, sedi domačin v raztrganem platnenem oblačilu. Ko se vleže na zemljo večer, se odpeljejo Američani v mestece San Diego, ki leži že na ameriškem zemljišču. Tu ostanejo preko noči. V Mehiki je silno nevarna ostati, če noče človek tvegati svojega premoženja in denarja. Posebno v Tia Juani skoraj ne mine qM brez pretepov in umorov. Zato se vsak gost, ki mu je količkaj pri srcu golo življenje, odpelje preko noči v San Diego, odkoder se po potrebi zopet lahko vrne nazaj v Mehiko. Mehičani se silno iurijo, da izrabijo priliko. Čim bo prenehala prohibicija, bo prenehal tudi dolarski dež v obeh mestecih. In mnogi znaki kažejo, da do tega ni več daleč. Gospod Varčnik se je moral dati operirati. Vprašal je profesorja-specijalista: »Koliko bo stal« operacija?« »Ce vas bom jaz sam osebno operiral, potem morate računati s kakimi 5000 dinarji,« je dejal profesor-specijalist. »O Bog!« je vzdihnil Varčnik. »Ali ne morete napraviti ceneje?« • »Pustite se operirati mojemu asistentu, ki zahteva samo 3000 dinarjev.« -t »Se vedno predrago! Ali nimate morda ka kega vajenca?« Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 40 Ko sem se vzbudil, sem videl ploščišču kapitana Nemo z ladijskim poročnikom. Motrila sta položaj .Nautilusa' in se med seboj razgovarjala v svojem neznanem jeziku. Položaj je bil sledeč: Dve milji pred desno palubo se je dvigal otok Gueboroar, koje-ga obal je liki ogromna roka bila v roku upognjena od severa na zapad. Proti jugu in vzhodu so se že pokazala nekatera koraljišča, ki jih je bila razgalila oseka. Ladja se je bila zapičila v kopno v kraju, kjer sta plima in oseka slabi — jako neugodna okolnost za .Nautilusa', ako se je hotel osvoboditi. Trup sam pa zaradi svoje solidne izgradbe ni bil utrpel nobene škode. Čeprav pa se ni mogel potopiti niti propustiti vode, je vendar obstojala velika opasnost, da ne bi v skali obtičal in v tem slučaju je bilo prekrasnega podmorskega aparata kapitana Nemo konec. Takšne misli so mu rojile po glavi, ko je kapitan, ki je bil miren in hladen in se je slejkoprej popolnoma obvladoval, stopil k meni. Čudil sem se, da ni kazal nobenega vznemirjenja, kakor da bi se ne bilo ».godilo nič posebnega. »Nesreča?« sem ga vprašal. »Ne,« je odgovoril, »samo majhen slučaj.« »Toda slučaj, ki vas bo mogoče prisilil, da se podate med prebivalce one zemlje, ki vam je tako zoprna.« Kapitan Nemo me je čudno pogledal, potem pa napravil zaničujoče kretnjo, ki me je prepričala, da ia res nobena sila na svetu ne bi prisilila, da bi še kdaj položil nogo na kopno zemljo. »Sicer pa .Nautilusu' ne preti niti najmanjša opasnost, gospod Arrona*,« je dejal kapitan Nemo. »Peljal vas bo še skozi mnoge oceane, da boste imeli priliko opazovati še neprimerno več čudes nego ste jih doslej. Naše potovanje se tako rekoč začenja in jaz nikakor ne želim, da bi bil oropan časti biti še dokaj časa v vaši družbi.« Ne da bi se zmenil za ironični smisel tega zadnjega stavka, sem odgovoril: »Gospod kapitan, .Nautilus' je zavozil na čer v času najvišje plime. Ker pa v Tihem oceanu ni mogoče govoriti o bogvekakšni oseki, ne razumem, kako bi bilo mogoče .Nautilusa' zopet osvoboditi, razen če izvržemo balast, ki ga pa nimamo « »Imate prav, gospod profesor, o oseki v Tihem oceanu ni veliko čutiti,« je odvrnil kapitan Nemo, »toda ravno v ožini Torres znaša razlika med najvišjim in najnižjim stanjem vode vendarle poldrug meter. Danes smo četrtega januarja, čez pet dni pa bo polna luna. Zelo bi se čudil, če bi le-ta ne bila več zmožna, da vzvalovi zadostno količino vode ter mi napravi uslugo, za katero ji bom vsekakor hvaležen.« Rekši to, se je kapitan, spremljan od poročnika, podal nazaj v notranjščino ladje. Kar se le-te tiče, je tičala v skali slejkoprej nepremično, kakor da bi jo bila koralje že vzidale v svoj neporušni cement. »No, gospod?« me je vprašal Ned Land, ki je stopil k meni, kakor hitro se je bil kapitan odstranil. »Nič,« sem dejal, »mirno bomo čakali oseke, ki nastopi devetega tega meseca, zakaj taikrat bo luna tako ljubezniva, da bo ladjo iz njenega sedanjega trdega ležišča premaknila.« »Nič drugega?« je dejal Ned. »Nič.« »Torej ta čudak noče vreči sidra, alarmirati strojev in tako dalje, kakor je potrebno, če je treba ladjo osvoboditi?« »Ko pa bosta plima in oseka zadostovali,« je dejal mesto mene mirno Konzulent. Kanadec je Konzulenta pogledal, potem pa sko- mizgnil z ramenama. Pomorec si je pač mislil, čemu ugovarjati taki podgani s kopnega, ki o pomorskih čereh itak nič ne razume. »Gospod profesor,« jc nato dejal meni, »lahko mi verjamete, da ta železni zaboj ne bo več plul pod morjem in ne nad njim. Samo toliko je še vreden, da ga bodo razprodali na funte. Jaz mislim, zdaj je prišel trenutek, ko kapitanu prijateljstvo lahko od-povemo.« »Prijatelj Ned,« sem odgovoril, »jaz nad tem-le hrabrim .Nautilusom' še nisem obupal kakor vi in čez štiri dni bomo vedeli, kako je s plimo in oseko v Tihem oceanu. Tudi bi mogli misliti na pobeg le, če bi se nahajali pred obaljo Anglije ali Francije, toda na obali Papua-otokov izgleda stvar drugče. Sicer pa ne bomo ničesar zakasnili in če bi se .Nautilus' ne osvobodil in bi v Čereh obtičal, bomo že videli, kaj nam bo storiti. Moram pa odkrito reči, da bi mi bilo hudo žal, čc bi našo krasno podmornico zadela taka nesreča.« »Mogoče hi si pa mogli vsaj ogledati okoliš?« je odvrnil Ned Land. Otok je poraščen. V teh gozdovih in grmovih se gotovo nahaja kaj štirinoge divjačine, ki nam bo nudila par lepih kosov pečenke, kakšen zrezek ali bržolico. To nam gotovo ne bi slabo teknilo, ko smo si dozdaj polnili želodec s samimi ribami in školjkami.« »Tukaj moram enkrat prijatelju Nedu dati prav,« je dejal konzulent. »Popolnoma pritrjujem njegovemu mnenju. Morda bi gospod lahko izposloval od kapitana, da nas pusti na kopno, če že zaradi drugega ne, pa vsaj.za to, da se popolnoma ne odvadimo hoditi po zemlji?« »Jaz ga bom vprašal,« s?m odgovoril, »dasi sem prepričan, da nam ne bo dovolil.« »Bomo vsaj videti, koliko je vredna njegova ljubeznivost,« je menil moj sluga. ras?, lisi sjIH* 8 2. - »7 o^fffeSs » m.8 t- £. < O- 4 g- (t a- < f