Katollsk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z« c elo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za retcrt l< ta 1 gld. Ifikr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za <"etert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
V Ljubljani 7. vinotoka 1870.	Ust 40.
Teta) XXIII.
Vesoljni cerkveni zbor oporeka zoper ubrekovavce.
V kongregacii pred 4. veliko očitno sejo je kardinal predsednik razglasil oporek ali protest zoper brezbožne lažnike in obrekovavce vesoljnega cerkvenega zbora in sv. Očeta. Ta protest se glasi:
„Od tistega trenutka, ko se je sveti vatikanski shod zbral pod pomočjo Božjo, se je zoper niega vzdignil pre-silno razdražen boj. Da bi zborovo veljavo pri vernem ljudstvu zmanjšali in, ko bi bilo moč, jo popolnoma spod-bili, so ga mnogi pisavci na skušnje napadali, z zasra-movanjem v nič devali in z naj bolj umazanim obrekovanjem pobijali, in ti niso samo izmed drugovercev in očitnih sovražnikov Kristusovega križa, ampak tudi izmed tistih, ki se imenujejo sinove katoliške cerkve itd.
Vsi vemo in ni jih potreba posamezno imenovati, kakošne ostudne laži o tem so se kopičile po očitnih listih (časnikih) vsakterega jezika, kakor tudi po knji-žurah, ki so se sem ter tje izdajale in skrivaj delile, in še spisavec ni bil podpisan." — Nato imenuje dvč francoski enaki knjižuri, v kterih se čast in popolna svoboda vesoljnega zbora z naj sramotnišimi lažmi napada, se pravice apostoljskega Sedeža pobijajo, in obklada se s prehudim psovanjem celo visoka oseba našega sv. Očeta. Protest pravi k sklepu:
„Da bi kje hudovoljni ljudje našega molčanja, ako bi se dalje ne oglasili, slabo ne razlagali, smo mislč na svoje dolžnosti primorani svoj glas povzdigniti zoper tolikero in telikošno zasramovanje, prečastitljivi očetje! in v pričo vas vsih protestirati ter povedati, da vse, kar je v omenjenih časnikih in brošurah rečeno v zaničevanje in zasramovanje našega sv. Očeta in apostoljskega Stola, ali v nečast tega svetega zbora, je skoz in skoz laž njivo in obrekljivo; se posebej moram oporekati zoper terditev, češ, da je bilo v zboru pomanjkanje svobode.
Dano v dvorani vatikanskega koncilija 1C. mal. serp. 1870. Fil. kard. de Angelis. Ant. kard. de Luka. Andr. kard. Bizari. Al. kard. Bilio. Hanib. kard. Kapalti."
Ko je bil ta protest prebran, so vsi očetje vesoljnega zbora vstali in s tim enoglasno poterdili to, kar je bilo brano. Vsak očetov je dobil potlej dva iztisa tega protesta; enega so podpisali in nazaj dali, da seje priložil k pismom vesoljnega zbora, druzega so za-se ohranili.
Tako tedaj so prave pričujoče priče „in corpore" osramotile nevredno počenjanje obrekovavcev. Kdor je mož in poštenjak, ne bo več v dvomu, kdo je vreden, da se mu verjame: ali tem vse časti in vere vrednim pričam, ali pa legijonu mračnih pisačev, kterih ne eden ne
more s svojim imenom porok biti za resnico svojih naznanil. (Prira. „Das iik. Concil, 2. zv. 8. soš.)
Iz tega tedaj tudi Slovenci lahko spoznajo vso ostudnost mnogoterih laži, psovanj in zasramovanj v Laibaherici in Tagblattu kakor tudi v druzih listih enake baže zoper vesoljni zbor, papeža itd. Vse pride na dan, če je bilo še tako zvijačno skovano in napredeno. Laž-niki in obrekovavci sami menda ne bodo tako butasti, da bi si domišljevali, da jim bo svet bolj verjel, kakor pa kardinalom, patrijarhom, vikširu škofom in Škotom v tolikem številu iz vesoljnega sveta, ki so s tim dokumentom pred vsim svetom take pisače zaznamnjali za lažnike in obrekovavce.
Romee čelerle zapovedi Bošje.
Dolžnosti do d u h o v s t v a. *)
Blagodarna previdnost božja je dala kristjanu zraven vlastnih staršev tudi duhovne , do kterih ima dolžnosti toliko veče in imenitniše, kolikor veče in važniše so dobrote od njih prejemane. Ker pa jc takošnih duhovnih staršev in višjih več in raznoterih, bodemo po redu premišljevali, ktere in do kterih imamo dolžnosti. Pred vsem mora kristjan spoštovati svojo duhovno mater, sv. katoliško cerkev, ljubiti jo, ji pokoren biti in kolikor pomore tudi v vsih njenih potrebah ji pomagati ; spoštovati in ljubiti mora njenega vidnega glavarja, papeža ali sv. očeta, ga kot namestnika Jezusovega sa svojega duhovnega očeta spoznati.
I. Dolžnosti do svete cerkve.
„Časti Boga iz vse svoje duše, in spoštuj duhovne." (Sirah. 7, 33.) Komajda smo na svet prišli, ie je naša dobra mati sv. cerkev za nas dobrotno po-skerbela. Poiskala je nas v zibeli in nas s sv. kerstom prerodila sa duhovno življenje, ker smo že iz spočetja bili otroci jeze in tedaj omadežani s podedovanim grehom, sovražniki Božji. Po telesnem rojstvu smo pridobili revščino, smo prišli kot popotniki v to solzno dolino, kjer so na9 le težave čakale. Rodili smo se le sa kratko in kaj minljivo življenje, — življenje, mem kterega je smert dosti boljša, ako je srečna; — življenje, ki nas ne more nikoli zares osrečiti in je le živa pc-doba naše velike revščine in nadloge. Kaj bi nam bilo pomagalo takošno življenje? Kaj bi nam bilo koristilo sicer rojenim, pa ne prerojenim biti? In za to naše duhovno rojstvo, za naše prerojstvo z vodo in pa milostjo sv. Duha, komu drugemu se nam je zahvaliti, če ne ravno naši dobri materi, sv. cerkvi? Ona je poskerbela, da komaj telesno rojeni, smo se že tudi duhovno za nebesa prerodili; ona je storila, da smo postali otroci
*) Prosimo gosp. pisave a kmali za sklep.	Vr.
milosti, otroci Božji. Če so tedaj že otroci dolini svoje telesne starše spoštovati zavoljo časnega življenja, smo gotovo kristjani še vse bolj dolžni svojo duhovno mater bv. cerkev spoštovati zato, ker nam je duhovno življenje podelila.
Otroci spo&tujejo starše, ker od njih dobivajo hrano, varstvo, brambo, stanovanje, obleko. Iz enacega vzroka smo dolžni tudi mi kristjani svojo duhovno mater, sv. cerkev, spoštovati in ljubiti; vse to daje tudi ona nam, in pa v veliko imenitnišem pomenu. Cerkev odloči kri-stijanu hitro po njegovem rojstvu stano vališče; pelje ga v veliki ovčnjak k uni mnogoštevilni čedi, kteri pastir je Jezus Kristus. Sicer ta ovčnjak ni za vselej naše stanovališče; cerkev ga nam nikakor ne daje za stanovitno, temuč nas uči, naj drugo, nebeško, prihodnje mesto iščemo; — sv. cerkev nam tedaj daje le za kratek čas našega življenja na zemlji stanovališče, po kterem naj pridemo enkrat v prihodnje in večno v hiši Božji, v nebesih. Koliki občutki ljubezni in hvaležnosti do sv. cerkve se morajo zbujati v sercu, ako tolike dobrote razmišljujemo! Zares velika sreča je za nas, da prebivamo v unem neizmernem ovčnjaku, v kterega so poklicane vse ovčice iz hiše Izraelove, celo tudi izmed paganov. Neprecenljiva sreča je za nas, da smo otroci ■v. cerkve ter v rešivni ladiji, ktera visoko plava nad brezbožnostjo in spačenostjo. Neskončna sreča je za nas, da stanujemo v hiši, kjer so zakladi vsih duhovnih milost in dobrot.
Pa sv. cerkev nam ne skerbi le samo za prebivališče, temuč hoče tudi, da bo njeni otroci vsi snažno in čedno oblečeni. Pod& tedaj vsacemu, kteri hoče njen otrok biti, snežnobelo oblačilo nedolžnosti. In če to oblačilo pozneje nesrečno oskruniš, raztergas, celo zgubiš, te sv. cerkev, tvoja predobra mati, do čistega ne zaverže; pripravljena je ti pomagati iz nesreče, oskrunjeno in umazano oblačilo zopet oprati in očistiti, za raztergano ti drugo dati, in zgubljeno poverniti. Ako imaš toliko moči sam čez sebe, da se spovedi podver-žeš, zakrament sv. pokore veljavno prejmeš in se poboljšaš; občutil bodeš sam na sebi preblago skerb sv. cerkve. In kako dragoceno in sijajno je to oblačilo nedolžnosti in pokore, s kterim sv. cerkev svoje otroke oblači in lepša! Naj se tudi svet v drago tkanino, v slato in svilo zagrinja, naj se tudi z biseri in drazimi kameni lepotiči: — vsa bliščoba demantov otemni pri bliščobi, v kteri se sveti nedolžnosti oblačilo, in vsa lepotija posvetna mine pred nebesno milostjo sv. pokore. Kteri je skusil, bode poterdil, da ga ni slajšega veselja, kakor je veselje po dobri spovedi. Tako opominja tudi apostelj vernike, posebno ženstvo: Njih lepotija ne bodi zunanja, v pletenih laseh, ali v obloženji z zlatom, ali v noši oblačil; ampak v skrivnem sercu, v mirnem in krotkem duhu, ki ne mine, in je pri Bogu bogat." (I. Petr. .'J, 3.)
Zraven stanovališča in obleke skerbi sv. cerkev svojim otrokom tudi za duhovno hrano, ki je potrebna, da premorejo duhovno življenje ohraniti, rasti in dorasti v dobrem popolnoma. Ta hrana je dvojna: beseda božja in sv. zakramenti. To dvojno hrano deli sv. cerkev med svoje tako, kakor je vsakemu potrebno. Vsem hoče sv. cerkev biti vse, žele vse Kristusu pridobiti. Pri naši duhovni materi sv. cerkvi ni pomanjkanja in lakote, ktera včasih telesne starše tare: zmi-rej ima pogernjeno in bogato obloženo mizo in vabi s prijaznimi besedami Zveličarjevimi v.se otroke skoz celo leto, vsak »lan. rekoč: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživila." Te besede niso nikakor prazne ali nepomenljivc; sv. cerkev je moz beseda in dopolnil je, kar obljubi'. S kruhom iz nebes, s kruhom ncunierjočnosti nam hrani dušo in telo
in nas napaja z vinom, iz kterega po besedah preroko-vih device pricvetuj ej o, in ktero nam dušo po duhovne tako rekoč poji, jo z nebeškimi milostmi, a sv. Duhom napolnuje.
Sv. cerkev, naSa duhovna mati, še ni zadovoljna s tem, da nas oživi in za perve potrebe našega življenja oskerbi; ona čuje tudi vedno z naj večo skerbnostjo nad svojimi otroci. Nobena, tudi naj boljši telesna mati pri naj terdniši volji ne premore toliko za svoje zdrave ali bolne otroke, kolikor premore sv. cerkev za svoje. Bilo bi silno preobširno vseh od sv. cerkve že prejetih dobrot naštevati in pa še une pristavljati, ktere tudi zdaj slednji dan od nje dobivamo in še tudi prihodnjič dobivali bomo; naj se le sleherni svoje življenje pre-mišljevaje poprašuje, če ae ima za vae storjene dobre dela, za vse pridelano zaaluženje komu na avetu zahvaliti, razun skerbljivi in preljubeznjivi svoji duhovni materi, sv. cerkvi?
In kaj naj atorimo za vae dobro od nje prejeto?
Za vae to moramo avojo duhovno mater, bv. cerkev, spoštovati, jo bolj goreče ljubiti mem svoje telesne matere, ji moramo voljno in natanko pokorni biti. Kdor jo spoštuje, spoštuje Jezusa Kristusa; kdor pa jo zaničuje, zaničuje tudi Zveličarja, njenega začetnika. Pokorni pa imo bv. cerkvi, ako njene zapovedi rade volje dopolnujemo in ničesar njo žaljivega ne počenamo. — Pa smo tudi dolžni sv. cerkev podpirati in ji v njenih potrebah, kolikor je moč, pomagati: moramo si prizadevati jo razširjati in za njo moliti, da naj jo Bog v svojem av. miru vter-juje, pred vsemi vnanjimi in notranjimi sovražniki varuje in do konca pri njej ostane. To je posebno zdaj potrebno, ko jo neštevilni, zagrizeni roparji hudo napadajo.
S tim dopolnujemo avojo naj veči in naj svetejsi dolžnost do sv. cerkve, naše predobre in akerbne duhovne matere, ktere, če tudi tako radi, ne moremo nikdar odveč spoštovati in ljubiti, in ji nikdar tako pokorni in na pomoč biti, kakor smo dolžni. Zapišimo si tedaj globoko v serce neštevilne in nezmerne prejete dobrote, ki jih prejemamo od svoje duhovne matere, sv. cerkve, da bomo potem vsikdar z veseljem spolnovali dolžnosti, ktere nam četerta zapoved Božja do nje naklada! —
Tri mesce na Jutro ve m.
(Dvorovi v Damasku in njih nezmerni bliS. — Puhanje is „nargilletau. Na »panjskem pobožno ljudstvo. — Inteligencija s Libana in želje v Evropo. — Poetiska južina ob reki Farfaru. — Tri znamenite reči. — Velika moseja ali nekdanja cerkev sv. Janeza Kerstnika. — Keršanske cerkve, šole in odrejiia. — Vojaška slovesnost in molitev. — Hiša Ananijeva; — ,,Ravna cesta." Drugi znameniti kraji iz življenj« sv. Pavla. — Pokopalisa.)
V Damasku smo ostali nekaj dni ter smo marsikaj ogledali, le škoda da človek med toliko raznimi rečmi ne more vsega ohraniti. Precej drugi dan smo vidili svitle gradove ali palače nekterih bogatinov in velikašev. Bliša, kakoršnih je po teh napravah in poslopjih, pero ne more popisati. Ko bi bila v kaki lepotiji sreča na zemlji, bi mislil človek, da ravno ondi mora imeti svoje gnjezdo; toda ravno iz nezmernih lepotij se serce verne nekako omamljeno in, bi djal, še bolj prazno.
Bistvo teh dvornic je: Naj pred sredi poslopja velik štirogelnik z enim ali več vodnjakov skakljavcev; potem so na eni strani nekoliko vzvišene tri odperte ali proste sobe vstrič, z divani za sprejemanje gostov, pitje kave itd. Po vsih straneh so dalje suha pri sobi ali sobica pri sobici tako, da se vidijo skoraj same okna ali steklene vrata in okno pri oknu; vse miglja od samega lišpa, lepotičja in blišobnosti. Tu sc vidijo ;iovsod prekrasne in silo drage oprave po tleli, po pohišji in povsod. Po tleh jc prelepo vdelan raznoteri marmor, drage grinjala
ločijo prostore, sem ter tje podpirajo ostropje zali in prav tenki marmorni stebriči, povsod se svetijo predrage sreberne posode, zerkala, nastavljeni so divani, umetno izdelani stoli, pohišje zališajo zaferkane razline ter razne arabeske, tu pa tam stoje prezale posode z imenitnimi cvetlicami, redkimi drevesi itd. S spodnjega oddelka se gre v zgornjega, kjer se kar po planem in pod milim nebom lahko sprehajajo. Viditi je, da spodnji oddelki jim služijo bolj za podnevi, ko vročina pritiska, gornji pa za večere, ko je hlad.
Vidili smo 4 take dvornice, namreč: Bej-Farhi, avBtrijanskega dragomana ali tolmača; Bej- S on na, tudi avstrijanska, — Aetun-Samijevo in Mitri-Effendi-Sel hu bova. Pervih dveh posestnika sta juda, tretji kristjan, in naj berže tudi četerti. Tretja je bila prijazniši od pervih dveh, po novi šegi, ne tako pisana, ne Se dokončana, ima več vodnjakov, kčpel itd. Četerta, nedogotovljena, je bila bolj v okusnem zlogu, in lepšalo jo je posebno cvetličje in prelep vert z raznimi napravami. V eni imajo velik vstav za zgodovinske preiskave. Ko bi reveži za svojo dušno lepoto toliko delali in darovali, kolikor za telesno in časno: koliko ceno bi to imelo!
Po j^di opoldne in zvečer je na Jutrovem navada, da se gie nekoliko v drugo sobo, tam nekaj časa du-han puhajo, ali med pogovori kaj malega kake žgane pijače vživajo, zlasti kadar imajo goste. Kjer je velika vročina, se tudi precej po kosilu ne aa lahko delati, torej imajo pogosto navado, da se nekoliko uležejo. Na prašanje zastran pubanja tobaka je rekel gospod „prezi-dent" (tako imenujejo o. gvardijana), da na Jutrovem vsi tabak pijejo, razloček je samo ta, da patrijarhi imajo dalj&i dimko ali lulo. (I patriarchi hanno piu lunga pipa.) Včlika arabska pipa stoji lahko za seženj deleč od pu-harja na tlčh, kadar iz nje po usnjati cevki tobak pije,
—	včasi tudi njih več iz ene dimke serče. Ta pripava ima več razdelkav. Vsa pipa skupaj se imenuje „nar-gille"; spodaj je „Siša", vanjo se vsadi „kelb" (pes), v kterem je duhan, naj zgorej „ras" (glava, t. j. pipa na verhu), cev imenujejo Mnarbis." O tacih prilikah se popotnik veliko nauči, kar nikomur ne škoduje, tudi liberalcem ne. Pater vikarij, Španjolec, n. pr. mi je dopovedoval, da je ljudstvo na Španjskem kaj pobožno. Ako se pri kaki hiši rožni venec ne moli, imajo ljudi za jude. Več ljudi, tudi iz višjih stanov, gre vsak dan k sv. obhajilu. Bratovšine imajo za mladino, da vsaki teden prejemajo ss. zakramente, — druge pa za vsaki mesec. Smarnice povsod obhajajo. V mescu avgustu so
Eričeli pobožnost za duše v vicah, in imajo tudi že ukve za ta namen. — Če je pa tako na Španjskem, potlej je že verjeti, da mavtarjem to ni bilo vleč in rili so tako dolgo, da so prestol podkopali, ter dobili več duška za preganjanje in ropanje cerkve.
V nedeljo so nas obiskali nekteri damaški mladenči, kaj čedni ljudje, ki so bili pri oo. jezuitih vGaziru na Libanu izrejeni in so nas bili prav veseli. Znali so to-rej govoriti zraven arabskega dobro francosko, in taki se štejejo k inteligencii v Damasku. Marsikteri so močno želeli z nami v Evropo iti, kar bi se jim bilo pa morebiti vgreniio, ako bi jim bil začel praviti, kakofini kozjodlaki so tu marsikteri med kristjani. V nedeljo popoldne smo bili šli na sprehod v predmesto in na verte. V tako čudno poetiškem kraju še nisem menda svoj živi dan bil, kakor takrat. Prostor je bil med visokim drevjem, ki je bilo ob vejah z navadnimi štorjami in plahtami ogernjeno, da se je bolj gosta senca delala. Tik nas je šumel eden virov iz nekdanjega zem-Ijepisja znane rekeFarfara; pili smo limonado s snegom z gore jjDjebel-šejh" (velikega Hermona); na to pili kavo,
—	pili duhan iz nargilleta, ki ga je arabski točaj pri-
pravil in zažgal z velikim oglom. En Tirolec, en Ceh, en Kranjec, podobar in slikar Italijan Antonio Milani, arab«-c Ibrabim-ebn-Musa in še dva kristjana, smo sedeli na takih stoličkih, kakoršne imajo pri nas po kmetih naj manjši otročiči, in na iavnu tacih mizicah smo imeli svoje ,,ambrozije," s kterimi smo se poživljali; okrog nas pa je bilo polno druzega ljudstva, znati je bilo, da naj bolj arabskega, pa kdo ve, kdo vse in od kod ? Po-menkovaje se in modrovaje o filologiskih tvarinah v tem babelnu jezikov smo imeli ravno nasproti čez reko Farfar prelepe dama&ke verte. Teiko sem se ločil od tega sanjsko prijaznega kraja, ki me je trikrat bolj mično ginil, kakor prednji dan ogledovane poslopja in dvorovi v pretiranem lišpu orientalskem.
O tej priliki sem vidil še nektere znamenite reči, kakoršnih ni povsod, namreč: 1. enega stražnih solda-tov, ki je nogovice pletel o tisti priliki; 2. kostelj ali grad z arabskim napisom, v kterem, kakor v Abd-el-Kaderovi hiši, je bilo 1. 1860 veliko kristjanov obva-rovanih, da jih turški, ciganski in druzovski liberaluhi poklali niso ; 3. vse vladine stacune „zaperte;" ker tudi na kristjane ozir jemljejo , in torej prodajalnice niso le ob petkih (turškem prazniku), ampak tudi ob nedeljah zaperte. Kaj pravijo marsikteri Ljubljančni z odpertimi štacunami ob nedeljah in praznikih k temu prikazku v Damasku ? So mar turki bolj k a t o 1 i s k i, kakor pa oni ?
Izmed 300 musulmanskih mošej v Damasku je naj imenitnisih v središu mesta med neštevilnimi bazari ali tergi nekdanja cerkev sv. Janeza Kerstnika, ki je bila spremenjena v moslimski medžid z imenom „Džamija-el-Amvi," to je zbirališe ali luolise Omajadov. Neznanska blišobnost in bogastvo je bilo nekdaj v tem mo-hamedanskem molitvišu; Ommajad Valid-ebn-Melek ali Melekovič je bil 400 zabojev zlata vanjo obernil, to je, do 5 miljonov cekinov. In akoravno so jo bile 1. 1400 Tamarlanove derhali oplenile, je bila vender pozneje nekoliko popravljena, ter se vidi še zdaj premnogo kinča in stermenja vredne stavbe in naprave. Ilammer pravi, da je to poslopje musulmanom to, kar je katoličanom cerkev sv. Petra v Rimu. Isambert meni, da v začetku je bilo to poslopje kak rimski tempelj, kakor v Palmiri, ki >o ga obdajali velikanski stebri, kakoršnih se še zdaj en del vidi na mosejinem dvoru, drugi pa so z novejšimi stavbami zametani na sosednjem usnarskem in zlatarskem bazaru. Ne ve se prav, kdaj je bil spremenjen v keršansko cerkev. Arkadi) Teodorovič ga je bil obnovil, kakor pravi grešk napis blizo vrat „Bab-Džejrun." Ob času Saracenov je bila velikanska cerkev deljena med kristjani in musulmani, 1. 705 pod kalitom Validom pa so se je musulmani do čistega polastili. Do naj poznejših časov je bilo tujcem ostro vanjo prepovedano; mi pa smo jo že brez zaderžka ogledali. Kakor egiptovske mošeje, tako tudi ta objema s svojimi drugotnimi stavbami velik štiriogeln dvor, kterega južna stran je mošeja, ki ima vso podobo nekdanje ker&anske cerkve. Dvojna versta velikanskih korinških stebrov loči poprek mošeje v tri ladije; verh tega je z nekakim občeljem ali „transseptom", poslopje razdeljeno v dva enaka dela.
V sredi ob levi se dviga lepo ocifran podolgast Stiriogelnik iz lesa in na verhu s kupijo, ter ima podobo kacega jutrovega grobnega spominka; na okrog so mnoge svetilke iz stekla. Znotraj v votlini tega sno-minka, pravijo, se hrani v zlati skrinjici glava sv. Janeza Kerstnika.
Velikanska kuplja sloni na štirih močnih pilih. Stebri so rudeče in zeleno raalani; stene ob tleh z marmornimi arabeskami nacifrane, tlak so obdelane marmorne ploše, ob desni v tlaku so še po nekoliko stari mozaiki, kakoršni so bili nekdaj po vsi cerkvi. Po več krajih se vidijo stari kufiški napisi, to je arabski iz predmo-
homedanske dobe. Dolga je cerkev do 250 stopinj. Kakor so po tem kraju pri vsih cerkvah studenci, tako je tudi tukaj studenec zunaj in celo v cerkvi sta blezo kakor kerstiše dva studenca. Tri velikanske minarete ali stolpe ima mošeja, kterih eden se imenuje „medinet Isa" (minaret Jezusov). Le-ta s svojim tovaršem „medi-net-el Arus" (stolp zaročenec) ima enakost s stolpom keršanske cerkve. Znamenite so posebno ene vrata ob južnem vzhodu, nad kterimi se razloči še križ in greški napis, ki se pretolmačen glasi: „Tvoje kraljestvo, o Kristus, je večno kraljestvo, in tvoje gospostvo ostane in preživi vse rodove." Nad dvojnatimi brončenirai vrati ob jutru pa, kjer smo noter sli, je zbaknjeno izdelan kelih s križem na verhu.
Za mohamedana sta znamenita v tem kraju grobna spominka glasovitega Salah-ed-Dina (Saladinaj in enako pri njih slovečega Melek-ed-Daher-Bi bar s a. Obiskali in ogledali smo nadalje več in raznoterih cerkev, ki so vse nove, kaj lepo in drago vravnane, pa ne še čisto dodelane. Vidi se, da so turki za svoje ne-usmiljenje, počenjano 1. 1800, mogli lepe zneske šteti, s kterimi so kristjani poderte cerkve pozidali. Kaj prijazno je, da povsod je pred cerkvijo studenec in veči del drugi lepi prostori za šolo, duhovstvo itd. Te poslopja na jutru so zidane sploh kakor nekake terdnjave, da se morejo saj nekoliko braniti, kadar nevarnost pride.
V greški razkolniški, silo prostorni cerkvi sem vidil dve leči ali prižnici nasproti; ne včm zakaj dve? — Greško-kakoliška prostorna cerkev, z debelimi stebri, 3 Ud i jami, je bila ravno dodelana; kuplja ravno zrna-lana, pa s slabimi slikami močno skažena. Zraven cerkve je velik prostor za šole, ktere se tudi sredi musul-manov nočejo od cerkve ločiti; - pa sej celo turk tega ne sili. — Sirska katoliška cerkev, štiriogelnik s tremi ladijami, ima 3 altarje vstrič, in kakor je tudi v greški h cerkvah navada, ima skoz vse altarje od stene do stene versto malih tablic. Namesto kuplje je v sredi višii štiriogelnik, ki se lepo podA. Za ženstvo je zgorej zadi ločen in omrežen prostor. Zraven cerkve je vert in divanske aobe,^kakor tudi šola. Kup otrčk, igrajočih se, ie čakalo na Šmarnice. To je gotovo bolje, kakor da oi drugod se potikali. — Armensko katoliška cerkvica ima Čeden altarček s tremi podobami: Matere Božje čist. spočetja, sv. Antona in sv. Gregorija, pa-trijarha armenskega, ki keršuje Tartat a armenskega kralja. Duhovniše je za 4 stopinje više od druge cerkve. Do 200 armensko katoliških vernikov, veči del tujcev, je ondi, ki so se že davno v Damasku vstanovili. Cerkev s 3 ladijcami ni še bila dodelana. — Naj tukaj pristavim, da tudi s frančiškanskim samostanom je sklenjena prav dobro vredena šola z učiteljem, ki se je izobrazil v učilišu oo. jezuitov na Libanu v Gaziru. Vidil sem povsod, koliko na to derž6, da se mladina prav dobro in 3lovciško izuči domorodnega arabskega jezika, in opazil sem, da šolsko bukve se čedalje bolj bližajo stari klasiški arabšini. In — poslušajte preganjavci svojega maternega jezika, — za to skerbi zlasti tudi gospodje, ki so prišli s tujega, oni privošijo, da se mladina v ljudskih šolah uči na podlagi maternega jezika, ker vsak pameten človek vč, da le tako je prav in nravno.
Posebno lepa je tudi nova maronitovska cerkev; duhovniše je vse v marmorji, tako tudi tlak po cerkvi, ob sprednji steni id. Tudi tukaj je zadej velik omrežen kor. Ob strani velikega altarja je majhen vodnjaček, pa tudi zunaj cerkve studenec. — Posebno velike naprave so delali oo. Lazaristi, ki imajo veliko odrejiše za dečke in zopet drugo za deklice; v pervem do GO dečkov, v drugem čez 2« *» učenk. Cerkev so bili jeli zidati še pred klanjem, in imajo 3 kapele z ravno toli-
kimi kori za rejenke in učenice posebej, in za učence posebej. Klavci so bili požgali le staro cerkev. Otroke jemljejo v nauk iz vsih verstev. Tukaj je bilo vse križem v delu. Po 5 do 6 gl. so imeli delavci na dan — pa ob svojem.
Med delavci so imeli celo enega Rusina, ki revež še ni bil mogel velikonočne spovedi opraviti, ker v celem Damasku ni bilo duhovna, da bi bil kaj slovanskega razumel. Ne morem dopovedati, kako je bil ta mladeneč ginjen in razveseljen, ko sem ga spovedal in obhajal na prošnjo superior-a v frančiškanski cerkvi. Ko bi naši liberalci v take okolišine zašli, morebiti bi se tudi naučili drugač ceniti vero, spoved in duhovstvo.
Naj povem pa zdaj še kaj posvetnega. Popoldne, 14. majnika, je bil šel neki veliki paša ogledovat novo vojašnico (kasarno) v zahodnjem oddelku mesta. Pričakala ga je vojašina, sprejela godba. Trije ali štirje silo debeli ovni so bili na poti pripravljeni z vojaki m veliko množico ljudstva vred. Ko prijezdi veliki paša (če ni bil morebiti še kaj več), spremljan od domaškega pafcata, obdan od vojakov, naj prej vsa vojašina z razpetimi rokami opravi molitev za sultana. Mohamedanski duhoven jim je na glas molil, pašata in vsi vojaki pa so pri vsih odstavkih odgovarjali: „Amin." Nasledvalo je „prezentiranje," godba vmes in nekterikrat slavoklici; pa nisem razločil, če so klicali „hurr&", „le-jehja" (ži-vio), ali kako? Naslednjič gre paša s častniki v vojašnico. Potem pa sem že vidil, da so debeli ovni kervavi in zaklani ležali vojakom ravno pri nogah. Tudi vojaki so vsi zapored odšli v vojašnico. Kako so potlej ovne pekli ali kuhali in se z njim gostovali, tega nisem vidil.
Posebno imenitne kraje smo ogledovali 15. majnika. Maševal sem ta dan 16—18 stopinj pod zemljo v kapeli sv. Ananija, kjer je ta učenec stanoval in od Boga razodenje in povelje prejel, da naj gre v to in to hišo, da bo podučil Savla. Ananijeva kapela je nekoliko v levo stran od „ravne ceste" proti jutru; nekdanja hiia, kjer je bil Savel, je pa zdaj mea bazari proti severovzhodu. ,,Ravna cesta," celo uro dolga in prav široka, gre skoz celo mesto od vzhoda proti zahodu. Šli smo ta dan po nji proti jutrovim vratam („Bab-eš Sarki"), ki peljejo iz mesta na pokopališa. Ko se stopi skoz vrata iz mesta, se precej vidi visoko mestno obzidje. Samo kacih 12 minut naprej nekoliko proti jugu je v ozidji kraj, kjer je bil sv. Pavel od učencev v košu čez zid spušen, da ga rimski poglavar ni dobil (2. Kor. 11, 33.). Ondi so tudi vrata, pa zazidane, skoz ktere je šel v mesto, in proti jugo-vznodu skoz verte je bila
Eot, po kteri je bil prišel iz Jeruzalema morit kristjane. >e dobro četert ure od mesta je kraj, kjer je bil Savel s konja veržen. Nekteri pisavci pravijo, da je znamnje tistega mesta podolgast natoren rob; meni pa se je zdelo, da ni skala in ne rob prav za prav, ampak ostanek nekdanje rimske ceste, ti je podoben tako imenovanemu „ješterhu" po nekterih kmečkih hišah. Ta kraj je ravno med pokopališi.
Kaj čudne so te pokopališa, skorej podobne hiši, ko bi jo z vsim poslopjem vred do strehe v zemljo po-greznil, samo da verh je okrogel in nizek kakor štula, ki iz zemlje gleda. Tako veliko poslopje ob strančh, kakor je paž, odpr6 in merliča k drugim v poslopje denejo. Po nekaki posebni nerodnosti ali pa napaki so bile ob straneh razderto te velike rake, kakoršnih je bilo več na pokopališu, ter se je lahko vanje vidilo. Ako tako sploh delajo, potlej se pač ni Čuditi, ako na Jutrovem večkrat kuga vstane. Za une 1. 1860 pomorjene je bil posebej velik grob od vlade zidan, kamor so vsi bili pokopani. Zastran obzidja mestnega se mora to opomniti, da samo podzidje zidov in stolpov je rimsko,
drugo jo zidano že od musulmanov, in sicer od Prim-	temveč izrazil je podobe po Bvoje, to bolj govorečo,
pasa, ki je bil prijatel kristjanov.	uno bolj skrito, tej spremenil bolj primerno obraz, uni
SpomiDa vreden je blizo obzidje čez cesto spomi-	omehčil zopet bolj neusmiljeno lice; posebno diha po-
nek, ki so ga turki postavili trem ostudnim odpadnikom,	doba Kristusova povsod visoko reBnico. Podobe pa ob-
ki so bili poprej kristjani in so kakor turčini umerli.	dajajo ko svitli venci zlati okviri, umetno izrezani. Oba
Ozidje ima podobo kake kapele in dve kupli.	umetnika, slikar Volf in podobar Mat. Tomet, sta delo
prav dobro doveršila.
1Py!eti po Sfovenshetn in nofHmi.	Novomeška gimnazija oo. frančiškanov kar ne-
Iz LJubljane. Od katoliške družbe. Odbor ka*	utegoma dobi kopo svetnih učiteljev z vodjem vred
toliške družbe prosi, da bi se do 23. okt. poslale pole	in postane realna c. kr. gimnazija. Ce bode ta spre-
s podpisi vošilcev za sv. Očeta, ki so bile pred nekaj	raemba v narodno korist deželi in v prid deržavi v se-
časom razposlane, ker 24. okt. se bodo poslale družbi	danjem beraškem veku, se ima se le pokazati. Vodja
av. Mihela. — Družniki, ki so s plačilom na dolgu, so	začasni je izvoljen dr. Jan. Zindler, c. kr. giinnaz. pro-
prošeni, naj doneske pošljejo, toliko bolj, ker je potrebno,	fesor v Senju; zraven tega še gg.: Fr. \Vratschko, na
da imajo udje vse plačano, da zamorejo prejemati bu-	službo čakajoč učitelj perve deržavne gimnazije v Gradcu,
kvice, ki jih družba na svitlo daje.	— Jan. Tkač, gimn. učitelj v Vinkoveah, in Jan. Zajec ;
Prišel je na svitlo že tretji zvezek, ki naj ga do-	potem suplenti gg. Juri Margesin, Adalb. Meingast in
mači pri družbi sprejmejo; zunanjim se pošljejo po na-	Jož Guggenberger.
vadni poti. Prošeni so udje, da bi tudi sicer te bukvice	Podginuiazija v Kranj i poBtane realna gimnazija
razširjali med ljudstvo. Dobivajo se pri gosp. Gerberji	s slovenskim učnim jezikom. To je žarek upanja, da
po 10 kr.	domača beseda sčasoma do veljave priti utegne tudi
Katoliška družba 8e je že preselila v Virantovo	drugod. Ugovor, da bode potlej pretežko za dijake na
hišo k sv. Jakopu (vhod je ob koncu od Ljubljanice);	gornji gimnazii, je odveč, ker se bodo tudi nemščine
— besednica je zdaj še v poprejšnem stanovanji in se	za potrebo naučili, in ker se mora tudi po druzih slo-
preseli tudi v Virantovo hišo v kacih 14 dndh. Do ti-	venskih gimnazijah v prid domačega jezika zistema spre-
Btega časa je besednica odperta še vsak dan popoldne	meniti, ako nočemo polževe poti hoditi. Sicor se pa tudi
v poprejšnem stanovanji, — družba pa dopoldne v	bogoslovci v deseti šoli hitro privadijo latinšine za učni
novem stanovanji.	jezik, če tudi so se je prej le teoretiško učili.
Uceige petja. Nove frančiškanske orgije bodo kmalo	li Aent-Ruperta pri Celju. Od 30. avg. do 10.
dodelane. Upati smemo, kakor se kaže, da se bo tudi	sept. je bil sveti misijon v lepih štajarskih hribih pri
to delo g. Goršiču posebno dobro obneslo. Da bo pa	sv. Rupertu blizo Celja. Misijonski zvon doni čez hrib
tudi petje novim orgijam primerjeno, vabljeni so pevci,	in plan, vabi skupaj pobožne sosede, mlačne kristjane
da bi se jih obilno oglasilo za cerkveno petje. V ta	in terdovratne grešnike, za ktere je zdaj zala cerkvica
namen se bo v frančiškanskem samostanu posebej učilo	sv. Ruperta veliko premajhna. Misijonarji iz družbe
cerkveno petje, in sicer 3-4 ure na teden. Tistim deč-	Jezusove se odlikavajo posebno z mičnimi in genljivimi
kom in mladenčem, kteri se bodo za sposobne spoznali,	govori, kteri morajo vsako, tudi oterpneno serce do
dajala se bode hrana ali nekaj v denarji za plačilo.	solz ganiti, ako le ni popolnoma železno.
Torej, kdor ima veselje za cerkveno petje v čast	Serčno veselje je viditi mlade dečke in deklice, od-
Božjo, naj se oglasi pri v. Čast samostanskem o. pred-	rašene ljudi in sive starčke zbirati se okoli govornika
stojniku.	in zvesto paziti na njegove besede; že na njih obrazih
„Das ftkuni. Concil," II. zvez. 7. in 8. sošitek pri	se vidi, da bode seme besede božje v njih sercih obilno
Frid. Pustetu v Regensbureu, je na svitlem in obsega	sadu obrodilo ; spokorne solze, ktere obilno točijo, njih
svoj pot prav tehtne in podučljive tvarine z vesoljnega	očitni sklepi in vse obnašanje je temu porok,
»bora.	L« po naključbi sem jest prišel v priložnost sv. mi-
V Šmartnu v šentpeterski fari pri Ljubljani je	sijon in njega zadeve na tanko opazovati, in vidil sem,
une dni 14 hiš pogorelo. Ubogi ljudje!	kako drag arniraj je Slovencu tisti biser, kako globoko
Na Raki, 4. sept. R. R. (Žakasnj.) Veselo poi6	v serce položen tisti neprecenljivi zaklad, kterega mi
danes naši zvonovi, razlega se strel po vinskih goricah,	kristjani vero imenujemo, — vera, ktera je vselej ravno
verni pa prihajajo v gostih tropah k prijazni cerkvi,	v naj večih viharjih naj lepši sad obrodila. To se tudi
ktera ima sprejeti danes eno naj imenitniših naprav za	zdaj očitno kaže, in to mi bode vsak poterdil, kdor je
vsako cerkev, namreč, prelepi — novi križev pot. Čast.	vidil Sentruperčane o njih misijonu in kdor prave Slo-
gvardijan oče Salvator Pintar so posvetili pred obilno	vence le pozni.
množico štacijone v Božjo čast in hvalo ter jih »redoma	Naj bi se pač taki misijoni bol) splošno naprav-
postavili. Potem so razložili v ginljivem govoru pomen	ljali, in naj bi se jih povsod tako z veseljem vdeleze-
fn nalogo križevega pota, in naslednjič peli slovesno	vali, kakor v šent-Rupertu! Gotovo bode bogata žetev
sveto mašo. Koliko ceno ta pobožnost ima, kaže to, da	od tako lepega semena resnice božje,
celi dan ima Raka obilno obiskovalcev, in vse je zado-	Kaj mično je bilo viditi poslanstvo, kterega je feent-
voljno nad današnjim prazničnim dnevom. Komaj posta-	ruperski župan zbral izmed desetih na) bolj spoštovanih
vil se je bil novi oltar, napravil se je že novi križev	mož in se je z njimi prišel zahvalit v imenu cele Ure
pot, kteri stane še čez tisuč goldinarjev. Zares hvale	čast. očetom misijonarjem in č. g. duhovnemu pastirju,
vredno je za čast. gosp. duhovnega pastirja in za far-	Ginljivo je bilo poslovstvo; več farmanov je slavne
mane, da postavilo se je sicer v slabih časih tako lepo	može deleč od farovža spremilo s solznimi očmi, njih
delo in pa veči del samo z dobrovoljnimi darovi.	za blagoslov prosilo in njim še enkrat roko pol)ubilo;
Podobe so kopirane po znanih risarijah Fiihricho-	ko so odšli, bilo je splošno žuborenje:
vih, ktere je naš umetnik, skoraj bi rekel, z nedoseg-	Bog vas sprejmi, Bog vas ohrani!
ljivo plastiko vdihnil na platno; z mojstersko roko je	Res, serčna zahvala se spodobi mnogo zasluženemu
razdelil barve, pustil sedaj senci otemneti prizore, ktera	verlemu Slovencu in neutrudljivemu g. župniku Matiju
nam pa vendar kaže ves ris v mehki nježnosti, sedaj	Arzenšek-u, kteri tako lepo skerbd za dušni in telesni
luči sijati, da posamezni kipi dihajo življenje ingibljej.	blagor svojih ovčic. Komaj so veči del iz milih dan.v
Ali umetnik zadovoljin ni bil samo z merzlo kopijo,	potrebno farno cerkvico lepo okmčali, dobijo bentru-
perčani že v kratkem tudi nov zvon. Bog jih živi mnogo mnogo lčt!	U. Jugovic, podobar.
It nemškega Grade«, 3. oktobra. — Kakor na Dunaju, v št. Hipolitu in drugod, tako je tudi, tukajšno kat. društvo v velikem zboru izreklo 1) protest zoper krivično oropanje sv. Očeta, 2) milovanje , da cesarska vlada ni kolikor mogoče oranila take krivice, in 3) nezaupnico zoper ministra tieusta, da mu je več za prijaznost krivičnega italijanskega kraljestva, kakor pa za čutila toliko milijonov domačih katoličanov.
Tukajšni „Volksblatt" o vsem tem obširno govori, in dokazuje, da če se sme tako le z golo silo mirni sosed napadati, potem nobena pravica ne more več sveta biti, in kteri zdaj z molčanjem ali celo s privoljenjem pripomagajo, ne pomislijo, da se tudi njim, nam vsem, naši domačiji po takih načelih uiegne še hudo goditi. Druzega izgovora tako Lahi nimajo, kakor k večemu, da Rim je laškega naroda; — pa b takim izgovorom bi nas utegnil Prus. kadar Francoze premaga, napasti Rus si Galicijo in Češko vzeti, Serb vojvodino, Lan pa južno Tirolsko, Terst itd. Take načela ne smejo obveljati, in zato morajo vse kat. društva, mora vse kat. ljudstvo glasno zoper nje oporekati.
Zares je dal ječ vidil Al ban Stolz, ko je že 1. 18.59 v bukvicah „der Kreuzzug gegen den \Valschen" hotel, naj hitč Nemci Avstriji na pomoč, da počasi ravno tista nevarnost tudi njim ne žuga. Če soseda napadeta dva roparja po noči, ne reci: Sej to meni ni mar! ko unega premagata, prideta nad-te! Že po človeški previdnosti tedaj bi m6gla Avstrija se za pravico sv. Očeta potegniti, kakor jo vežejo nje stare izročila (tradicije).
Pa Alban Stolz nam kaže iz zgodovine sijajen zgled, kako maševavec v nebčsih to tirja. Leta 1847 so v Svajci radikalni kantoni zoper katoliške (Sonderbund) zagnali vojsko, jih oropali in jim vzeli pravice, po dunajskem kongresu 1. 1815 zagotovljene. Kako so cel6 previdni protestanti o taki sili sodili, n. pr. lord Strat-ford-Canning, Wolfgang Menzel, glej Welte und Wetzer, Kirch Lex. IX, 858. Katoliške sosednje deržave so sicer imele dobre svete za oropane, tudi nekaj denarne pomoči sem ter tje, vender so dopustile toliko krivico, ki bi jo bile lahko ubnnile. Pa čudno, pravi Alban Stolz, niste dve leti pretekle, že so hude okolišine primorale vse 4 kat. sosednje vladarje zapustiti svoje prestole: Ludvika Filipa so Francozi pregnali, Karol Albert sar-dinski se je od Radecka premagan odpovedal vladi, odpovedala sta se tudi v hudih stiskah bavarski kralj Ludvik I in naš cesar Ferdinand. — Zgodovina pa nam tudi kaže, da Avstrija, ko se je za pravico potegovala, je prebila in premagala n*.j hujši nevarnosti, naj so tudi Turki dvakrat Dunaj oblegali, pervi Napoleon ga dvakrat v oblast dobil, naj so notranji puntarji z vnanjimi sovražniki se zvezovali itd., vselej je premagala.
Kakor vsako leto, so bile tudi letos eksercicije za duhovne aadnji teden mesca kimovca v tukajšni seme niški kapeli. Vodil jih je slavno znani o. Jurij Patiss. Konsideracije je imel njegov tovarš o. Jak. Haidegger.
Vdeležilo se jih je 97 duhovnov. V začetku in na koncu so gospode mil. škof pozdravili in ker so za sv. očeta silno vneti, so koj tožili nevarnost, ki tako cerkvi proti in želč, da bi imeli vsi o tem prave zapopadke (r.aume-ne), da bi ne verjeli tistim, ki pravijo, da tako za sv. Očeta duhovno oblast ni nevarnosti, da je v začetku keršanstva bilo tudi tako itd. V zgodovini, so rekli, je razločiti čas rimskih cesarjev in potem do časa, ko so papeži dobili svojo deželo. Pod rimskimi cesarji ne bo nobeden rekel, da so prosto opravljali svoje duhov-ske dolžnosti, zakaj kar po versti so bili s silo mor-jeni, skoz 3U0 let so papeži kar mučenci (marter-niki , in z njimi priča 11 milijonov drugih marterni-
kov, da takrat cerkev ni bila prosta. En&ko zgodovina od Konštantina do Pipina, ki je dal pervi papežu lastno deželo, spričuje, da so papeži ali imeli oblast v Rimu in takrat tudi duhovno prostost, ali pa da je duhovno vladarstvo tudi terpelo, kadar so bili v posvetnih rečeh pod ptujimi vladarji itd. Pa takrat posvetni vladarji niso še tako daleč raztezali svojih pravic, kakor današnji cesarizem, če tudi v parlamentarični obleki. Ko bi danes prišli Kristus in aposteljni, ne mogli bi prosto pridigati, — sej že zato ne, ker bi potnih listov ne imeli, ko ptujci itd.
Če bi se ti z nogo vjel v past železno, ki je volku nastavljena, imaš še prosto roko in glavo, lahko vsaj še z roko delaš, z glavo misliš. Tako Če cerkev v eni deželi stiskajo, je vsaj drugod prosta; če bi pa z glavo se vjel v past, ne moreš si več pomagati: in tako je s cerkvijo, če je nje glavar jetnik. — Italijani so se bahali, da bodo sv. očetu toliko prostost dali, da bo ves svet vidil, kako je lahko v duhovnih reč6h prost brez svetne dežele: pa že zdaj o njem ničesa ne slišimo, še tega ne, kje je — razun kar nam italijanske sporočila po svoje marajo povedati. — In kdor se še iz vsega tega ne zmodri, naj pogleda, kako se vesele te dogodbe vsi cerkveni sovražniki po svetu po svojih shodih, listih itd.
Govorili so tudi o potrebi eksercicij. Po nauku sv. pisma satan sploh ljudi skuša, pa smemo reči, duhovne Še rajši, ker je njih padec nevarniši in druge pohujša. Zatorej „Čujte, ker vaš nasprotnik, kakor rjoveč lev krog hodi in gleda, koga bi požerl." Sv. pismo ga imenuje leva, ker ropa in napada s silo sain in po svojih poma-gačih (oropanje sv. očeta); imenuje ga kačo, ker zvito govori in strupeno pika; govori pa z drevesa spoznanja in učenosti (de arbore scientiae)! opravičuje in zagovarja rop in silo zoper cerkev, zameta vero s pretvezo učenosti. Imenovati bi ga smeli tudi lasnega červa, ki čednost in svetost spodjeda, in roarsikterega, ki pri aebi in pri drugih velja za pobožnega, oslepi, da sam ne vi, kdaj. Zato mora čiovek v samoti premisliti samega sebe...
Dušno pastirstvo, skerb za dušni blagor drugih je vender za pastirja samega polno nevarnost in mu ne d& časa svoje lastno serce dosti preiskovati.... Še bolj
{>a je cerkven o-politična delavnost, ki jo nam na-agajo potrebe današnjih časov, polna nevarnost za dušo. Sicer tu ne veljd beseda: kdor se v nevarnost pod&, bo v nji poginil. Zakaj mi nismo sami te delavnosti iskali, pa nasprotniki popadejo zdaj to, zdaj uno cerkveno reč, zdaj izrejo in šolo, zdaj kloštre, zdaj cerkveno premo« ženje, cerkvene pravice itd., zaumene preobračajo in zahtevajo, da bi se cerkveni vpliv v življenji bolj in bolj odstranil. Mi moramo prave zaumene razjasnovati, krive popravljati, napade časnikov s primerno brambo odbijati.
Res bi bilo nar bolje, ko bi vsaka katoliška fara, soseska bila ena kat. družba, kjer bi vsi se potezali za kat. reč, za cerkveno pravico. Pa to ni tak6; zadnje volitve so pokazale, da tam, kjer je bilo dosti katol. društev, so kat. možje prišli v deželni zbor; kjer pa društev ni bilo, ali le malo, so nasprotniki zmagali.
Pa ne le za deželni zbor, ampak tudi pri volitvah za srenjske, šolske, okrajne zbore bi se moglo vedno paziti, da zgolj vestni verni, rčs katoliški možje pridejo v take zbore: Potem še le bo upati, da ee bo naš glas slišal, in bomo tudi od zgorej dobivali postave, ki bodo veri vgodne. — (Vlani o tem času so bile komaj B ali 4 take kat. društva v škofiji, zdaj jih jih je že vkrog 60.)
Pa gledati je pri tčm posebno, da duhoven se po duhovsko obnaša — ne le v cerkvi, pri poduku, pri duhovskih opravilih, ampak sploh povsod — da ima vedno pred očmi božjo čast, blagor duš in se derži vseh
dežeUkih postav, ki veljajo zastran takih družb. — Da pa ponovi dobri sklep, in poživi in vterdi duha, zato so spet potrebne eksercicije.
Hazgietf po sveiu.
Katoliške družbe jn kaiine povsod protestirajo zoper napad na Rim. Če je tudi Potočki odbil protest št. mihelske družbe, to nič ne pomaga: protestira se vender le povsod, kjer koli gorko bijejo katoliške serca. Pravi katoličan brez ljubezni do papeža je ravno tako malo misliti, kakor živ človek brez glave.
Šenthipoliški odbor mihelske bratovšineje poslal do ministra Potockega čverst protest zoper napad na Rim, v kterem pravi med drugim : Bogoskrunski rop cerkvene posesti mora vse ude sv. cerkve povsod naj hujši zaboleti. Vsakega katoličana, ki ima živo vero in cerkveno zavednost za pravico, mora samosilno pose-denje cerkvene deržave klicati k glasnemu oporekanju zoper to oskrunstvo... Blagovolite, prevzvišeni gospod, z vso močjo na to gnati, da c. kr. vlada svoj vpliv na to obrača, da italijanska vlada svoje kardela vzame iz Rima in iz cerkvene deržave, kadar se bodo pa očitne razmere v novo vravnale, pa tudi na to, da vse cerkvi poropano poverne.
Nemški katoličani bodo 12. oktobra napravili veliko romanje k nemškemu aposteljnu sv. Bonifaciju v Fuldo. Tam žele pomoč sprositi za sv. Očeta, ki so zdaj od celega sveta zapušeni. Podpisani so na vabilu knezi, grofi, baroni, advokati in drugi iz visokih stanov. Bog jih usliši!
Prusi narekujejo Francozom svoje pogoje za mir, pa blezo še sami ne vedo, s kom bi mir delali. Enkrat se pogovarja Bizmark z republikanom J. Favrom, drugikrat zašumi, da nočejo republikanov ter bodo mir delali z Napoleonom, ki ga hočejo zopet v Parizu postaviti v cesarsko veljavo. Med tim pa se kisa po ne-kterih mestih po deželi še naj hujši gnoj, socijalizem, rudeči puntarji, tisti potepuhi, ki kričijo zoper jezuite, zoper posestnike, in namerjajo posebno na katoliško cerkev. Tacega kvasa je tudi že dosti po druzih deželah. Malik sedanjega zaroda je nečistost in nesr a m n o s t, zato katoliško vero sovražijo in bi jo radi iztrebili, da bi njim vesti ne dramila; trebila pa bode le nesramneže previdnost Božja, kakor se godi na Francoskem.
Papeževi vojšaki. V Insbruk je ob koncu unega mesca že prišlo 37 bivših papeževih vojakov iz Avstrije, ki jih je katoliška družba pogostovala, kakor tudi zvave, ki so dva dni poprej šli ondi skozi. Prenočevali so v hiši rokodelske družbe. Katoliška družba jih bode osker-bovala, dokler ne odidejo v svojo domačijo. — Pretresljivi so poslednji trenutki papeževe vojske. Po posilni predajni pogodbi so se papeževe vojne umaknile na terg sv. Petra. Čez noč so vojaki prepevali papeževo himno in klicali „slavo" Piju IX. Zjutraj, že v verstah pripravljeni na pot, razstavljeni proti Vatikanu, so prosili z glasnimi klici Še poslednjič papeževega blagoslova. Pij IX stopijo k oknu, blagoslovijo svoje vojake in potem vzdignejo roke proti nebesora, kakor bi hotli pokazati, da naj se v Božjo voljo vdajo. BrezkonČnj šumeči slavo-klici od kard61 so spremljali to djanje. Se v poslednji pozdrav svojega vladarja so izstrelili puše, potem so „defilirali" (v ozkih verstih šli) mcm Vatikana k „Porta Portese," kape kvisko dvigali in neprenehoma klicali: „Viva Pio IX!" Živi Pij IX! Ondi namreč so pred Kadornom orožje odložili. To poslovljenjc zvestih vojakov s svojim vladarjem je prestrašilo serce razdiralo. Soldati in drugi pričujoči so se na glas jokali. Veliko jih jc orožje raji v reko Tibero pometalo, kakor da bi ga bili sovražniku izročili. Oficirji so sablje polomili. „Da se zopet vidimo v K i mu!" s temi besedami
so papeževi vojaki metali svoje orožje sovražniku polomljeno pred noge.
General Kancler, serčni poveljnik papeževe vojske, se je 21. kimovca priserčno poslovil s svojimi kardeli. Častniki, podčastniki, vojaki! jim je klical. Prišel je čas ločitve, zapustiti moramo službo Njih Svetosti, ki nam je bila bolj pri sercu, kakor vse drugo. Rim je padel, pa hvala vaši serčnosti, vaši zvestobi in edinosti, mesto je padlo s častjo. Marsikteri se bo morebiti pritožil, da se ni branilo do naj zadnje sile; toda pismo sv. Očeta vam bo vse pojasnilo. To spričevanje prestavnega papeža vam bo služilo v tolažilo in je naj lepše plačilo, ki smo ga prejeti zamogli... Z Bogom! dragi vojni tovarši, spominjajte se svojega vojvoda, ki vas bo neizbrisljivo ohranil v spominu. —
li Sirije se slišijo naznanila, da utegne ondi zopet vstati kako preganjanje kristjanov. Ni čudo, ko se kristjani sami med seboj tako mesarijo za trikrat nič! Bog obvari kaj tako strašnega, kakor se je godilo pred 10 leti! Da bi se vender ena keršanska vlada našla, ki bi se pečala za reveže kristjane med Druži in Turki.
Laška vlada je mislila c glasovanjem svoj plen opravičiti. Kaj je to? Po novih deržavnih pravicah ('!) deržava napade svojo slabejo sosedo, potlači bojuioče, prežene vradnije,in kadar ima vse v oblasti, potlej ljudstvo popraša: ali ste zadovoljni? Cilasovanska komedija se godi med bajoneti. Cele snope listov natisnejo z besedo „da" ali zadovoljen, in če jih ne pomeče ljudstvo v verČ, že skerbč, da vanj pridejo. In dodelano je — hinavstvo.
Rimsko. Ali se res da poropanje Rima moralno opravičiti? To menda katoliški škofje pač bolje vedo kakor pa gospodje liberalci, ki so žc „šest resnic" pozabili. Mondovski škof milgsp. Ghilardi je sardinskemu ministru za pravice v oziru na poropanje Rima med drugim tako-le pisal:
„V spominu na slovesne obljube, s kterimi sem se zavezal svetno okrajino sv. cerkve in vse darila sv. Petra braniti, protestiram pred Bogom in pred ljudmi zoper neizrečeno krivične osnove, ki so v tem (mini-sterskem) pisanji razodete , kti.e so le moči teme bile zmožne navdihniti, ker v nasprotji so z vsimi posvečenimi cerkvenimi, deržavljanskimi, na-tornimi in narodopravnimi načeli. Vsled tega rečem vladi z vso močjo svoje duše: da ni pripušeno tacih osnov doverševati. Non licet... pa non licet (ni pripušeno) pod kaznijo zapasti naj strašnejšemu cerkvenemu izobčenju, in graji ter studenju vsih dobrih katoličanov na zemlji..." —
Judje v Rimu so se v pismu (adresi) zahvalili Viktor-Emanvelu za svoje „osvobodenje"(?).. Bili so časi, ko so sami papeži z judi po človeško delali, sicer jih je na dolgo in široko vse preganjalo, in v Rimu so z judi od nekdaj zmiraj usmiljeno ravnali. Pij IX so bili med drugim une leta pri neki priliki starega juda celo v svojo lastno kočijo sprejeli, ki so ga bili na poti bolnega našli, in oskerbeli so ga po svojem lastuem zdravniku. Za plačilo pisarski judje papeža vsak dan po svojih časnikih v blato mečejo, zasramujejo katoli čanom njih vero, škofe in duliovstvo! —
Sv. Oče so bili ob času napada po generalu Kanclerju vso svojo vojsko zahvalili za vdanost in zvestobo, ter bili zapovedaii, da berž ko Sardini mestni zid prede rej o, naj jeniajo se braniti in prieuo pogaja je zastran udaje mesta', ker toliko je dosti , da se pokaže resni
protest zoper silovitost.
V Rimu so Lahi 'J. okt. glasovansko komedijo kon čali in res dobili skor vse glasove, kak«.r se jc žc poprej napovedovalo, kterih pa vender ni taka , uk -ravno so od vsih strani v liim na glasovanje derli. Sv.
Oče so bili menda prepovedali glasovat hoditi ter na nobeno stran nič ne glasovati. Nekaj čez 40 tisuč glasov so menda v Rimu nasilniki dobili, — kako pa V to se bo gotovo zvedilo. Malo dni poprej so imeli sv. Oče vse drugač veljavne glasovanja: blito polovice več ljudi kakor pri tem glasovanji, ki so se radovoljno zbrali, je Piju IX silovito slavo klicalo, ko so ogledovali novi vodotoč, speljani od Subjake v Hira. Za koga so Rimljani , so pokazali tudi ravno poprej pri tridnevnici v stolnici sv. Petra, pri kteri so bili pričujoči sami sv. Oče in krog njih toliko ljudstva, kakor sicer o naj ve-čih praznikih, in so jim naj priserčniši vdanosti in počeševanje skazovali.
Naznanilo iz Rima v ,,Vaterland" pravi, da pred napadom na Rim nista ne francoski Julij Favre ne Avstrija zoper to nič protestirala; poterjuje se še le nasprotno. Pruski poslanec je sicer svojo nejevoljo razodel zoper napad, se bolj pa Angleško. Tedaj dve katoliški vladi ste bile zoper papeža, dve protestanški zanj ! Kdaj se je še kaj tacega slišalo na svetu V Sv. Oče so pred zaslišanjem Ponza di San Martino celo uro molili v cerkvi sv. Petra, kteremu so potlej v osebni avdiencii gotovo povedali resnico. Atila so je nekdaj dai Leonu papežu pogovoriti, da je odjenjal od Rima; ti barbari današnjih dni pa so huji kakor Huni, pravi dopisnik. Viktor Kmanvela samega je vest pekla zavoip nastopnega naj strašnejšega ropa in pričakoval je protesta iz Avstrije, da bi težko zadolžen je od sebe odvalil. Do 60.00) roparjev z 200 kanonami je prišlo pred mirno mesto brez vsake pravice in so ga napadli, podcrli v G urah zidove s streljanjem in v mesto vdarili. Tirani so Rim tako vtesnili, kakor „Vaterlandov" dopisnik pravi, da od 11. do 21. sept. ni prišlo noter nobeno pismo, noben časnik, in noben dopis se ni odpravil od ondot, ter so čisto odrezani od sveta. Tako delajo tisti hinavci, ki so pravili da prinesejo svobodo v Rim! Derhali laska počenjajo vse gnjusobe in božje rope po Rimu, — to je njih svoboda! — O prihodu Piemontczov se je dobro ljudstvo po hišah skrilo in molilo, izdajavci pa so saooosilnikom slavo klicali, in to je derhal, da je groza. Veliko je tacih, ki so bili zavoljo rogovilstva na tujem, ali v ječi, veliko gotovo plačanih, drugi so iz strahu kričali: Evviva Italija! in preslavljali rop.
Rim ne more biti lastnina kake deržave, pravijo »Tirolski glasi," Rim je lastnina vsega katoliškega sveta, sa vse deržave, po kterih katoličanje prebivajo , je naj veči tehtnost v tem, da je Rim prost. Italija je sla pri enih vratih noter, ven veržena bode skoz vse vrata — in Evropa bo to delo sprejela. Korist k temu ne priganja manj v razkolniskia in krivoverskih moči, kakor katoliške. Že zdaj se slišijo glasovi po demokratiških listih po Francoskem, ki se pritožujejo, da je Italijansko ilo ▼ Rim brez prašanja Francije.
Naj veči moč pa ima glas papežer, ki se je v protestu do vaih tujih poslaucev pritožil 20. kim., da je jetnik v svoji lastni hiši.
Nesramni rop bode enako pripomogel, da bodo tolovaji poprej pognani s tujega posestva. Začasna vlada je menda že izdelala dekrete, kako naj se cerkveno premoženje na Rimskem pograbi. Tako mavtarji in rovarji red delajo, in to se gnjusi vsakemu človeku, kteri ima se kaj občutka za čednost in poštenje.
Ialijanska vojašina je zoper vdajno pogodbo obsedla angelski grad in celo stopnice k sv. Očetu. Sv. Oče so torej čisto kakor jetnik. Ne morejo več svojega glasu povzdigniti; naj škotje namesto njih in v njih imenu govore in očitne molitve za nje zapovedo. „Peter je bil v ječi, cerkev pa je brez prenebljeja zanj molila." Tako se piše v „Vaterland." — Garibaldež Masi je postavljen
za poglavarja (prefekta) rimske okrajine, njemu je izročena očitna varnost, pošta in telegraf.
Po rimskih ulicah se je že slišal krič: Morte a Vit-torio Eramanuele, viva la republika: Smert Viktor-Emanvelu, živi republika! To je seme setve —
Kaznc novice. Na Nemškem je sedaj 150.000 Francozov jetnikov. — Ruski cesar je pruskemu generalu Moltke tu poslal naj imenitniši ruski red, namreč sv. Jurja. Natolceva se, da bode Prus Rusu pustil na jutru prosto roko zato, da pusti njega na Francoskem šariti. — Silovita terdnjava Strasburg se je udala 28. kimovca; 17.000 vojakov, nezmerno orožja in vsaktere robe so zopet s tim dobili Prusi v roke. — Bazen v Mecu pa se še zmiraj derži in Pruse v okrogu zmagovito nad-leguje. Na jugu v Marseille-u se je vstanovila velika zveza za odboj sovražnika. —
Iz Ljubljane. Star pokvecen kolovrat nič ne
razume, kaj se pravi: „Variatio deleetat," —kelikorkrat na podložnik pritisneš, ti bo zapel svojo vižo: „šklefet,
—	šklefet." Povejte, če ni enaka sklefedra ljubljanski Tagblatt? Kar noben človek z zdravimi možgani ni nikoli verjel, to hinavski Tagblatt pa le spet zaklepeta. Zgube na Laškem, znotranjega razdjanja v Avstrii, nesrečne vojske s Prusom, pahnjenja Avstrije iz Nemčije (oh — gorjeeč), dvalizma — vsega vsega so krivi „kle-rikalci, ki, češ, so 10 let vse v rokah imeli, pa niso nesreče odvernili!!.. Kaj so neki v rokah imeli: Bene-dekove vojne osnove in tiste žegne, s kterimi je sam vojake za vojsko „žegnoval," - Smerlingovo vstavo, ali pruske iglenke, ali pa Deakovo vevnico, s ktero je cislajtanii plačevanje meril, ali celo škarje nove ere za delitev ravnopravnosti?.. — Tagblatt blezo misli, da so tudi njegovi bravci polomljeni kolovrati, kakor je on sam, in da bodo za njim njegove bedarije ropotali!
Od več strani in pa od olikanih s t a n o v slišimo pritožbe zoper očitno razkazovanje nekacega starega terpinčarskega orodja, kterega iznajdbo menda razka-zovavci — gotovo lažnjivo — cerkvenemu osebstvu pripisujejo. Ali ni se zadosti zdražb med ljudmi!?
Dunajski in drugi blatovci so jeli nad dr. Ko-stom toliko jezniše krotati, kolikor boij njegovo zmožnost čutijo. - Poslanca Kosta in Murni k sta prišla uni teden v Ljubljano; Kosta pa je bil v nedeljo neutegoma zopet na Dunaj poklican.
Triglav je zavoljo pomanjkanja podpore nehal izhajati. Naj bi domorodci zmožnemu g. vredniku naklonili kako bolj hvaležno delavnost kot je Časnik, ki ga druga stranka ne mara brati, domači pa zopet raji ber6 liste v domačem jeziku.
MHihovmhe spremembe.
V ljubljanski čkofii. Prestavljeni so naslednji 66. gg.: Juri Jaklič, duh. pora. v Gorjah, za oskerbnika na lokalijo v Spodnjem logu (Unterlag); Fr. Onušič, sem. duh. v Gorje; Jak. Grošelj, duh. pom. pri Stari cerkvi, k sv. Križu pri Kost. za 1. duh. pom.; Mih. S a j e z Reke k Stari cerkvi ;^KarolJančigar, no-voposv., v Hrenovice; Blaž ŠokliČ s Teržiča v Staro loko; Jak. Dolenec, novoposv., v Teržič; Fr. Bru-lec, sem. duh., v Dolenjo vas.
nobntini darovi.
Za sv. Očeta. Mati in hči: Da bi Bog dodelil zmago sv. Cerkvi 1 tol. za 1 gl. kr. in 1 za 33 kr. star. den.
—	Iz Planine: M. K. 1 gld. v sr. ; A. P. 3 gl. v ar.; J. A. 25 kr. v sr.: „Bog reši Rim in sv. Očeta!" — Po g. J. Rozmanu 2 gl. v pap., 75 v sr. in 50 kr. a. v.: „Gospod, vzdigni se, razkropi sovražnike sv. Cerkve!"
—	Neki dobrotnik 100 gl. — Dobrotnica 2 gl.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.