C. C. potiate, — Esca ogni glowaél mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Potamaina Havilka 39 ttot.,
Naročnina za celo leto 15 L,,'" za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po l.— L., osmrtnice, poroke, po» t jg slana, oglasi denarnih zavodov	J}
itd. po 1.50 L. za 1 mm v,
stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.»

ŠTEV. 28.
V GORICI, ČETRTEK 3. OKTOBRA 1929.
LETO I.
Tedenski koledarček.
Petek, 4. oktobra: Frančišek Seraf., spoznavavec; Edvin, kralj. — Sobota, 5.; Placid in tovariši, mučenci; Gala, vdova. — Nedelja, 6.: 20. pobink. Rož* nega venca. Brunon, spoznavavec. — Ponedeljek, 7.; M. D., Kralj sv. rozn. venca; Justina, devica. — Torek, S.; Brigita, vdova; Simeon; Benedikta, devica. — Sreda, 9.; Dionizij in tova* riši, mučenci; Rus tik. — Četrtek, 10.: Frančišek Borja, spoznavavec; Ludo* vik, spoznavavec.
V četrtek, dne 10. oktobra je prvi krajec; vreme spremenljivo.
Novice.
Novi člani italijanske akademije.
Kakor znano je sedanja vlada po vzorcu francoske akademije, ki spre* jema med svoje člane najbolj znane znanstvenike * pisatelje, tako zvane »nesmrtnike«, ustanovila italijansko akademijo. Akademija se bo o tvorila 28. oktobra, kakor smo že zadnjič po* ročali. V soboto je kralj imenoval zadnjih deset članov, med katerimi so znana imena kot Anzilotti, De Blasi, Tucci, Bazzani, Farinelli, Tito itd.
Vlada ima sejo.
V	ponedeljek 30. septembra se je ob desetih dopoldne ministrski svet ponovno sestal ter obravnaval važna vprašanja. Na predlog ministrskega predsednika Mussolinija je vlada odo* brila novi pravilnik za izpit za občin* skega tajnika. Nato so se ministri po* svetovali o zakonu, s katerim se pre* osnavlja narodni svet korporacij, ter odobrili zadevni zakonski načrt. Seja, ki je bila zadnja v tem zasedanju, se je zaključila ob eni uri popoldne.
Veliki svet.
V	ponedeljek je imel veliki fašistov* ski svet svojo sejo. Tam so določili, kako naj bo ta najvišji strankin zbor sestavljen. Poročal je vladni načelnik, ostali niso z visokim čutom za disci* plino in v svesti si veličine trenutka vprašali za besedo. Namesto doseda* njih 59 članov, jih bo le kakih 20. Deli* jo se v 3 skupine. V prvi so 4 kvadrum* viri (načelniki pohoda na Rim) Bian* chi, Balbo, De Vecchi in De Bono, ki so stalni člani sveta, v drugi stop* nji so zunanji, pravdni in korporativ* ni minister, tajnik in en podtajnik stranke, predsednik senata, zbornice, italijanske akademije ter predsednik zvez industrijskih in agrarnih delo* dajalcev in delojemalcev. V tretji skupini so pa možje po zasluženju, in sicer le za dobo treh let.
Delavci pri papežu.
Sv. oče je v ponedeljek 30. septem* bra sprejel 700 delavcev iz kovinske
tvornice Boveri v Milanu. V nagovo* ru je omenil, da to tovarno že davno pozna ter da ve ceniti tudi nje izdel* ke, ki jih je rabil pri gorskih hojah. Nato je blagoslovil delavce in njih družine. — Istega dne je sprejel veli* ko skupino delavcev in mojstrov, ki so zaposleni pri izdelovanju porcelan* s k ih umetnin v mestu Perugia. Ti so papežu podarili bizantinski križ iz porcelana ter lepo sliko sv. Ahila, re* zano v dragocen porcelan. Papež je delavcem govoril o pravicah in dolž* nostih delavskega stanu ter poudarjal svetost dela.
Na 30 let
težke ječe je bil pred posebnim so* diščem v Rimu obsojen Cesare Rossi, ki je bil svoj čas načelnik tiskovnega urada pri predsedstvu vlade. Ob času Matteottijevega umora je bil aretiran, pozneje je zbežal v Francijo, kjer je bil najstrupenejši nasprotnik fašiz* ma. Pred prilično enim letom je bil na švicarski meji prijet in zadnji pe* tek je stal pred posebnim sodiščem. Obtožen je bil, da je v zvezi z drugi* mi prevratneži skušal pridobiti ita* lijansko prebivalstvo za oborožen upor, ki naj bi zanetil domačo vojno, strl državno oblastvo in izvedel aten* tat na načelnika vlade. Rossi je svoja dejanja priznal, toda trdil, da so bila samo slepila (bluff), ki so mu poma* gala si služiti kruh. Obsojen je bil — državni pravdnik ga je z ogorčenjem nazval izdajalca domovine — na 30 let težke ječe.
Masaryk odlikovan.
Sv. oče je predsednika čehoslovaške republike Masaryka odlikoval ob pri* liki vaclavskih svečanosti z najvišjim odlikovanjem — z velikim križem sv. groba.
45 Goričanov več!
Kje? V Gorici, ker se je rodilo v avgustu 84 otrok, umrlo je pa 52 ljudi. V septembru pa je 58 rojenih in 46 mrtvih. V jarem zakonskega stanu je zlezlo 42 parov.
Angleški inženirji v Trstu.
Te dni je obiskala skupina 60 an* gleških ladijskih inženirjev tržaške ladjedelnice. Gostje so se zelo po* hvalno izrazili o tržaških ladjedelni* cah. Kozuličeva družba jim je priredi* la zabavni večer združen s plesom na »Saturniji«; mestni načelnik je poskr* bel za kosilo na županstvu. Na isti po* ti so Angleži obiskali Neapelj, Rim, Spezi jo in Genovo.
Furlani v Ameriki.
Goriškega župana je te dni obiskal zastopnik furlanskih izseljencev v Ar* gentini. 100.000 Furlanov v južni Ameriki je združenih_v društvo »Fur* lanska družina«. Samo- v Buenos Ai* resu je 25.000 Furlanov. Ti izdajajo celo svoj časopis, pisan v furlanščini. s
Za tiskanje bankovcev.
Dosedaj je morala Jugoslavija tis* kati svoje bankovce v inozemstvu, predvsem v Ameriki. Sedaj so pa zgradili posebno tiskarno v Beogradu na Topčideru. Od zunaj je tiskarna podobna trdnjavi, ker je obdana z močnim betonskim zidom; kot trd* njava je tiskarna tudi zastražena.
Sleparski bratje.
V	Berlinu so deli pod ključ tri bra* te Sklarek. Imeli so opraviti pri ber* linski Mestni banki. Oškodovali so mestno upravo in majhne vlagatelje za več milijonov mark.
Iz idrijske občinske uprave.
Prefekt je na mesto prejšnjega ob* činskega načelnika v Idriji, ki je od* stopil, imenoval komisarja. Imenovan je bil prefekturni svetnik dr. Fabioli, ki je že dospel v Idrijo in prevzel po* sle. Z njim je prišel tudi novi občinski tajnik Nello Veronese.
Nov koledar.
V	Rusiji nameravajo vpeljati nov koledar. Teden bo imel le pet dni. Sobota in nedelja odpadeta. Mesec bo imel 6 tednov. Pa se bo težko vzdr* zalo. Bo tako kot s francoskim revo* lucionarnim tednom po 10 dni, ki se ga še sami jakobinci niso držali.
O italijansko=jugoslovanskem razmerju.
Beograjski list »Pravda«, ki večkrat izraža mnenje zunanjega ministrstva, je objavil članek,o razmerju med Ita* lij o in Jugoslavijo. Člankar — znani pisatelj Dušan Nikolajevič — trdi, da med tema dvema državama ni nobe* nih spornih točk, in sicer ne narodnih ne zemljepisnih ne gospodarskih ne političnih. Treba je samo iti po pravi poti. Srbija je vedno težila proti So* lumi in tudi Jugoslavija je bolj nave* zana na Solun kot na Jadransko mor* je. Italija potrebuje prekomorskih posesti. Tudi francosko*! ugoslovan* ska pogodba ni naperjena proti Italiji. Ta članek so prinesli vsi večji poli* tični listi v Italiji.
Obilica žita.
Cena žitu bo gotovo padla, ker pri* hajajo poročila, da ima Jugoslavija pripravljenih 70.000 vagonov žita za izvoz. Cena jugoslovanskega zita je najnižja na svetovnem trgu.
Prefekt v Škrbini.
Goriški prefekt se je te dni podal na nadzorovalni obisk v Škrbino. Listi so pred kratkim poročali o nekem na* padu na tamkajšnjo ljudsko šolo. Učiteljica, ki je zjutraj stopila v šolo, je opazila petrolejske madeže po tleh in košček vžigalne vrvice. Oblastva so preiskovala in zaprla učiteljico Orel iz Trsta, ki je bila tudi nastavlje*
! na v Škrbini kot druga učiteljica.
t Pavle Jelovčan.
V sredo 25. sept. je umrl v videmski bolnišnici g. Pavle Jelovčan, kurat na Livku. Bolehal je že dolgo časa, vem dar je s svojo odločno voljo vršil svojo službo in je njegova smrt prišla zelo nepričakovano, saj je bil samo šest dni v bolnišnici. Rajnki se je ro? dii 1. 1888. v Dolenji Zetini v Poljanski dolini. Študiral je v Kranju, kjer je 1. 1911. maturiral, in vstopil potem v goriško bogoslovnico. V duhovnika je bil posvečen 1. 1914. Kaplanoval je med vojno v Podbrdu, odkoder je pri# šel 1. 1918. za kurata na Livek. Bil je zelo naobražen in nadarjen mož, ki je kljub svoji bolezni živo segal v naše kulturno življenje. Dokler je bilo društveno življenje dopuščeno, je bil on njegova duša. Tudi drugače je po? žrtvovalno skrbel za svoje duhovlja? ne in so ga Livčani res iskreno ljubili. Prepeljali so ga tudi na lastne stroške iz Vidma na Livek, da bo počival med njimi, katerim je dal svoje delo in svoje moči. Pogreb, katerega se je udeležila vsa duhovnija s 15 duhovni? ki na čelu, je jasno pričal, kako je ljudstvo viselo na svojem dobrem pa? stirju. Vodil ga je g. dekan iz Kobari? da, peli so mu prisrčne žalostinke do? mači pevci. Med udeleženci smo opazili tudi častitljivo osebo monsi? gnorja Trinka iz Vidma. — Pokoj plemeniti duši dragega Pavleta, kate? rega so ljubili vsi, ki so ga poznali!
Češki »srednjeevropski Lloyd«.
Čehi ustanavljajo posebno paro? plovno društvo, ki se bo klicalo »Srednjeevropski Lloyd«. Društvo bo imelo zaenkrat 6 milijonov čeških kron glavnice, delnice pa bodo polo? vično v rokah Čehov, polovično pa v rokah nemškega »Norddeutscher Lloyd« in ameriške železniške družbe »Canadian Pacific Railway«. Sedež novega društva bo v Pragi, izhodišče ladij pa bo Hamburg, odkoder bo vodila ena črta v Indijo, na Kitajsko in Japonsko, tri pa v Severno, Srednjo njo in Južno Ameriko.
»Pro Oriente« v Sofiji.
Čitatelji se spominjajo vsakoletne? ga »krušnega dne«, ko prodajajo ma? le kruhke za društvo »Pro Oriente«. S prispevki krušnega dne je bila 18. septembra otvorjena v Sofiji palača »Pro oriente«, v kateri je sedež ita? lijanske šole, italijanska knjižnica in zavod za bolgarske dijake.
Kilogram tobaka na glavo.
Toliko znaša letošnji pridelek toba? ka v Jugoslaviji, kjer so pridelali 13 milijonov kg tobaka, tedaj toliko mi? lijonov kg tobaka, kot ima Jugoslavi? ja prebivalcev. En kilogram tobaka odgovarja približno 100 zavojčkom naših cigaret šport. Na vsak način ne bodo Jugoslovani sami pokadili doma celotne tobačne letine, temveč bodo prodali tobak v inozemstvo. Kupujejo pa v Jugoslaviji tobak predvsem Nem? čija, Poljska, Češka in druge severno? evropske države.
Usodna zmota.
Japonska cesarica je rodila hčerko. Glavna japonska radio postaja je pa naznanila v svet, da se je rodil presto?

lonaslednik. Zato je zavladalo v ce? lem cesarstvu veliko navdušenje. Ko pa se je izvedela resnica, je vse oblila poparjenost. Uradniki na postaji so pa bili odpuščeni.
Dunaj — dva milijona.
Dunajsko prebivalstvo se hitro množi. Po uradnih podatkih je štelo mesto koncem avgusta 1,849.625 pr e? bivalcev, in sicer 995.803 žensk in 853.732 moških ,tedaj čez 140 tisoč več žensk kot moških.
Kranjska industrijska družba.
Pred vojno so tvorile topilnice v Skednju pri Trstu, tvornica žice in žebljev na Jesenicah in v Javorniku ter tvornicca elektrodov v Dobravi enotno podjetje pod imenom Kranj? ska idustrijska družba. Po vojni je bilo celotno podjetje razdeljeno v dve, in sicer v italijansko družbo, ki je prevzela topilnice v Skednju ter v jugoslovansko. Delitev pa je bila le navidezna, politična, v resnici je bil italijanski kapital udeležen v obeh podjetjih. Pred kratkim pa je celjski milijonar Adolf Westen v zvezi s prejšnjim ravnateljem Jadranske ban? ke Avgustom Praprotnikom odkupil italijansko udeležbo pri jugoslovanski družbi, tako da nimajo danes ške? dcnjske topilnice nič več opraviti s Kranjsko industrijsko družbo.
13=letna nevesta.
V	Filadelfiji v Ameriki sta se po? ročila 13?letna Alice Cozzi z nekim svojim rojakom. Mlada nevesta spada še pod šolsko obveznost in bo morala še v ljudsko šolo.
Močni zobje.
V	Beogradu živi močan atlet Dra? goljub Aleksič. On si upa ustaviti dr? več avtomobil. Zdaj bo strmečim Beograjčanom še nekaj drugega po? kazal. Dvignil se bo v zrak držeč se z zobmi za vrv, ki bo visela iz letala.
Z ene rame na drugo.
Od 1. 1924. naprej, ko je stopil v ve? ljavo Dawesov plačilni načrt, je Nem? čija plačala 1990 milijonov dolarjev vojne odškodnine. Večji del te ogrom? ne svote, ki znaša v naših lirah skoraj 38 milijard, si je morala Nemčija iz? posoditi, da je sploh mogla plačati; največ si je izposodila pri Ameriki, in sicer 1178 milijonov dolarjev.
Zahvala.
Katarina Kocman, mati č. g. drja Ivana Kocmana, ki je daroval 1. sept. novo sv. mašo pri jezuitih v Trstu, se zahvaljuje vsem sorodnikom, prijate? ljem in čč. gg. duhovnikom, ki so po? magali, da se je slovesnost tako lepo izvršila.
Betoniranje cest.
Živimo v dobi avtomobilov in mo? tornih vozil, ki zahtevajo dobrih cest. Za avtomobile so najboljše trde, če le mogoče betonirane ceste, ki imajo še to prednost, da je na njih prav malo prahu. Zato danes povsod, kjer le mo? rejo, betonirajo vse važnejše ceste. Tako betonirajo tudi cesto, ki vodi iz Ljubljane na Posavje (Ježico). Vsak km betonirane ceste stane okoli ene? ga milijona dinarjev ali 330.000 lir. Ni j ravno poceni.
Izseljevanje.
V	letu 1928. se je izselilo iz Jugosla? vije nad 27.000 oseb, iz Slovenije 3102.
Ženitovanjsko potovanje
v smrt.
V	soboto 28. m. m. popoldne se je pripetila na železniškem prehodu pri Fernetičih ,ki ležijo na cesti med Op? činami in Sežano, strahovita nesreča, ki je štiri Tržačane stala življenje. Na ženitovanjskem potovanju je našla smrt nevesta, njena sestra in moževa tovariša, medtem ko se novic in šofer še borita s smrtjo. Okoli devete ure sta si v svetoivanski cerkvi prisegla zvestobo 26 letni mornar Roman Tell, vkrcan na »Saturniji« in 20 letna Ma? rij a Miccoli (Mikol). Za tovariša si je Tell izbral gostilničarja Antona Flego in poklicnega tovariša Ivana Jenkota, ki je tudi vkrcan na »Saturniji«. Ne? vesto so spremljale prijateljica Mari? ja Likon z Mandrije in sestri Nerina in Bruna Miccoli. Takoj po poroki so svatje najeli avtomobil in šofer Bruno D’ Ambra ? Bernstein je odpeljal vso družbo proti Proseku. Tu so se neko? liko okrepčali in se nato odpeljali v Tržič. V načrtu je bilo, da se iz Tržiča vrnejo naravnost v Trst. Že na poti proti Trstu pa je gostilničar Flego prišepnil šoferju, naj jo vreže v Se? Žano, češ, da imajo tam dobro gnjat. Jenko je opazil, da je šofer krenil na sežansko cesto, in je protestiral, češ, da se mu mudi domov. Pri Fernetičih so se zletniki ustavili v Hrovatinovi gostilni, da se malo pokrepčajo; nato so se odpravili v Sežano. Tu so spet nekaj pojedli in popili. Okoli štirih so se končno odpravili proti Trstu. To? da na Flegov predlog so se spet usta? vili v Hrovatinovi gostilni v Ferneti? čih in tam malo popili. Vsi so bili ve? seli in korajžni. Šoferja je nekdo opomnil, da vino prerado spelje člo? veka v jarek, toliko prej, če sedi v av? tomobilu. Šofer je baje odvrnil, da še lažje vozi,'če je malo v rožcah, skočil za krmilo in pognal avto na 80 kilo? metrov. Potniki so že opazili v bližini železniški prehod in spuščene prečni? ce, pred njimi je čakal nek drug avto. Vsakdo je mislil, da bo šofer ustavil tik pred prečnicami, toda avto je drvel z bliskovito naglico dalje, en hip in že je treščil s strahovito silo v stroj prihajajočega tovornega vlaka. Stro? jevodja je naglo ustavil, toda avtomo? bila že ni bilo več, pač pa je ležal ob železnici kup zdrobljenega železa, iz? pod katerega je bilo slišati stokanje ljudi. Zorka Valenčičeva, ki je nado? mestovala očeta, železniškega čuvaja, je takoj telefonirala v Trst po rešilni avto. Železničarji so medtem izvlekli izpod razvalin mrtvece in ranjence. Flego in Jenko sta bila mrtva, drugi, razen Marije Likon pa smrtno nevar? no ranjeni. V treh avtomobilih so bili prepeljani v tržaško bolnišnico. Ne? vesta je izdihnila tisti večer, njena se? stra Nerina pa naslednji; stanje tretje sestre, ki je poročena, je še vedno ne? varno. Mož Roman in šofer sta med
! življenjem in smrtjo.
Kako je s politiko.
Niso še izzveneli mirovni psalmi v Haagu in zdaj na zborovanju Zveze narodov v Ženevi, že škrlati nebo no; va mirovna zarja, to pot iz Amerike. Časopisje je začelo pisati o potova; nju angleškega ministrskega predsed; nika Mac Donalda v Ameriko. V osebnih stikih z republikanskim pred; sednikom Hooverjem se bo, tako pro; rokujejo angleški in ameriški listi, utrdilo prijateljstvo med obema naj; mogočnejšima^ velesilama na širnih oceanih sveta.
Mir na morju.
Ko je prevzel Hoover v Washington; ski Beli hiši (vladna palača) od pred; nika Coolidgeja vladne posle, je iz; javil, da bo zastavil vse sile, da se do; seže mir med narodi potom razorožit; ve na morju. Prav tako je vodja an; gleške delavske stranke zapisal v program svoje vlade: mir med narodi, razorožitev, obvezna razsodišča.
Že avgusta meseca je Mac Donald dal vedeti v Washingtonu, da bi se rad pomenil iz oči v oči s predsedni; kom Hooverjem zastran miru na mor; ju oziroma omejitve bojnih ladij in obrežnih baterij. To misel je Hoover navdušeno pozdravil, saj so ravno strahoviti izdatki za pomorsko obo; roževanje največje breme za ameri; ški državni proračun. Ameriški posla; nik Dawes (Dos) v Londonu je pri; pravljal pot v Ameriko. Toda že te; uaj so se oglašali glasovi, da je treba k razorožitveni konferenci povabiti poleg Amerike in Anglije še Francijo, Italijo in Japonsko. Pa kljub temu je prišlo le do razgovorov med Ameriko in Anglijo, dočim bodo ostale države povabljene na konferenco najbrže šele januarja prihodnje leto. To bi bilo seie potem, ko bosta najmočnejša po; godbenika že sklenila, kakšna bodi razorožitev na morju. Ostale države bi naj bile potem več ali manj p risii j e; ne le potrditi sklepe. Radi tega je tudi razumljivo pisanje francoskih listov, da hoče anglosaksonski pomor; ski blok naprtiti kontinentalnim dr; čuvam svojo voljo in s tem obdržati svoje močne postojanke.
JNi uvorna, da je na tem nekaj res; ničnega. Nikakor pa ne smemo dvo; miti, da je pri pogajanjih za razoroži; tev tudi dokaj resnične volje, da bi se napadalne vojne na morju izločile kot politično orodje ene sile proti drugi. Toda ta volja izvira iz poli tič; nega položaja obeh pomorskih velesil. Poglejmo kako?
Po vojni se je Amerika začela z vso hitrico oboroževati, da zaščiti za bo; doče slučaje svoje morske ceste in svojo trgovino. Saj se je bila v sve; tovni vojni ravno radi blokade nem; ških podmornic odločila za vojno proti Nemčiji. Silno oboroževanje Amerike pa je preplašilo Anglijo, ki je tudi v skrbeh za varnost morskih cest do svojih prekomorskih posestev. Začela se je med Anglijo in Ameriko že približno taka tekma v oboroževa; nju kot pred vojno med Anglijo in Nemčijo. Nacionalistične struje v
Ameriki so se poslužile agenta Shea; rerja (glej Okno v svet v 27. št.), da se je pomorska razorožitvena konferen; ca v Ženevi 1. 1927. končala brez uspe; ha. Prav tako je pa tudi Mac Donald ob prvi svoji vladi moral iti, ker je hotel najmočnejše angleško pomor; sko opirališče v Tihem oceanu Singa; pore razorožiti.
Toda od takrat pa do zdaj se je miselnost v obeh državah močno spremenila. Razorožitev ni več v na; sprotju z državnimi koristmi Anglije ali Amerike. In tako se je zgodilo kot pravi Arabec v svojem reku: »Če ne moreš roke nasprotnikove ugrizniti, jo pa poljubi.« Ne Anglija ne Ameri; ka nista mogli druga drugo v oboro; ževalni tekmi nadkriliti, zato sta si podali roke v spravo in bosta mirnim potom določili, koliko bojnih ladij naj vsaka ima.
Torej poleg moralnih nagibov so brez dvoma igrali pri tem sporazumu veliko vlogo tudi zgolj politični pre; udarki. Toda radi tega se vrednost bodočega sporazuma nikakor ne zmanjša. Ravno nasprotno: zbližan j e dveh takih velesil kot sta Amerika in Anglija bo gotovo vplivalo tudi na druge države, da bodo bolj poslušale glasove svojih miru željnih ljudstev.
»Čolniček miru«.
Tako je krstil neki angleški časnikar veliki potniški parnik »Berengario«, na katerega se je v soboto dopoldne vkrcal Mac Donald s svojo hčerko Izabelo. Vsa angleška javnost je srčno želela uspeha delavskemu prve; mu ministru, katerega celo nasprotni konservativni listi odslej zovejo le »britanski« in ne več »laburistični« ministrski predsednik kot doslej. Pred odhodom je konservativni Ion; donski mestni svet podelil Mac Do; naldu celo častno meščanstvo,« v pri; znanje njegovega prizadevanja ustva; riti ob obisku v ameriških Združenih državah boljše razumevanje med tem narodom in britansko državo in še posebej v priznanje prizadevanja za omejitev pomorskega oboroževa; nja.« To je poverilno pismo, da kar bo Mac Donald sklenil, bo držalo v imenu vsega angleškega naroda in se mu ni več treba bati, da bi ga zopet kak Singapore vrgel iz vlade.
Tudi sam kralj je Mac Donaldu iz; razil ob odhodu svoja voščila.
Ministrovo pot in bivanje v Arne; riki hočejo to in onstran Atlantika čim bolj svečanostno narediti. Mac Donald potuje v razkošnih kabinah, prirejenih za cesarja Viljema II. (Be; rengaria je bila namreč prej nemška ladja). V Ameriki, kamor bo prišel 4. oktobra, se bodo vrstili sijajni spreje; mi in podelitev častnega meščanstva newyorškega mesta. Štiri dni bo ostal Mac Donald v Washingtonu pri Hoo; verju v razgovorih o omejitvi raz; oroževanja. Vse podrobnosti so an; gleški in ameriški izvedenci že prej uredili, vodilna državnika svetovne politike bosta morala le v načelu pri;
J:,
Stran 3.
stati na sporazum in tako vliti v svet novega zaupanja v mirovno zarjo, ki vstaja to pot iz Amerike.
Nova vlada v Avstriji.
Naši bravci že vedo, da se je v Nemški Avstriji dvignilo, močno po; litično gibanje domovinskih bramb, Heimwehr imenovanih. Zadnje tedne je to gibanje še bolj narastlo in nasto; pilo z odločno zahtevo, naj vlada pri; pravi korenito spremembo državne ustave. Državni kancelar (ministrski predsednik) Streeruwitz je bil sicer voljan, pripraviti spremembo ustave, a ne tako, kot so zahtevale domovin; ske hrambe. Te namreč hočejo, naj se sedanji parlament spremeni. Po seda; nji ustavi je avstrijski parlament se; stavljen iz dveh zbornic:	narodni
svet je politična zbornica, voljena po splošni, enaki in tajni volilni pravici naravnost od ljudstva; zraven narod; nega sveta stoji državni svet, sestav; ljen iz zastopnikov avstrijskih dežela, ki pa ima mnogo ožje pravice.kot na; rodni svet. Domovinske hrambe za; htevajo, naj se v novi ustavi določi, da se osnujeta dve ravnopravni zbor; niči, in sicer politična in pa stanov; ska. Streeruwitz pa na to zahtevo ni maral pristati in je raje odstopil.
Večinske stranke so se na to zme; nile, da kandidirajo za kancelarja do; sedanjega policijskega ravnatelja na Dunaju, Ivana Schoberja (izgovori: Šoberja). Po avstrijski ustavi namreč volijo vlado poslanci. Schober je znan kot mož z železno roko, ki je odločno zadušil komunistične nemire na Du; naju v juliju 1927. Znano je tudi, da je hud nasprotnik socialnih demokra; tov, ki so ga zadnja leta sila napadali. Šober je sestavil vlado, v katero je vzel le dva zastopnika strank, sicer sa; me strokovnjake, ki stojijo izven strankarskega življenja. Narodni svet je nato z glasovi krščanskih socialcev, velenemcev in poljedelcev proti gla; sovom socialnih demokratov izvolil Šoberja in tovariše za vlado.
V	soboto je novi kancelar stopil pred zbornico in povedal, kaj name; rava.
Načrti nove vlade.
V	uvodu je ugotovil, da so domo; vinske hrambe veliko in zdravo ljud; sko gibanje, čigar zahteve mora drža; va vpoštevati. Poglavitna naloga nove vlade bo, da brž izvrši priprave za spremembo ustave. Ustava se mora posebej spremeniti v teh točkah: Predsednik republike naj zadobi večjo oblast. Dobi naj pravico, sklicevati in razpuščati narodni svet, postane naj vrhovni poveljnik vojske, slednjič naj mu ustava podeli pravico, v nuj; nih slučajih razglasiti izjemno stanje ter izdajati odloke, ki naj imajo zna; čaj in moč pravih zakonov. — Vlada se bo tudi resno pečala s predlogom, naj se ustanovi stanovska zbornica. Preustrojila bo tudi porotna sodišča in tiskovni zakon ter pripravila po; seben zakon za varstvo svobode na delu. (Ta zadnji zakon je naperjen proti socialno ; demokratskim stro; kovnim društvom). Vlada bo znižala število uradništva. V zunanji politiki
pa bo hodila po mirovni cesti in želi živeti v prijateljstvu z vsemi svojimi sosedi. Novi kancelar je takole za* ključih
»Čas ima pri teh spremembah veliko vlogo. Imejte pred očmi stari prego* vor: Dvakrat da, kdor hitro da. Čim hitreje bomo delali, tem brže se bo dežela notranje pomirila. Ljudstvo pričakuje od vlade, da ga bo vodila s krepko roko.«
Socialno * demokratski poslanci so nato odgovorili, da bo morala vlada pač vpoštevati tudi socialno * demo* kratsko gibanje,v za katerim stoji 40 odstotkov ljudstva. Proti volji delav* stva vlada ne bo mogla spremeniti
Sv. oče Pij XI
1879.
»Nikakor ni res, da je stari Rim zato dobil cerkveno prvenstvo, ker je bil cesarsko mesto; marveč od* zgoraj po milosti božji je Kristus podelil Petru vrhovno cerkveno ob* last in prvi sedež med škofi... Cer* kveno prvenstvo se ne podeljuje po milosti tega sveta, marveč po božji določbi.«
(Nauk sv. Cirila in Metoda.)
»Oh, kaj bi bila cerkev brez pa* peža? Bila bi čebelni panj brez ma* tiče — truplo brez glave — društvo, polno zmot in razprtij.«
(Ant. Martin Slomšek.)
»Kot najvišjega sodnika v stvareh vere priznavam onega, kojega pri* znavajo sv. Irene j, sv. Dionizij Ve* liki, sv. Manarij Veliki, sv. Janez Zlatoust, sv. Ciril itd., namreč sv. Petra, ki živi v svojih naslednikih in ki ni zastonj slišal Gospodove be* sede: ,Ti si Peter —- Skala in na to Skalo bom sezidal svojo Cerkev. — Potrdi svoje brate! — Pasi moje ovce!’«
(Veroizpoved Vlad. S. Solov jeva.)
Dober otrok ljubi svojega očeta, svojo mater, jih spoštuje, jih uboga. — Da je oče bogat ali ne, učen in ce* njen profesor ali preprost in neveden kmetič, da je knez in princ ali pa de* laveč z žuljavimi rokami in zagore* iim obrazom, vse to ne določuje lju* bežni dobrega otroka. — Prava otro* ška ljubezen vre sama po sebi iz pre* prostega srca, ne ocenjuje, ne sodi svojega očeta, le eno ve: Oče je, ki mi daje življenje, ki me hrani, ki me oblači, ki me varuje, ki me vodi, ki dela, ki živi za me; za nas, za mater in za vso družino.
Božja družina, sv. Cerkev ima svo* jega poglavarja, Kristusa. Božji sklep je v Njem kot v glavi združil vse, kar je na nebu in na zemlji (Pismo Efež: 1, 10.). On je po svojem življenju in po svoji smrti odrešil človeštvo za nadnaravno življenje in hotel je, da vsak človek postane deležen tega živ* 1 jen ja po Njegovi Cerkvi, v kateri On sam živi in deluje. Saj je On sam, ki pri sv. krstu prerodi človeško dušo za božje življenje, ki ji vrača izgub* ljeni dar v zakramentu sv. pokore, ki ga množi primerno za različno živ*
ustave. Tudi socialni demokrati so za spremembo ustave, toda le za tako, ki bo delovnemu ljudstvu v korist. Za spremembo ustave mora glasovati dvotretjinska večina zbornice, social* ni demokrati pa imajo sami 71 po* slancev od 156. Zato se bo morala via* da z njimi pogajati.
Domovinske hrambe so novo vlado zadovoljno sprejele, ker upajo, da jim bo izpolnila vse želje. Začele so že ubirati milejše strune, posebno od* kar je francosko in angleško časopisje začelo opozarjati, da je gibanje do* movinskih bramb nevarno evropske* mu miru.
- zlalomašnik.
1929.
ljenjsko delo v ostalih zakramentih. In Kristus sam je nevidni duhovnik in žrtev, ki se ponovno daruje na naših oltarjih, da more hraniti naše duše s svojim sv. telesom in s svojo sv. krvjo, da so zmožne živeti po naukih Nje* gove modrosti in slediti živi jenski poti, ki jo je začrtal s svojimi zapo* vedmi in s svojimi evangeljskimi sveti.
Pa je za nas neviden Gospod. In mi smo vendar ljudje, bitja, ki imamo te* lesnost in ne samo duha. Čutimo po* trebo po vidnem predstavništvu, po vidnem vodstvu tudi v božjih stvareh.
Zato je Kristus sam naši človeški naravi primerno postavil vidno du* hovništvo. Po njem vrši svojo sv. službo v svoji Cerkvi, po njem uči, vodi, vrši sv. skrivnosti. In to je ve* ličina papeštva, da je po sv. Petru, prvem papežu, prejelo polnost Kristu* sove božje oblasti, Kristusovega bo* žjega poslanja: »Kakor sem jaz nevi* d en temelj svoje Cerkve, tako si ti o Peter vidna skala, na kateri sloni sv. Sij on nove zaveze. Kakor sem jaz ne* vidni poglavar, tako si ti moj vidni predstavnik. Potrdi svoje brate, pasi ovce, jagnjeta; uči, ukazuj, vodi so* apostole, škofe in duhovnike in vse vernike. In jaz sem z vami do konca sveta.«
To je veličina, nadnaravna veličina
papeštva. In te je deležen naslednik sv. Petra, Ahil Ratti, Pij XI. Bili so papeži, možje znanosti, priča o njih zgodovina in rekla bo besedo prizna* nja tudi o Pi ju XI. Bili so papeži, mo* žje velike krščanske ljubezni, ki so bridko trpeli nad raztrganostjo kr* ščanstva, ki so se trudili z vso goreč* nostjo svojih duš, da bi bila Cerkev enotna, med število teh spada Pij XI. s svojim delom zaločeni krščanski vzhod. Bili so misijonski papeži, apo* stolski duh jih je gnal, da bi širili bo* žje kraljestvo v širni svet, kdo ne bo priznal tega Piju XI., prvemu papežu, ki je posvetil prve kitajske, japonske škofe. Bili so papeži, ki se niso bali držav ne cesarjev, ki so za ceno pre* ganjanj in za ceno lastnega življenja branili Kristusove resnice in božje pravice. Pisala bo zgodovina o Piju XI. tudi glede tega.
Toda ljubezen otrok ne ocenjuje, ne presoja del očetov, ljubezen ljubi sama iz sebe. So to dela velikih pa* peških osebnosti, ki so zvezana z nji* hovim nadnaravnim, božjim posla* njem, ali tudi najmanjši namestnik Kristusov, naslednik Petrov, ki je ži* vel le po nekaj dni, mesecev, let (zgo* dovina jih pozna) in ni izvršil kaj ta* kega, tudi o njem velja: Ti si Peter, to je Skala ..., tudi o njem velja za nas, kar poje liturgija o sv. apostolih: »Bratje državljani svetih ste in božji domačini, vzidani na temelj apostolov in prerokov.«
Nadnaravni pečat, polnost Kristu* sovega poslanja, to je veličina, ki jo mora verni sin sv. Cerkve zreti v sv. očetu. In jo zre sam sv. oče. Ni za* hteval za proslavo svojega zlatomaš* ništva slavnostnih akademij, priredi* tev, proslav. Jubilejno sv. leto je na* povedal, svoje sv. oblasti razvezova* nja se je.poslužil in odprl s tem vrelce posebnih milosti in odpustkov. To naj bo tudi naša proslava po želji našega vladike, prevzvišenega kneza in nad* škofa, ki je odredil škofijsko procesi* jo na Sv. goro za 7. oktober t. 1.
Pax Christi in regno Chris ti — Mir Kristusov v Kristusovem kraljestvu — želja in geslo našega sv. očeta, naj bo naša prošnja.
Okno v svet.
Kolonizacija v Romuniji.
Romunija je v svetovni vojni poli* tično dosegla vse, kar je želela in je poleg tega še dobila mnogo ozemlja, kjer žive Neromuni. Tako je v Besa* rabiji mnogo Ukrajincev in nemških kolonij, v Bukovini ravnotako mnogo Ukrajincev in Nemcev, na Sedmo* graškem par milijonov Nemcev in Ogrov. V Dobrudži pa mnogo Bol* garov in Turkov. V celoti tvorijo na* rodne manjšine nad eno četrtino vse* ga prebivalstva. Vendar pa niso k Romuniji priključeni vse dežele, kjer živi romunsko ljudstvo. Tako prebi* va v predvojni Srbiji v timočkem okraju okoli 200.000 Romunov, nada* Ije kakih 50.000 v Macedoniji na gr* ško * jugoslovanski meji. Med vsemi temi Romuni se v zadnjem času po*
javlja stremljenje, da bi se preselili v staro domovino, kjer je bilo strem* Ijenje zelo prijazno sprejeto. Romu* ni j a daje tem kolonistom na razpola* go ono zemljo, katero je potom agrar* né reforme odvzela Madjarom in Nemcem na Sedmograškem ter Bol* garom in Turkom v Dobrudži. Ven* dar pa se vrši to preseljevanje Romu* nov v Romunijo še prav počasi.
Nova poljska luka.
Na obali Baltiškega morja so Po* ljaki v zadnjih treh letih zgradili pr L stanišče in mesto Gdinja, in sicer prav blizu Gdanskega. Gdansko je samo* stojna državica pod varstvom Zveze narodov; obsega 1952 štiri jaških kilo* metrov s 384.000 ljudmi, ki so skoro vsi (96% ) nemške narodnosti. Da se poljska trgovina osamosvoji od Gdan*
skega, je poljska republika naglo po* vzdignila Gdinjo: pred vojno je bila tam vasica, leta 1921. trg z 2000 ljud* mi, zdaj se tam dviga moderno mesto s 30.000 prebivalci, ki pa se zida in širi tako, da bo črez nekaj let lahko štelo 150.000 ljudi. Celi deli mesta so šele začrtani v pesku, ulice označene
z majhnimi tablicami na kolih —* toda mesto naglo raste, pristanišče se širi, v njem stoje parniki s poljsko zasta* vo. Gdinja je lepo izpričevalo o notra* nji moči in gospodarskem napredku tega slovanskega naroda, ki živi v svo* bo dni državi.
in ne pomislijo, da ni sreča v uživat nju( marveč v zadovoljstvu s tem, kar kdo ima. Zato pa je tudi vedno manj deklet, ki bi bile voljne docela in z no* tranjim prepričanjem dvigniti vred* nost prave kmečke gospodinje do nekdanje vrednote.
Pri nas je pa še nekaj, kar raz* kraja kmečke plasti: vedno večje izseljevanje našega ženstva z dežele. Tu pa še prav ne držijo gospodarski razlogi, češ moram z doma, ker ni do* volj kruha za vse. Da gre moški čez morje za kruhom je razumljivo, de* kleta pa gredo po veliki večini le za to, da bi »bolje živela«. In kje je to »boljše življenje?« Morda življenje služkinje v kaki argentinski družini? Delavke v tovarni ali celo na farmi, brez domačega zraku, zemlje, ljudi, govorice?
Mi vsi pozabljamo, da je v krneč* kem življenju, med Bogom in zemljo, pravi vir ljudske in narodove sreče. To srečo ustvarjati so predvsem po* klicana naša dekleta. Ni treba po stat rem kopitu in le v garanju za vedno večje imetje, toda še mani z begom z domače kmečke grude. Nazaj s ši* rokih cest hrepenenja po lagodnem življenju v delavno resničnost blago* slovijenega kmetiškega življenja, da postane slovenska kmetica v resnici prvi steber naše domačije!
Fabrika in kuhinja.
(Napisala delavska mati.)
Ob sedmih zjutraj moram biti v fa* briki. Moji trije otroci še spijo, ko zakurim in skuham kavo. Zbudim jih, umijem in napravim, jim dam jesti in naročim naši Milki, ki ima dvanajst let in je za kuharico, kaj naj pristavi k ognju.
Moj mož je brez dela in zato služim samo jaz. On kuha, kar zna, pometa in pere. Hudo mu je, da mora biti ta* ko Pa kai čemo!
V fabriki sem osem ur. Kosilo mi nosi hči. Včasih je prismojeno, včasih surovo, pa se že boljša. Zato pa ve* čerjo sama skuham boljšo, kakor me je mati učila. Zaslužim enajst lir na
ZENSKI SVET.
Slovenska kmetica.
»Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vozel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnico, da hi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raz* trgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane!«
Ta globoki slavospev na našo krneč* ko ženo je napisal pisatelj Tavčar v svojem najbolj občutenem spisu »Cvetje v jeseni«. In resnično je, kar je povedal. Če bi se slovensko ljud* stvo ne bilo rodilo iz kmečkih mater, ki so znale garati in trpeti, delati in živeti v pomanjkanju, bi bili mi v ^aborbi življenja že davno zmlinčeni! "f Delavnost in vernost slovenskega kmečkega ženstva je prišla v prego* vor. Na ta dva tečaja je slovenska mati oprla naše družine, da se niso sesule.
Pa je danes tudi tako?
Neki vodilni slovenski list se je pred dnevi vprašal, čemu propadajo naša kmetska gospodarstva. Odgo* varja, da je temu v precejšnji meri kriv mlajši ženski rod po naših vaseh. Tudi za našo ožjo domovino velja ta trditev.
Dekleta so se odvadila težkega dela, vkopanosti v zemljo in družino
ter so zahrepenela po lagodnejšem življenju. Vzroki niso toliko gospo* darske narave, marveč bolj moralni. Menda ne bo nihče ugovarjal, Če re* čemo, da je nravna razrvanost po vojni objela tudi naš ženski rod po deželi in ga potegnila v veletok la* godnega uživanja. Če že v resnici ne uživanje, pa vsaj hrepenenje za tem je v dekliški duši in to hrepenenje po nekem boljšem življenju, kot ga je imela njena mati, vleče dekle z rojstne grude v mesto in celo v Ameriko'.
Res je, da so marsikje naše kmečke žene po krivdi mož prava delovna ži* vina. Njen delavni dan znaša 13 do 14 ur. Najprej doma otroci in živina, po* tem kuha, polje, pa spet kuhinja, hlev in pospravljanje do pozne noči, to je vsakodnevna usoda večine naših kmečkih mater. Mož si že še privošči zvečer oddiha in v nedeljo popoldne pol litra v družbi; na ženo in da bi ji dal razvedrila često ne pomisli.
Takega trdega življenja, ki pa ima obilo, obilo tihih in srečnih uric, se sedanja kmečka dekleta boje. »Grem v mesto služit«, reče materi dorašča* joči deklič in si misli, kako bo lepo v svetlem, šumečem mestu, polnem za* bav, kjer ni treba trdo delati, nositi težkih škafov in polen. In koliko de* klet, ki bi lahko kot žene tri ogle naših kmečkih domov podpirale, je že mesto požrlo. Pa še eno vprašanje je, ki je ne gre prezreti. Za ženitev godna kmečka dekleta niso več zadovoljna s kmečkim ženinom. Iščejo takih, ki imajo kako službo v mestu, četudi je slaba. Mislijo, da bodo lepše živele
Fr. Heller:
ODISEJ SE VRAČA.
Brinkestad, 23. maja 1911.
Ljubi Lavertisse!
Tiger je odprl žrelo, da bi zasadil zobe v vabo. Bližata se mi dosežen na* men in hiter odhod v London. Med na* ma povem, da nimam nič proti temu. Verjeti začenjam, da je čudaški lord zadel s svojim izrekom o Parizu, Lon* donu ali osrednji Afriki pravo.
Za sedaj pisem tvrdk Bentham, Croswell in Leeds & v Londonu še ne morem uporabiti. Toda kakšen trgov* ski dopisovalec se je z Vami izgubil, Lavertisse! V Vaših pismih je tisti ne* posnemljivi poudarek dostojanstvene, velikanske resnosti, ki sije iz pisem vseh angleških tvrdk. In Vaše popiso* vanje podrobnosti! Občudovanja vredno! Ako bi ne bil profesor Pelo* tard, bi hotel biti Pierpont Morgan*) in Vas imeti kot svojo prvo moč. i
Toda k stvari. Tudi jaz sem izvršil nekaj dela, s katerim sem zadovoljen. Poglejmo, ali ste tudi Vi.
Po svojem razgovoru z desno roko gospoda pl. Mareka sem imel mnogo vzroka pričakovati ali neposredno pri* bližanje tega gospoda ali pa tudi maj* hen poskus od iste strani, pogledati skrivnostnemu puščavniku v Brinke* stadu na skrivaj v karte. Ker sem kot mnogi slavni modroslovci do ne* ke stopnje mizantrop,**) se mi je zad* n ja možnost zdela verjetnejša. Zato* rej sem vprašal samega sebe: Kaj mi* slim, da bo gospod pl. Marek v tem slučaju storil? Odgovor je bil dan sam od' sebe: preskrbeti si želi poskus* ne kose tistega, kar mojih dve sto de* set vsak dan lomi v Brinkebergu. Ako mu vtihotapim v roko pripraven po* skusni kos, je stvar v teku enega ted* na zrela in jasna. In zato sem sklenil, da bom, preoblečen kot navaden de* lavec, sledeče noči tam gori stražil.
V začetku je bilo nekam enolično. Prvo noč sem korakal okoli prostora, dokler ni ura udarila tri, eno uro pred solnčnim vzhodom, ne da bi videl najmanjšo stvar, in v naslednjih dveh nočeh je bilo prav tako. Začel sem resnično za pol odtenka bolje misliti o vesti gospoda pl. Mareka ali vsaj o njegovi previdnosti, ko je četrta noč dala zaželjeni uspeh.
Ura je bila dve, najtemnejša ura no* či. ko se je, da govorim v slogu sta* ri h poštenih roparskih romanov, neka postava, ki ni mogla nič zakriti, preže priplazila skozi nočno tmino. To je bil moj dobri prijatelj Nordén; go* spodu pl. Mareku je bilo očitno zo* perno, dejanski sodelovati. Pod eno pazduho je okrinkani nesel torbo pre* cejšnega obsega. Previdno jo je pri* tisnil nase, ko je plezal čez mrežo ograje, ki sem jo glede na ta morebit* ni poskus očistil bodeče žice. Tik za njo sem to noč in pretekle noči svoje*
dan — to ni veliko za pet ljudi, kaj» ne? Polento jemo, krompir, zabela je draga. Žal mi je za otroke, jih težko vzgajam, ko so pol dneva brez mene.
Ko sem se poročila, se mi še sa* n j alo ni, da bodo prišle take stiske. Pa se je treba privaditi in za otroke rada delam. Bo že Bog pomagal, da so le pridni in zdravi.
Pogovor s služkinjo.
V naših mestih služi na stotine de« klet. Služkinje, dekle, kuharice, pe« stunje, sobarice. Govorili smo z eno naših služkinj in jo vprašali, kakšne želje imajo njene tovarišice. Naša Metka, resno dekle pri tridesetih le« tih, pravi:
»Prvo, kar si vsaka želi, je lastna soba. Soba, pravim, ne luknja brez oken, ne kopalnica s cementnim po« dom, kot je mnogokje. Sobica, pa naj bo še tako majhna, je prva naša že« 1 ja.«
»Drugo je, da imamo dovolj časa za spanje. Po tovarnah delajo osem ur. Me bi bile zadovoljne s štirinajst« urnim delavnikom. Tako da bi nam ostalo osem ur za spanje, dve uri pa še zase, za šivanje, branje.«
»Tretjič mnoge služkinje tožijo, da jim gospodinje niti toliko časa ne da« jo, da bi ob nedeljah mogle v cerkev. Posebno tu v Trstu se mnogim tako godi. Gospod urednik, potrkajte jim malo na vest!«
»Glavno pa je, kako ravnajo z na« mi. Kjer je gospodinja dobrega srca, se lepo živi, četudi treba trdo delati. Zato pri izberi službe gledamo bolj na srce ko na plačo.«
Žensko zborovanje v Berlinu.
Letos od 17. do 22. junija se je v Berlinu zbralo okoli 2000 ženskih za« stopnic iz 42 raznih držav. Med njimi je bila tudi Slovenka gospa Štebijeva. Zboroval je 11. kongres svetovne žen« ske zveze. Na dnevnem redu so bila sledeča vprašanja:	državna pripad«
no-st zakonske žene, enakopravnost ženske v zakonodaji, enaka moralna postava za oba spola, pobijanje trgo«
vi ne z dekleti, enake delovne možno« sti za oba spola, delo ženske v državi in občini.
Tu se je pred vsem sprožilo vpraša« nje o ženski volivni pravici. Danes imajo ženske volivno pravico le v 21 državah: v Nemčiji, Avstriji, Češki, Danski, Finski, Angleški, Holandski, Ogrski, Ukrajini, Islandu, Indiji, Irski, na Jamajki, Litavski, Luksemburgu, na Novem Fundlandu, na Novem Ze« landu, v Norveški, Švedski, na Rode« zi ji in v Združenih ameriških državah.
Iz tržaške okolice.
Kontovelj. — Pred dnevi smo spre« mili k večnemu počitku 22«letne« ga mladeniča Edvarda Daneua, ki se je bil ponesrečil v pristanišču Cuje pri Pulju kot podvodnik. Bil je vzor mladeniča, vzoren sin, brat in prija« telj, priljubljen pri svojih tovariših. Vedenje njegovo ni bilo vedenje mladeniča, ampak resnega, že izkuše« nega moža. Zapustil je domačo grudo, da si zasluži grenki kruh drugod in svojim pomaga ali ugrabila ga je pre« rana in kruta smrt. Naj mu bo zemlja rahla in Bog, kateremu je tako rad in pridno prepeval slavo v naši doma« či cerkvi, naj mu podari zasluženi mir in počitek! Potrtim staršem, bratom in sestrici naše iskreno sožalje!
Barkovlje. — Lani je tvrdka Moro« Dolenc izdelala načrt za 20 km dolgi vodovod po tržiški cesti. Takoj so se lotili tega ogromnega dela. Skopati je bilo treba 3 m široke in 4 m globoke jame. Pri delu je bilo zaposlenih tudi dosti naših ljudi s spodnjega Krasa. Tudi tem se je treba zahvaliti, da je tvrdka že v 12 mesecih delo skončala in da bo 20. novembra prvič pritekla voda v Trst po novem vodovodu.
Čuje se, da bodo po Vipavskem de« lali nov vodovod za 3 milijone lir. Da« jal bi vodo 20 občinam. Tu bodo tudi naši ljudje prišli do zaslužka.
Prosek. — 15. septembra so Prose«
Pred kratkim je Kemal paša dal tur« škim ženam občinsko volivno pravico.
Celotno zborovanje pa je stalo pod utisom velikanske mirovne sprave med ženami vseh narodov. V vseh govorih se je poudarjala ena misel, da morajo ženske ustvariti trajen mir med narodi. Matere so, ki dajo živi j e« nje, one imajo tudi pravico o njem odločati!
Zborovanje je prav lepo uspelo in bo nemalo pripomoglo k pravemu so« sedstvu med razdvojenimi narodi.
čani in Kontoveljci, kakih 130 oseb, poromali na Sv. goro. Ob 4h zjutraj smo imeli doma mašo in obhajilo ter smo se na to odpeljali v potniških avtomobilih.
Vračaje se s Sv. gore smo si ogledali novo goriško stolnico, popoldne pa mirenski Grad, kjer smo imeli bla« goslov. Zahvala za lepo uspelo ro« manj e gre predvsem č. g. Križmanu.
Sv. Ivan pri Trstu. — V naši cerkvi ni pravega reda. Nekatere ženske gre« do na desno stran v moške klopi, moš« ki pa morajo stati ali pa klečati. G. župnik je večkrat s prižnice oporni« n j al, a vse to ni nič pomagalo. —- G. župnik je tudi dal popraviti staro cer« kvico in prenoviti stopnice, ki so bile prej razbite^— Čuje se, da bodo zi« dali na Sancì dvanajst novih hiš s sto in dvajsetimi stanovanji za uradni« ke. — Preteklo soboto in nedeljo sta se poročili z mašo dve vrli članicj Ma« rijine družbe in cerkveni pevki: Anto« ni j a Birsova z g. Romanom Šušmelom in Hermenegilda Miheličeva z g. Iva« nom Slavcem. Pri maši jim je pel cer« kveni zbor. Želimo obilo sreče in bo« žjega blagoslova! Tončki pa srečno pot čez lužo!
Sv. Križ pri Trstu___(Lov na tu<
n e i n d r u g o.) •— Že več kot mesec dni se vrši oh naši obali vsakoletni lov na tune, posebno vrsto velikih okus« nih rib. Lov ni vedno uspešen, kajti naši ribiči lahko čakajo cele dneve in tedne — v mesecih avgustu, septem«
Kaj nam z dežele pišejo?
mu nočnemu obiskovalcu na čast zgra« dii dva majhna hribčka poskusnih ko« sov, ki ste jih Vi napravili. Dovolite, da Vam izrečem svoje priznanje za njihovo čisto prirodno zunanjost. Po« stava se je sklonila nad kup in hlastno vtaknila nekaj kosov v žep. Tedaj pa je prišel čas, da posežem vmes. »Hal« lo!« sem zarjul s svojim naj odurne j« šim basom, planil iz svojega skrivali« šča ter naravnal svojo električno s ve« tiljko naravnost na obraz gospoda Nordčna. »Kaj delate tukaj?« Go« spod Nòrdén se je umaknil in posku« šal priti iz dosega svetlobnega stožca. Rinil sem ga proti mreži in ponavljal svoje vprašanje z najbolj grozovitim glasom, ki sem ga mogel spraviti iz sebe. »Prav nič,« je jecljal. »Prav nič...« »Ali se mi poberete takoj, si* cer ...« Ni mi bilo treba do konca iz« govoriti. Gospod Nordén je kot dir« kaški konj zletel preko ograje in iz« ginil s svojo torbo proti mestu.
In čudno, danes, dva dni kasneje, prav tisti čas, ko so lahko dobili ke« mično analizo (poročilo o sestavi, op. prev.) Vaših poskusnih kosov, sem prejel od tvrdke gospoda pl. Mareka pismo, ali bi oni kot stari izvozniki ne mogli biti tako srečni, da bi stopili z mano v zvezo. Odgovor na to sem nravkar odposlal: ako mi gospod pl. Marek hoče izkazati prijaznost svo« j ega obiska, lahko o tem in onem go« voriva.
Vaša trgovska pisma (t. j. pisma tvrdk Bentham, Croswell in Leeds v Londonu) bodo že ena točka tega raz« govora. Glede tega sprejmete lahko vsako stavo, ljubi Lavertisse. In ako se zelo ne motim, se bova v teku ene« ga tedna videla, in gospod pl. Marek bo že opazil, v kakšno osje gnezdo je, ne da bi slutil, dregnil, ko jo je mučil.
Lavertisse, midva postajava popol« na viteza okrogle mize, kadar gre za hrambo žena. Vaš prijatelj Pelotard.
Pripis : Za božjo voljo ne pozabiti natančno qb danem udarcu zvona ta« ko brzojaviti, kot sem Vas brzojavno prosil,
Monakovo, 6. junija 1911.
Ljubi Lavertisse!
Človek obrača, kdo pa obrne? Ah, tisoč strel, kot bi Vi prav gotovo ne bili rekli, ker bi bili brez dvoma rekli še mnogo hujše stvari. Ah, jaz ubogi, slepi krt, ki sem mislil, da sem grad svojega sovražnika podkopal, med« tem ko sem samo zemljo malo zrah« ljal. To pismo pišem samo, da si ne« koliko olajšam srce, kajti ko boste pismo prejeli, bom istočasno tudi jaz tam; toda duška si moram dati.
Tisti dan po mojem zadnjem pismu me je gospod pl. Marek obiskal. Ali sem Vam ga popisal? Zdi se mi, da ne Rad pa bi to storil nepristranski, kot si lahko mislite, toda Bog ve, ali mo« rem. Uboga, uboga mala Mara! Saj
bru in oktobru — v posebnih čolnih, tonere imenovanih, na ribe, ki priha? jajo od obeh strani od Trsta ali od Devina, v majhnem ali pa — v zelo redkih slučajih — tudi v obilnem šte? vilu, da jih obkrožijo z mrežo trete imenovano in nato privlečejo na obal. Vsa leta po vojni je bil lov pi? čel. Pretekli teden pa se je posrečilo eni skupini ribičev zajeti okoli 350 tunov s težo do 20 kg. Bil je res obilen ribji lov. Dal Bog mnogo takih! Zad? nji tak obilni lov je bil pred 11 leti. —
Pred kratkim sta se poročili v tujini dve naši mladenki, in sicer Emilija Strgonšek v Parizu, kamor se je po? dala pred leti služit, in pa učiteljica Darinka Košutova na Brezjah, kjer se je poročila z domačinom dr jem A. Kraljem, zdravnikom splošne ljub* ljanske bolnišnice. Obema obilo sreče v njunih novih domovinah! — Naši vinogradi obetajo dobro. Trgatev se bo pričela 1. oktobra.
In še dve novici! Imeli smo pred« zadnjo nedeljo zopet plesno priredb tev, ki ji bo menda v kratkem sledila druga. — Veselje je vladalo po naših vinogradih pretekle dni. S pridelkom smo na splošno zadovoljni. Naši vi? nogradniki so sicer sklenili, da bodo začeli trgati 30. sept. Pa nekaterim ne? zadovoljnežem se je mudilo in ne meneč se za sklep, so začeli že s 25. p. m. Ali so se bali, da se jim grozdje skisa? Ostali seveda so jim sledili, ta? ko da je bila trgatev do 30. že konča? na. Vinogradniki, kje je predvojna sloga?
S Krasa.
Skopo. — (Cerkev. — Vodo« vod.) — Suša je tudi pri nas že jela pritiskati na grozdje. Če bi ne bilo oni teden malo zmočilo, bi že prej začeli s trgatvijo. — Ker popravljamo cer? kev, imamo mašo na prostem na farov? škem dvorišču. Ko bo cerkev dogo? tovljena, bodo prišli tudi zvonovi. Po? tem bomo obhajali prav lep farni praznik. — Kdaj se bo to zgodilo pa še ne vemo, ker se krajevna oblastva premalo brigajo za cerkev. — Pri nas
sem vendar vedel, da so ženske v svo? j jih čuvstvih bolj slepe kot molji, in to ; je menil o tebi, Mara, tudi ostali svet, j ko si nekoč dala prednost meni, to? j da ...! V francoščini imate izvestno | besedo, ki se glasi »rastaquouère« (ča? stiželjen človek brez globlje izobrazbe; ki se povzpne iz nizkega družabnega položaja zelo visoko; velikašar; op. prev.); to Vam da osnovno potezo j osebnosti gospoda pl. Mareka. Gla? j dek, brezobziren izkoriščevalec vseh j možnosti in vseh ljudi. In njegova zu? i nanjost? Taka, kot mora biti zuna? n j ost takega človeka. Zelo lepi, tem? ni, nalahno osiveli lasje, zraščene obrvi in temni, pristriženi brki. Sveža, švedska polt; gospod, ki zna živeti à la carte (t. j. ne glede na ceno, op. prev.), in sicer v gostilnah in tudi drugod v življenju — rastaquouère? ski ženskar. Groza me obide, kadar si poskusim predstaviti njegove najin? timnejše dvogovore z Maro.
smo imeli vode v vodnjakih vedno dovolj. Lahko rečemo, da vodovoda ne potrebujemo. Saj je bil v suši suh, ob moči pa ima vsak dovolj vode.
Ivanjigrad pri Komnu. — (Šola. — S 1 a b o 1 e t o.) — 23. sept. smo otvo? rili po šolski sv. maši novo šolo za vasi Ivanjigrad in Zagrajc. Trudili smo se za njo že 30 let. Zdaj ne bo več treba našim otrokom hoditi v daljno Gor? jansko. Začasno je šola v zasebni sobi. Obljubljeno pa je, da bo tekom šol? skega leta preurejena bližnja stavba za primerno in sposobno šolo.
Ivanjigrad je imel letos izredno su? šo. Voda je primanjkovala skoro na splošno od marca meseca. Zadnjih 14 dni so morali vsi voziti vodo iz Kom? na za živino in ljudi. Radi tega je le? tina bolj slaba. Pred tremi leti smo imeli blizu 300 kvintalov žita — letos pa ga ni bilo niti 30 kvintalov, ker se ni obneslo seme nove pšenice v hudi zimi. Preorali so njive in vsadili koru? zo — a jo je suša pobrala. Krompirja je za pol letine, sena in detelje komaj tretjina. Jesenskih pridelkov skoraj nič. Trgatev je obetala dobro — a radi suše bo komaj srednja. Neka? teri so že potrgali — drugi pa tržejo.
Štorje pri Sežani. — Ko sem se pre? teklo nedeljo vračal z daljšega spre? hoda z Nanosa, sem se za nekaj časa ustavil tudi v Štorjah. Da bi pa ne sa? meval na cesti sam kot berač na »že? gnan ju« sem krenil v Drejčevo go? stilno. Vtaknil sem se v pogovor s krčmarico, katera pa mi ni hotela nič važnega povedati, najbrže iz strahu, da bi njenih besed dobesedno ne dal na protokol! Prav je imela!
Od tam sem šel pohajkovat po vasi. Po klancih in ulicah sem srečaval vaške mamice, ki so me zvedavo ogle? dovale. Pri neki obcestni hiši, kjer se je včasih reklo »pri Bedgarju« pa je bila zbrana gruča deklet v svili in bar? žunu. — Če imajo njih očetje z beko zvezane čižme in špico za »knof«, to nič ne dé, samo da so one lepe! Ostri? žene so bile na »bčbč«, kar je v štor? skem mestu že delj časa navada.
Pred cerkvijo sem dobil ravno mež?
Ako bi Vam mogel opisati najin razgovor, Lavertisse! Začel je prcvid? no, čisto diplomatično. Poskušal me je pripraviti, da bi izigral; svoje karte bi pa rad ohranil skrite. Njegova tvrd? ka da se je že dolgo časa bavila z iz? vozom kot svojo posebno stroko in razpolaga z izvrstnimi zvezami, kar zadeva tovorne proge, ako bi te uteg? nile postati potrebne. »Ah«, sem re? kel, »zelo verjetno je, da bom v krat? kem potreboval mnogo prevoznih sredstev; zato je dobro, da leži Kri? stianshamn ob morju. Železniška zve? za je pa klaverna.« Gospod pl. Marek je to priznal. Ali bom ta prevozna sredstva potreboval v najkrajšem času? »Najbrž,« sem odgovoril, »lah? ko si n. pr. ogledate to pismo tvrdke Bentham, Bentham & Bentham, ve? like londonske livarne, o kateri ste najbrže že slišali.« Gospod pl. Marek je pismo vzel in ga hitro prebral... »Baker!« je končno rekel s hlinjenim
narja. Hotel sem ga pobarati, če bi me pustil v zvonik, da si ogledam oni znameniti zvon, ki so ga Storci dali pred leti preliti. Ker pa vem, da so vsi mežnarji na take pohajače hudi, sem to opustil. Ogledal sem si raje razne razvaline okrog cerkve, ki pričajo, da so nekdaj Štorje imele več hišnih številk kakor dandanes.
V Štorjah sem takoj na prvi pogled nekaj pogrešal: namreč vaške kapeli? ce! Nekateri Storci imajo namreč v svojih hišah izdolbene nekake dupli? ne, podobne kapelicam, toda namesto svetih podob in kipov, gnezdijo v njih škorci, čuki in vrane.
Iz Gor.
Tolmin. — (Tečaj z a ročna dela. — Novi grobovi.) — V ponedeljek se je pričel tečaj za umet? no vezenje, ki ga prireja družba »Sin? ger«. Ker se je vršil že lani meseca maja, bo letos nekako nadaljevanje. Vrši pa se ne tam, kjer lansko leto, ampak v prostorih fašija. Vezenje na stroj poučuje gdč. Demšarjeva. — V četrtek, 26. septembra je umrla v vi? šoki starosti Marija Obleščakova (p. d. Čičeva). — V soboto pa je umrl v Rimu Josip Cullino, poročen v Tol? minu. Bil je uslužben pri železnici, pa ga je vlak nenadoma povozil. N. v m. p.!
Sv. Lucija. — (Slovo in po« zdrav.) — S težkim srcem smo se poslovili od našega dobrega in pri? ljubljenega č. g. župnika Jožeta Abra? ma. Marsikatero oko je oroselo, ko je preteklo nedeljo z velepomembnim govorom jemal slovo. Enajst let je bival med nami. Trpel, neumorno de? lai in kot najboljši oče skrbel za naš dušni in telesni blagor. Bil je naj vzor? nejši vzgojitelj naših otrok, ki so ga tako zelo ljubili. Zlati nauki, ki nam jih je vedno in vedno, posebno pa ob slovesu, polagal na srce, bodo naš naj? dragocenejši zaklad, ki ga hočemo zvesto čuvati — do smrti. S hvaležnim srcem mu želimo na novem mestu v Revmi obilo božjega blagoslova.
Novodošlega našega župnega upra?
začudenjem — saj sem vendar vedel, da je medtem že dal preiskati posku? sne kose gospoda Nordéna. — »Baker ste našli, tu gori?« — »Bo že res, kot vidite,« sem rekel mrzlo. »Na srečo rastejo cene bakra na trgu in odsto? tek, ki so ga na Angleškem ugotovili v mojih rudah, je menda izredno vi? sok. Livarna Leeds v Londonu je ugo? tovila — poglejmo, kje je to? ...« — »24.7, kajne?« je rekel gospod pl. March ter se ugriznil v ustnice. (To je bil najbrž odstotek, ki ga je sam našel v Vaših poskusnih kosih.) — »24.7,« sem rekel z največjim začudenjem, »ne, več kot 18 niso našli in to je baje nenavadno visok odstotek. Croswell v Londonu, ki je tudi prejel poskusne kose, je našel 16.9 in se zelo zanima.
(Dalje.)
*) Svetovnoznan bogatin Združenih držav.
**) Ljudomrzec, človek, ki je prepričan o slabosti človeške narave.
vitel j a č. g. Jankota Premrla pa naj* srčneje pozdravljamo; želimo, da bi se prav dobro in zadovoljno počutil med nami!
Klavže pri Podmelcu. — (Smrtna nesreča.) — Dne 14. septembra se je smrtno ponesrečil v Mirni peči v Jugoslaviji 24 letni mladenič Franc Šorli iz znane Strojceve družine iz Klavž. Pokojni je bil blag in miren mladenič. Pred 2 letoma je prišel od vojakov iz Tripolisa, potem je šel k svojemu svaku v Jugoslavijo. Tam ga smrt. Pokoj njegovi duši, preostalim je sedaj na cirkularni žagi doletela naše sožalje!
Sedlo. — (Letina. — Nesreče. Nepotrebna bolezen in dr m g o.) — Novi dopisnik iz Sedla nam piše: Z letino, hvala Bogu, smo zado« voljni, glavna pridelka sirk in krom; pir kažeta na splošnem dobro. Odpo« vedalo pa nam je sadje, mošta ne bo. Brezposelnih pri nas to leto ni, dela je bilo precej; pri uravnavi hudourni; ka Bele in pritokov je zaposlenih tudi veliko domačih ljudi. Dne 4. septem; bra smo imeli kar tri nesreče. V hišo spodnjega Bendarona je udarila stre; la, pogorel mu je hlev. Pri gašenju se je ponesrečil fant Jožef Baloh. Padel je z zida na tla. Isti dan se je potolkel mlajši sin Moka s Stanovišč; padel je s kolesa in si polomil rebro.
Kakor je bilo vsem dobro znano, je slovelo Sedlo za najhujše pravdarsko gnezdo. Zadnje čase pa je bilo1 opaziti zboljšanje. Toda, glej spaka, spet za; čenjajo trkati z glavami ob zid. Bog zna, kdo bo trši, glave ali zid? Pamet ljudje božji in potrpljenje drug z dru; gim, pa ne bo stroškov ne za zemlje; merca ne za odvetnike. — Glede elek; trike in obljubljenega vodovoda, je bilo dosti kokodakanja. — Po smrti domačega obč. načelnika imamo že drugega prefekturnega komisarja. Upamo, da nam sedanji zniža občin; ski proračun, kar je po navodilih via; de in prefekture, — Popravo pokopa; lišča in vseh treh cerkva dela čast ča« stitemu g. vikarju Andrejšku. Novi zvon pa dela mnogo nepotrebnih kri; tik. Ali bi se ne dal preizkusiti? Mie; karna posluje vedno in ravno mlekar; na nam daje upanje, da ne propa« demo.
Logje. — (Kako živim o?) — Malo se oglašamo iz naše vasi, čerav; no bi se dalo tu pa tam mnogo pamet; nega in koristnega poročati. Pri nas je skoraj vsak drugi moški dober mizar ali zidar in »palirjev«, izkušenih in podjetnih, imamo lepo število. Še celo v daljni Pijemont je peljal preteklega leta naš Lavrenčič precejšnjo četo do; mačinov. ki so se po preteku par me« secev vrnili domov z lepimi stotaki. V današnjih resnih časih je to kaj lep denar in ko bi se ta polletna zaposlitev redno vrstila, bi marsikomu ne bilo treba iskati si potrebnega kruha tam za ono veliko lužo. Deželi Pijemont in Lombardija bi gotovo nudili obilo de; la in zaslužka našim zidarjem, poda« jačem itd., ker ti dve deželi sta močno industrijski in poljedelski, a primanj« kuje jima zgoraj navedenih delavnih moči, za kar bi pa bili naši Kotarji iz«
vrstno sposobni. — Saj po naših doli« nah tja gor do Dunaja ni ceste in poti, potoka in hudournika, ki bi ga naš delavec ne poznal. Tudi v tem letu je zaposlenih pod Poldetovim vod; stvom obilo naših mož in fantov.
Mlekarna, ustanovljena pred 4 leti, dobro napreduje. Še najbolj zagrizeni nasprotniki so se končno le spoprijaz« nili z njo, ker so uvideli njeno veliko korist. Preje smo zbirali, spravljali, merili in zarezovali križe«kraže na one slavne palice, sira in denarja pa le ni bilo od nikoder. Sedaj pa, hvala Bogu, smo preskrbljeni vsaj za davke. Toda pri tem moramo skrbeti, da bo naša mlekarna odgovarjala vedno bolj za; htevam današnjih razmer. Predpogoj njenega napredovanja pa je odvi« sen od kakovosti in količine njenih iz« delkov, kar se doseže z umnim vod« stvom, izučenim mlekarjem in z mar« Ijivimi in gospodarsko naobraženimi člani. Sicer pa naj se v prihodnje še kdo drugi oglasi. Saj ni treba, da je ravno učeno zapisano, glavno je, da so misli, želje in dejanja navedena, a drugo bo že g. urednik lepše zaokrožil in povedal.
Pečine. — Po dveh mesecih počitnic je naš rojak č. g. novomašnik F. Jeklin nastopil službo kaplana v Tolminu. Ob odhodu se mu iskreno zahvaljuje« mo, da nam je teh par mesecev oprav« ljal cerkveno bogoslužje. Po 7 letih smo imeli redno dnevno sv. mašo, ker drugače nimamo stalnega duhovnika.
—	Po 14 letih samovanja bo dobil naš veliki zvon v kratkem družbo. Vlita sta že dva zvona za našo cerkev. Upa« mo, da bosta do vseh svetih že oznan« jala. slavo božjo.
Čezsoča. — Po dolgotrajni suši smo dobili spet malo blagodejnega dežja, ki je deloma ugodil našim potrebam po vodi, ki je močno primanjkovala v naših vodnjakih. — Pridelki so radi suše le bolj pičli: krompirja in fižola je še precej, a koruze ne bo skoraj nič
—	Na naš sejm smo imeli prvič po vojni procesijo, ki pa radi večje ugod« nos ti ni šla koder poprej. — Kljub sla« bim časom se mi veselimo. V ponede« Ijek po sejmu sino mislili, da je pust, ker so se nekateri vozili po vasi vsi z rožami okinčani; nekdo je radi nerod« nosti dobil lepo znamenje na nos. —. V Argentini]'o sta odšla Baldomir Čo« pi in Kristina Kravanja. Želimo jima obilo sreče v tujini! — Poročila sta se Jožef Bizjak in Pepca Ivančiče va. Bog jima daj srečo!
Iz Vipavske doline.
Rihenberk. — V nedeljo, dne 22. septembra smo obhajali običajno »bendimsko kvaternico«. Nekateri možakarji so uvideli, da se bo dalo iz« tisniti ob tej priliki marsikatero težko prisluženo lirico iz žepov nevedne mladine, zato so priredili ples. Še zmenili se niso ti ljudje, ko je g. žup; nik osem dni prej oznanil, da če se bo vršil ples, se ne bo vršilo običajno cer« kveno slavje s procesijo okrokg cer« kve. Možje, ali se ne zavedate, da s tem žalite in ubijate verski čut ljud« stva?! V teh težkih časih navajati mladino k zapravljanju je zločin! Ta
dan so priredili tudi neke vrste srečo« lov, katerega dobitka sta bila tele in ovca. Zelo vesel je bil tisti, ko je vi« del, da je njegova srečka zadela telič« ka, še posebno z ozirom na to, ker je zjutraj obljubil nekemu fantu 20 lir, če bo prepeljeval živinčeti po semnju. Ovco je pa dobila neka gospodična iz Trsta.
S prvim oktobrom nas zapusti naš občinski tajnik g. Macora. Prestavljen je v Ajdovščino. S svojim resnim in nepristranskim vedenjem se je vsem prikupil in si pridobil spoštovanje. Ob slovesu mu želimo vse najboljše v njegovi novi službi.
Sv. Mihael. — Letina nam je vsega dobro dala. Žito je lepo uspelo. Ali ne bi kazalo, da bi kot v starih časih zopet začeli sejati žita? Sena je bilo manj kot lani. Pa tudi ni čuda; saj pustimo celo desetletja travnike brez gnojil, češ trava bo že zrasla. — V ne« deljo so bili pri nas štruklji, ker smo imeli god našega patrona. Blagoslov je bil v naši cerkvi tudi popoldne, kar se že dolgo ni zgodilo.
Brje. — Naša cerkev sv. Cirila in Metoda dobro napreduje. Tam, kjer smo včasih hodili v vinograd »Vinar« skega in sadjarskega društva«, bomo odzdaj hodili v vinograd Gospodov. 13. oktobra bomo že imeli na Brjah hvaležno sv. mašo. Žal, da nas ne bo še vabil zvon sv. Cirila in Metoda, ker je še v livarni.
Iz Istre.
Jelšane. — (Dvoje porok.) —
Te dni smo bili prav veseli v naši vasi. Poročila sta se dva para. Dne 11. t. m. se je poročila Danica Stem« bergerjeva, dolgoletna sotrudnica in pevka bivšega Tamburaškega in pev« skega društva z Josipom Hrvatinom. Prizor, ko so jo društveniki pozdra« vili in ji zapeli, je bil nad vse ganljiv. — V nedeljo 15. sept. se je poročila Franica Surina iz Rupe s Konstanti; nom Udovičem iz Jelšan. Tudi temu so naši vrli pevci zapeli »Hišica oče« tova.« — Oba mlada para nas bosta kmalu zapustila ter krenila v Zedinje« ne države Amerike. Zvestim našim sinovom želimo najboljšo srečo v no« vem stanu ter da bi se nas vedno spominjali, ne pozabili na rojstno vas in ohranili to, kar so se lepega in do« brega tukaj naučili.
Jelšane. — 27. p. m. se je zgodila na državni cesti onkraj Rupe, smrtna ne« sreča, katera je zahtevala življenje enega družinskega očeta. Henrik Pompini iz Ankone je vozil z vso na« glico proti Reki. En kilometer naprej od Rupe, se je srečal z avtomobilom in več vozovi. Ker pa je vozil prena« glo, ni mogel ustaviti in je zadel v av« tomobil tako nesrečno, da je odletel z glavo v kup kamenja. Bil je na me« stu mrtev; pripeljali so ga na jelšan« sko pokopališče, odtod pa v Ankono.
Kubed. — (S v. misijon. — Z a « hvala.) — Župni urad v Kubedu se prav toplo zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je sv. misijon, ki se je vršil od 8. do 16. t. m., potekel tako vzorno in veličastno. Pred vsem gre seveda najiskrenejša zahvala preč.
gg. misijonarjem, ki so z vžigajočo besedo privabili k misijonu ne le ver« nike iz domače, ampak tudi iz vseh sosednih župnij, in bližnjim gg. duhov; nikom za pomoč v spovednici. Saj je bilo opravljenih do 1900 sv. spovedi in razdeljenih črez 3000 sv. obhajil. Nadalje izreka iskreno zahvalo na; šim dekletom za olepšavo cerkve, možem in fantom za napravo slavo; lokov, domačemu cerkvenemu pev; skemu zboru, ki je pri misijonu prav lepo nrepeval. Posebna zahvala gre cerkvenim pevcem iz Dekanov in od Sv. Antona. Najlepša zahvala tudi godbenemu krožku od Sv. Antona, ki je pri procesiji pod vodstvom svo; jega sm-etnega kapelnika lepo igral. Končno ne smemo pozabiti tudi na; šega cerkovnika Jožeta, ki je s svoji; mi pomočniki ves čas imel polne roke posla in ga pohvalno vršil.
Kavaliči pri sv. Antonu. — (Po< žar.) — V noči od 22. sept. ob enih po polnoči se je pojavil ogenj v hiši našega vaškega načelnika Josipa Ba; biča. Najprej so ga opazile mlekarice, ki so se odpravljale v Trst Ljudje so takoj vstali in prihiteli na pomoč. Sla= bo je bilo, ker je pomanjkanje vode. Nesrečna družina je trdno in brez skrbi spala. Ljudje, ki so prišli na po; moč, so jo sklicali; gospodar je ves prestrašen skočil skozi okno in dali so hitro lcstvo na okno, da so rešili ženo in otroke. Zgorela je hiša z vsemi prostori in opravo ter še hlev s seni; kom. Zgorel je tudi sosedni hlev s se; nikom, polnim sena. Živina, ki je bila v sosednem hlevu, je močno poškodo* vana. Škode cenijo skupaj na 65.000 lir.
Hrušica v Istri. — Že pred letom so izgubili naši pevci svojega voditelja; organista. In tedaj smo se v resnici bali, da bo tudi krasno cerkveno petje, ki je tekom dolgih let marsikaterega »bogaboječega« farana privabilo v hi; šo božjo, nenadoma prenehalo.
Vaški župan je odredil, da bi se v vasi pričel graditi vodovod, za kar bi vsaka številka nekoliko prispevala. A glej! Še za tako stvar se ne moremo sporazumeti, da bi z združenimi moč; mi pričeli in tudi dokončali tako ko* ri- tno delo. Ako bo šlo tako naprej, kaj bo z nami?! Poznate tisto pripo; vedko »V slogi je moč«? Ako bomo nesložni med seboj, ako bomo še ve; dno vlekli eni na desno drugi na levo, ne bo nič. Najmanjši nasprotnik nas bo z lahkoto poteptal in če se mu bo; mo hoteli zoperstavljati, kaj naj stori posameznik? . ..
Iz Brd.
Števerjan. — Trgatev je v polnem teku. Grozdje je izredno lepo. Ljudje so z letino pa splošno zadovoljni. — Naše ceste so brez izjeme vse v obupnem položaju. Zlasti ona v Ščedno kmalu ne bo več za 'rabo za vozove. — Že parkrat se je pripetilo, da so neznani ponočnjaki kalili v kas; ni h ponočnih urah nočni mir okoli cerkve. Naj sami nehajo, sicer bodo prisiljeni!
Fojana. — Preteklo sredo je odšla od nas g.čna Judita Simoniti. Stopila
je v zakonski stan. Prijaznega dekleta bomo vsi pogrešali, ker je bila iz než; nih let naša cerkvena pevka. V no; vem stanu ji želimo obilo sreče.
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — Pridelek koruze je za; dovoljiv; slabše je s činkvantinom. Suša je zagospodarila nad njim. Cer; kveni ženski pevski zbor narašča po številu in tudi hvalevredno napredli; je. Večkratni poizkusi za ustanovitev mešanega zbora se niso posrečili; kaj je temu vzrok, se ne ve. — Fantali; nom, ki se zabavajo s tem, da v poz; nih ponočnih urah barikadirajo ceste in na ta način lahko povzročijo ne; srečo, odsvetujemo taka dejanja, si; cer bodo prizadeti obračunali z njimi na poseben način.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
G o d p r e č. m s g rja. — V ne; del j o je praznoval naš priljubljeni monsignor svoj 72. god. Cerkveni pev; ci in godci, katerim je prečastiti naj* boljši prijatelj, so poskrbeli za lepo proslavo tega praznika. Že na pred; večer mu je pevski zbor priredil lepo podoknico, na praznik pa je ob 10. uri daroval preč. msgr. veliko sv. mašo ob asistenci petih gospodov. Na koru pa se je z običajno dovršenostjo iz; vajala mogočna Wagner jev a maša z orkestrom. Takoj po pridigi pa je močan zbor zapel Vodopivčevo »Srce svečeniško«, prelepo, po besedilu M. Elizabete nalašč našemu gospodu de; kanu posvečeno pesem. — Preč. monsignorju, kateri bo prihodnje leto obhajal zlatomašniški jubilej kličemo: Še mnogo let. prav tja do skrajnih mej človeškega življenja.
Nesreča. — Rudn. pisar g. Janez Kavčič je šel proti »gladkim skalam« na sprehod. Na nekem kamnu pa se mu je tako nesrečno spodrsnilo, da je padel in si na dveh krajih zlomil nogo.
Ker je bil sam, je revež več ur ležal in klical pomoči.
N o v g r o b. — 26. m. m. smo poko; pali 53 letno rud. vdovo Terezijo Bon* čina. Pred tremi meseci jo je zadela kap.
Idršek. — (Smrtna nesreča.) — V četrtek 26. m. m. dopoldne je šla 35 letna posestnica Jožefa Močnik na oreh z namenom, da bi ga oklatila. Ko je prišla že bolj v vrh, je zgubila ravnotežje in padla z glavo naprej na tla. Ostala je na mestu mrtva! Revica je imela zlomljen vrat, hrbte; nico, roke in zlito eno oko. Ostala je tam, dokler ni prišla komisija, v so* boto dop. pa je bila prenešena na po* kopališče v Ledine. Bila je še ne* omožena, jako pridna ženska. Bog ji bodi milostljiv! — To je letos že druga smrtna nesreča v ledinski župniji.
Ledine. — Pretekli teden so zopet odšli trije naši fantje za kruhom v Belgijo. Želimo jim obilo sreče. — Po vojni se je iz naše župnije izselilo že nad 80 mladih moči na razne strani sveta.
Breznica. — V nedeljo je bil pri nas običajen cerkveni shod. Ob 10. uri je imel sv. opravilo č. g. župnik ledinski ob obilni udeležbi domačega in oko* liškega ljudstva. Gosp. župniku in vsem udeležencem: Lepa hvala!
Sp. Idrija. — Opozarjamo na se* men j, ki bo v ponedeljek dne 7. t. m. Kupci in prodajalci, pridite!
Sp. Kanomlja. — Pri gostilničarju Petriču so pred kratkim neznani »po* štenjaki« ukradli razne stvari v znesku okrog 50 lir.
Gor. Kanomlja. — V tuk. podružni; ci Gosp. društva je imel. g. dr. Vallig strokovno predavanje o kmetijstvu, katerega se je udeležilo nad 50 poslu* šalcev.
»Vrabci pojejo na strehi in pa vrane na orehi: Testenine »PEKATETE«, ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete!«
Kaj se sliši po svetu.
Kobilice.
Iz Bolgarije prihajajo poročila, da so cele trume kobilic priletele od vzhoda. Cele pokrajine ob Črnem morju so vničene. Železniške tračnice so ponekod na decimeter debelo po* krite s povoženimi kobilicami.
Tako grozno nadlogo so učakale naše pokrajine v 14. stoletju in še en* krat kasneje po odhodu Francozov. Baje se ie upal na Vipavskem neki grajski hlapec na konju med trumo kobilic. Pa so požrešne živali obžrle jezdeca in konja; do kosti.
Zračne proge.
Kdo bi si bil pred vojno mislil, da bomo sedaj imeli že črez 120.000 kilo* metrov, dolge zračne proge. Največ jih ima Nemčija, namreč 30.000. Fran; cija bo vpeljala zračno progo iz Pari; za v Buenos Aires. Rusi imajo zrako; plovno zvezo iz Moskve v Irkutsk na daljnem vzhodu. Angleži imajo te;
densko zvezo med Londonom in In; dijo. Pri nas je najvažnejša zrako; plovna družba »Sisa« v Trstu. Ima zračno progo v Turin na za paci in do Zadra. Razen te je pa v Italiji še več drugih.
Spričevalo.
Iz neke statistike je razvidno, da se v Evropi vsakih pet minut en človek usmrti.
Testament v ribi.
Neki ubogi invalid doma v neki va* si ob francoski reki Seini je prišel na prav čuden način do bogastva. Neke* ga dne so ribiči v jeli veliko ribo in našli v želodcu dobro ohranjeno listi* no s papirji v njej. Na enem teh listov je neki kapitan, ko se je njegova ladja potapljala, napisal svoj testament. In glejte čudo, za dediča je imenoval omenjenega invalida, ki se je komaj medlo spominjal, da je kapitanu rešil nekoč življenje.
Izvozno blago.
V	bilanci Zedinjenih držav kaže iz* voz zrakoplovov vedno večje števil* ke. Samo v juniju je Amerika prodala za 1 milijon dolarjev zrakoplovov. Največ jih pokupi Kanada, za njo pride Poljska. Kmalu bo tukaj čas, ko bo majhno osebno letalo izpodrinilo avto. Ford, ameriški avtomobilni kralj, to že pr or okuj e.
Odškodnina za ječo.
Pred nedavnim je budimpeštansko sodišče obsodilo nekega železničarja, ker se je baje nespoštljivo izražal o orožništvu. Dobil je 3 leta ječe. Zdaj je prišla železničarjeva nedolžnost na dan. Sodišče je zato prisodilo po ne* dolžnem obsojenemu par tisočev od* škodnine.
Mladi roparji.
V	Parizu so zaprli roparsko tolpo samih mladih dečakov. Vodja je bil 15 leten fante, od ostalih pa ni imel nobeden čez 19 let. Tolpo je policija presenetila v nekem zakotnem plesiš* ču. Mladi roparji so se nekaj časa bra* niti z revolverji, nazadnje so se vdali. — Tudi poučljiva slika iz velemestne močvare.
Grk s sto imeni.
Pariška policija je vjela enega naj* bolj prefriganih vlomilcev zadnjega časa Grka Raula Ulissesa. Novodobni Ulisses ima nič manj kot sto imen in sto različnih potnih listov ter sto po* polnih oblek, Kjer je vlomilec s sto imeni kaj pokradel, tam je pustil svojo fotografijo. Okradenci so sliko nesli koj na policijo misleč, da ga bodo s pomočjo slike našli. Toda kaj, ko je Grk že imel drug potni list in drugo masko. Zato ga niso mogli nikoli najti. Uliks s sto imeni je bil pravi mojster v maskiranju, no, zdaj bo zadnja maska — jetniški jopič.
Moderni robci.
V	Nemčiji so začeli silno delati na to, da ljudje ne bi uporabljali več nosnih robcev iz tkanine, marveč iz papirja. Baje se v umazanih žepnih robcih nabirajo bakterije. Če bi pa bili robci iz papirja, jih lahko po upo* rabi vržeš preč. Zanimivo je, da pa* pirne žepne robce uporabljajo že pre* cej časa na Kitajskem in Japonskem.
Bič človeštva.
V	sedanji dobi, ko toliko ljudi radi premajhne življenske korajže obupa nad življenjem, so mamilna sredstva postala kaj priljubljena.
Alkohol.
Najbolj v navadi med našim ljud* stvom in eno najbolj nedolžnih ma* mil je vino. Hujše je seveda žganje. Pri vinu je potreba že precejšnjih množin, da spravi obupanca v dobro voljo in ga zaziblje v zaželjeno »nir* vano«, deželo zlatih sanj.
Opij.
Eno najbolj razširjenih, hudih ma* mil je opij. To so posušena makova zrnca, ki jih zlasti v Indiji in na Ki* tajskem kade. Pred vojno se je ta strup zanesel že precej v evropska pristanišča in celo v francosko arma* do. Evropske velesile so pa na daljnem vzhodu nalašč podpirale širjenje opi* ; ja, da so azijska ljudstva lažje vladale. '■
Kadilec opija je predan počasnemu, a stalnem hiranju. Spočetka gre tež* ko, a ko se privadi, komaj čaka, da ga dva dima iz pipe omamita in mu pričarata najlepše sanje. Nekaj časa po kajenju pa napade kadilca tak ma* ček kot po prekrokani noči.
Kokain.
Hudo je razširjeno zlasti med »bolj* Šimi« krogi drugo mamilo, kokain. Pridobiva se v južni Ameriki iz grma koka (Erythroxilon coca). V Evropo prihaja ta strup v obliki belega nju* halnega praška. Kdor jemlje ta prašek postane res spočetka bolj veder, ži* vahen, življenje se mu pokaže v solnč* nih barvah. Toda ko strup neha delo* vati, nastopi telesna utrujenost, volja je vničena, sleherni zunanji nagib za* pelje človeka v takem stanu zlasti v spolne razbrzdanosti. Po parletnem uživanju kokainisti (uživalci koka* ina) celo znore.
Kat.
Posebne vrste opojnih rastlin je neki grm v Abesiniji. Imenuje se Ca* tha edulis. V Arabiji in Abesiniji ni slavnosti brez žvečenja katovih listov. Učinek je prav zanimiv: vse se začne na vse grlo smejati. Posledice pa so — precejšen maček.
Razen naštetih mamilnih sredstev* ki se jih človek poslužuje, da bi ob njih pozabil na bridkosti življenja, je še vse polno drugih. V majhnih koli* činah (n. pr. nikotin pri tobaku) ne škodujejo, a kdor se na nje navadi, jih navadno ne more več opustiti. Iz ne* dolžne začetne razvade postanejo pra* vi bič za cele narode.
Je vojna še mogoča.
So na svetu črni preroki, ki prero* kujejo, da bo izbruhnila nova vojna še predno umrjeta dva rodova. Velika večina nas pa je, ki vsaj upamo, če že nismo prepričani, da nove svetovne vojne niso več mogoče. Za to bo nam* reč znanost poskrbela.
Pred par tedni so v Kjobenhovnu, glavnem mestu Danske, zborovali in* ženirji in fiziki vsega sveta. Ob tej priliki je svetovni učenjak profesor Nernst, vodja berlinskega fizikalnega zavoda, podal zanimive izjave o bodo* či vojni. On pravi, da so vojna sred* stva tako mogočno razvita, da sosed soseda ne bo več upal napasti, sicer oba pogineta. Vojna s kemičnimi sred* stvi bo besedo »vojna« za vedno zbrisala iz naših slovarjev.
Nernst opira svoje izjave na podat* ke. V avgustu lanskega leta je imelo angleško zračno brodovje svoje vaje nad Londonom. 75 letal je vrglo na mesto (seveda le navidezno!) 22 ton bomb. To se pravi, da se je pri va* jah izkazalo, da ni protizrakoplovna obramba v stanu preprečiti, da ne bi v resničnem slučaju 75 sovražnih letal zmetalo 22 ton tomb polnih plina dU phenil — klorarsena. ki bi v par mU nutah zadušil polovico londonskega prebivalstva. To bi naredilo le 75 letal; zdaj naj pa Anglija pomisli, da lahko Francija v par urah pošlje nad Lon* ! don 4000 letal!
! Govorijo o obrambi z maskami.
Toda kje ima kaka država za vse ljudi dovolj mask, kajti letalski na* pad bi se gotovo raztegnil na cela dr* žavna ozemlja. Pa ne le to! Prav pred kratkim so iznašli dve vrsti strahovi* tih strupenih plinov, proti katerim nobena maska nič ne zaleže. Eden tak je kakodyl * isocyomid.
Angleški bakteriolog (učenjak, ki se bavi z vedo o bakterijah, najmanj* ših bitjih) Lenart Hill je v nekem učenem predavanju naznanil, da so našli poseben strupen bacil. En gram teh bacilov tako okuži zrak, da zado» stuje za pomor tisočev ljudi. En zra* koplov ali letalo s par kilogrami tega strupa pomori lahko milijone. Kje je tu možna obramba? V par urah je vni* čena vsa tisočletna kultura, delo res* nih in od Boga blagoslovljenih misel* cev.
S takim strupenim orožjem oboro* žene države bodo druga nad drugo poslale par letal s temi bacili, pomo* rile druga drugo in kje bodo zmago* vaici in kje premaganci? Ni li torej prihodnja vojna sploh onemogočena? Ali pa mora človeštvo v svoji blazno* sti misliti na samomor.
Objave.
Cerkvena oskrbništva pozor!
Ker se z zadnjim oktobrom zaključijo občin» ski računi, Vas opozarjamo1, da takoj predložite županstvu zahteve glede doneskov k cerkve* nemu bogoslužju. Tozadevne tiskovine ima Kat. knjigarna v Gorici. Obenem ne pozabite prečitati kan. 2346.
Sv. Višarje.
Kakor navadno, bomo tudi letos zaključili višarska romanja na roženvensko nedeljo, t. j. 6. oktobra. Prva sv. maša bo ob 6. uri, zadnja ob 9. uri. Romarji bodo lahko poljubili podobo Matere božje. — Kažipoti na poti iz Mrzle vo* de so zopet postavljeni. Bili so tam novi po vojni, a so iz neznanih razlogov zginili.
Na roženvensko nedeljo
se dobijo v Studenem pri Postojni odpustki kakor ob porcijunkuli. Začnejo se v soboto opoldan. Blagoslovile se bodo tudi vrtnice (ro* že). Po večernicah se bo vršila roženvenska procesija s cvetlicami, pri kateri dobijo popo» len odpustek vsi, kateri bodo ta dan prejeli sv. zakramente, drugi pa 7 let in 7 kvadragen. Za zdravnike:
Tukajšnja prefektura nam je poslala razglas, po katerem je razpisanih deset mest za zdrav« nike, ki hočejo vstopiti v službo goriške de* želne uprave. Točnejša poročila daje kr. pre* fektura v Gorici.
Zgubljeno.
Od gostilne Kamenšček na Komu do starega trga sv. Antona v Gorici je nekdo zgubil večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj vroči denar našemu upravništvu, ki mu bo dalo primerno nagrado.
Ti bom eno povedal !
Znameniti francoski slikar F. je med vojno služil pri vojakih. Častni* ki so ga radi imeli, ker je bil duhovit in je vojaške prizore zares dobro risal.
Nekega dne je F. sedel pred svojo barako in užival lepoto solnčnega za* hoda. Mimo pride general X. F. se za generala prav nič ne zmeni. Tedaj ga general pokliče k sebi. F. vstane in gre
počasi proti generalu. Vojaškega pa ni imel na sebi prav nič. V levici je držal cigareto, desnico je ‘imel v žepu, kapo pa po strani. Ko dospe do gene* rala, se ustavi. »Ali ste vi tisti znani slikar F.?« vpraša general. — »Da!« -— »Čestitam vam; zelo ste nadarjeni,« nadaljuje general, »toda kadar govo* rite z višjim, se že morate bolje dr* žati.« — »To je radi tega, ker sem ro* jen civilist.« — »Pa se poskusite po* staviti v pozor,« prigovarja general. — »Ne znam.« — »Vam bom povedal.
»Žejen sem«.
Močna gona pri človeku in živali sta lakota in žeja. Zlasti pri hudi vro* čini, ko oddaja telo, zato da se teles* na toplina izravna (s pomočjo izpare* vanja), velike množine vode. Prav tako se močna žeja pojavlja ob mrzli* ci, ko človek izloča dosti potu; ravno tako, če se nabira voda v telesu.
Človek porabi dnevno 2 do 2 litra in pol vode. Dobiva jo iz jedi, ki imajo dosti vode in pa v vodi sami. Če člo* vek dalj časa pogreša pijače, se ga po* loti neka mrzlica. Pijačo potrebuje te* lo, zlasti v, vročini. Pri mrzlih pijačah je treba vedno prej použiti košček kruha, da ne nastopi ščipanje v čre* vesju.
Med za obliže.
Dozdaj je bil med znan bolj kot sladkarija. Neki nemški zdravniški list (Das Wiirtembergische medizinische Korrespondenzblatt) pa ga priporoča tudi kot obliž za ture in izpuščaje. Malo moke in meda se zamesi in de* ne na izpuščaj. Vpliva hladilno in pri ranah celo meso skupaj vleče. Medov obliž ima radi mravljinčje kisline tu* di antiseptične (razkuževalne) lastno* sti in torej lahko nadomestuje v neki meri tudi jodoform in karbolno kis* lino.
Nagubano čelo.
Gubanje čela da obrazu izraz skrbi* polnosti in še večkrat mračnosti. Gu* banje ni nikaka bolezen, marveč zgolj razvada, ki nastane pri človeku v le* tih, ko skrbi sploh nima. To razvado odpraviš, če nalepiš na čelo počez gub 2 centimetra široke trake papirja (seveda le doma). Kmalu se boš od* vadil kazati drugim svoje »skrbi«.
Zobotrebec.
Ta predmet so poznali že 800 let pred Kristusom. Zobotrebci so bili brončeni. Pozneje so jih izdelovali iz zlata in srebra. V sedanji praktični dobi so leseni. Služijo, da odstranimo iz zobovja ostanke jedil, ki bi se si* cer razkrajali in povzročali gnitje zo* bov. Seve, najbolje je zobe po jedi splakniti, a kdor nima časa, se poslu* žuje zobotrebca. Pri tem je treba pa* ziti: 1. Da ne drgaš s konico navzgor, marveč spravljaš ostanke jedil iz* med zobov z dreganjem navzdol proti kroni. 2. Nikdar ne uporabljal dvakrat istega zobotrebca. Prišlo je namreč v razvado nositi po žepih koščene zo* botrebce.
Palec mora biti ob hlačnem šivu, gla* va pokonci...« — »Ne znam.« — »Pa poglejte, kako se stopi v pozor,« in general je zvezal besedo z dejanjem, trčil s petami in se vzravnal v naj lep* šem pozoru. — »Odmor, general,« je nato rekel F. prijazno.
Stara. — Dva prijatelja Slapenca sta se šla kopat. »Eno liro stavim,« pravi prvi, »da bom dalj časa vztrajal pod vodo kot ti.« — Drugi je stavo sprejel in oba sta se potopila. Njunih trupel pa še danes niso našli.
Poceni zdravilo.
Naše gospodinje že vedo, da kis ni le za solato, marveč da ima (zlasti vinski) tudi zdravilne moči. Toda ve* do še premalo.
Letos je preteklo 100 let, odkar je umrl zna* meniti češki učenjak Josip Dobrovsky, začet» nik slovanskega jezikoslovja (rodil se je leta 1753.). Ob tej priliki j è slovanski seminar pra« škega vseučilišča izdal zbornik razprav. Vseh doneskov je 29. Tri razprave so napisali slo» venski učenjaki, in sicer je pisal dr. Breznik o vplivu Dobrovskega na slovenski književni je» zik, dr. Kidrič o Dobrovskem in slov. preporo» du in dr. Zupanič o nekaterih načelih češkega učenjaka.
A. Auffray:
Vzgojna metoda bi. Janeza Bosca.
Po francoskem priredil prof. Ant. Logar. Ljubljana, 1929. Izdali in založili Salezijanci. Str. 127. — (Naroča se pri Salezijanskem za* vodu na Rakovniku, Ljubljana. Cena: Din 16, s poštnino Din 17.)
V tej majhni knjižici imamo zbrana vsa glavna vzgojcvalna načela velikega vzgojevate* Ija bi. Janeza Bosca. Tu zvemo, da je bil J. Bosco goreč zagovornik tako zvane preventiv» ne metode, ki stremi za tem, da se prestopki preprečujejo. Ako se ta metoda posreči — in pri otrocih je za to mnogo upanja — se kazni občutno zmanjšajo, ako skoro čisto ne izgine» jo. Seveda zahteva ta metoda prvovrstne vzgojne nadarjenosti. Drugo tako zvano repre« sivno metodo dovoljuje J. Bosco le pri odra» slih, n. pr. pri vojakih. Bosco je bil proti vsa» kršili telesni kazni, češ, da je poniževalna. Glede prostosti pravi, da je treba ubrati sred» njo pot med Rousseau»jevo teorijo, ki pravi, dà je človek po naravi dober ter mu je zato treba pustiti, da sc svobodno giblje, kakor mu narekujejo prirojena nagne n j a, in Kantovim sestavam, ki smatra človeško naravo za slabo ter jo je zato treba krotiti in upogniti pod ja» rem železne discipline. Bosco je mnenja, da je gojencem treba dati priliko za svobodno udej* stvovanje, a jih tudi privaditi na pametno po* korščino. Salezijanska vzgoja mora vzbujati v otroku veselje; manjkati pa ne sme pobožnost. — Dodatek obsega življenjepis J. Bosca in se* dan j e stanje salezijanskih ustanov, izraženo v številkah.
Knjižica vsebuje mnogo lepih naukov, ki si jih vsak vzgojevatelj lahko vzame, ako žc ne kot pravilo, vsaj kot pomoč v posebno težkih slučajih svoje vzgojeslovne prakse. Priporo» čarno.
Proti močnemu potenju koristi me* šanica iz 1 dela kisa in 10 delov vode. Če ti ponoči srbež ne da spati, oriblji se na tistem mestu z mešanico 1 dela kisa in 3 delov vode. To pomaga tudi bolnikom, ki morajo dolgo ležati v postelji na enem mestu.
Proti majhnemu krvavenju poma* gajo kisovi obkladki.
Mrzličavemu bolniku preženeš žejo s kisovo limonado (1 kozarec vode, 1 čajna žlička vinskega kisa in neko* liko sladkorja ali meda).
Slab duh iz ust odpraviš z 1 veliko žlico (tako kot jih rabimo za juho) kisa na osminko litra vode.
Vdihavanje hlapov ocetne kisline (zavreš kis, ga zliješ v skodelo in vdi* havaš pare) pomaga bolnim na dihal* nih organih.	Dr. P.
Etnolog.
Glasnik etnografskega muzeja v Ljubljani. L. III. 1929. Str. 229.
Etnologija je po drju L. Ehrlichu veda o kulturi nepismenih narodov. Slovenci so se za to panogo znanstva začeli živeje zanimati šele pc vojni. V Ljubljani se je ustanovil etnograf» ski (narodopisni) muzej, ki izdaja tudi svoje glasilo. Pred seboj imamo tretji letnik tega glasila. V njem so poleg strogo učenjaških do* noskov (n. pr. Oštirjeve razprave o Japodih, Skokovega članka Iz slovenačke toponomasti» k e, itd.) tudi tri splošno zanimive razprave. Znani slavist Matija Murko, sedaj vseučiliški profesor v Pragi, poroča, kako je avstrijski naučni minister Hartcl 1. 1904. po inicijativi založbe »Universa! Edition« započel veliko zbirko narodnih pesmi vseh avstrijskih naro» dov ter tudi preskrbel državno podporo. Mur» ko opisuje najprej, kako je delal osrednji av* sirijski odbor. Nato govori o delu slovenskega odbora, kateremu je za, umrlim drjem K. Štrekljcm (1912.) predsedoval. Med Slovenci se je nabralo nad 13.000 narodnih pesmi z na» pevi (na Goriškem samo nekaj nad 200; n ahi» ral jih je A. Filipič), a zbirka še zdaleka ni popolna. Narodne pesmi sc niso nikjer izdale, ker je delo prekinila vojna. — Lepo se bere življenjepis Ivana Feliksa Šašelja, ki ga je sam napisal. Rodil se je 13. maja 1859. v Mokrono» gu na Dolenjskem. Kot dušni pastir v raznih krajih na Dolenjskem se je izredno mnogo ba* vil z nabiranjem narodnega blaga. — Dr. Stan» ko Vurnik je napisal razpravo o slovenskih panjskih končnicah. Vurnik ugotavlja, da so slikarije na končnicah čebelnih panjev sloven» ska posebnost, ki je nima noben drug narod.
Urednik »Etnologa« je dr. Niko Zupanič.
Reclamova knjižnica.
Letos je izšel že 7000. zvezek nemške priroč* ne knjižnice, ki jo izdaja založba Reclam v Lipskcm.
Majhni,
pa dobri nasveti.
Jeziš se, ako se predali omare ne odpirajo tako, kakor bi rada. Navad* no se pa takrat, kadar greš v predal, mudi. Da ne bo nepotrebne nevolje, namaži stranice predalov z milom ali voskom, pa boš videla, kako gladko se bo odpiralo in zapiralo.
Domaci ztirarvnllc.
Književni pomenki.
Stoletnica Dobrovskega.
Juha naj ne vre, pač pa mora stati lonec ob strani, toliko da ostane vro* ča. Z vrenjem najboljši del juhe shla* pi in tako zgubi dober okus.
Na nožih in vilicah osnažimo rjo, ako rjaste madeže s petrolejsko krpo zbrišemo in nato izdrgnemo s premo* govim pepelom.
Krompir bo mnogo okusnejši, ako ga soliš neposredno preden zavre. Ako pa hočeš, da bo bel, posebno star krompir, prideni majhno žličko kisa, ko bo kuhan.
Mokre čevlje nabaši s časopisnim papirjem in posuši, pa ne na solncu.
Podgane preženeš iz hlevov in svi* n jakov, če jim n a su ješ saj ali smole v luknje, zamašiš s stolčenim steklom in zamažeš s cementom.
Da se mleko ne skisa, položi v za* vreto mleko opran list hrenovega perja.
Če se na rumenih ali rjavih čevljih pokažejo temni madeži, jih takole od* pravi: vzemi košček vate, pomoči jo v bencin in madež dobro drgni. To po*
navijaj večkrat in vzemi vedno sve* žo vato. Ko je usnje čisto, ga namaži s kremo. Vsake 14 dni namaži tako čevlje z nezavretim svežim mlekom.
Imaš doma zaprašen »Naš čolnič«? Poglej, potem pa čitaj to*le:
Eno liro plačujemo za vsako nasled* njih številk »Našega čolniča«;
Leto 1923. »	1924.
»	1925.
»	1927.
številke 1—4, 6; »	1—7, 9:
» 2;
»	5;
»	1928.:
»
4.
Po 50 stotink prodajamo naslednje številke:
Leto	1924.
»	1925.
»	1926.
»	1927.
»	1928.
številke 11—12:
»	1, 3—12.
»	1—4, 8—12;
»	1—2, 6—12;
»	1—3, 5—12.
Kdor želi prodati, oziroma kupiti katero izmed navedenih številk, naj 'se zglasi pri upravi »Družine«, Gorica, via Mameli 5.
Za umnega gospodarja.
Tržni pregled.
Žita in moke: Na svetovnem trgu je bila v zadnjem času žitna trgovina bolj mrtva, kar je posledica velikih zalog in dežja, ki je napravil konec suši v Argentini, ki je ena najvažnej* ših izvoznih držav. Kot je znano našim čitateljem, se nahaja Argentina na južni polovici sveta in zato imajo se* daj tam pomlad in so žita v najbuj* ne j šem razvoju. Radi suše so se že bali za prihodnji žitni pridelek.
V	Evropi je trgovina z žitom živa samo v podonavskih državah, ki so imele izborno žetev prvovrstnega bla* ga. Zlasti severnoevropske države se potegujejo za podonavsko žito.
V	Italiji je trgovina z domačim ži* to m precej mrtva, ker mlini nočejo nakupovati, kmetje pa silijo z blagom na trg, ker potrebujejo denar. Cene so sledeče (za kvintal, pri vagonskem odjemu):
pšenica	od	118	do
koruza	od
rž	od
ječmen
oves	od
fižol	od
koruzna moka	od
Cena belim mokam njena (glej št. 24). Na trgu be jugoslovanske umetno sušene ko* ruze za november po ceni 72 lir, fran* ko Postojna. V Italijo sili tudi ogr* ska pšenica, katero ponujajo po 85 do 90 lir za kvintal (brez carine).
Živina: Kupčija je mrtva, ker ni krme in ni denarja ter je tudi živine malo. Lepa klavna živina doseže 3.80 do 4 lire za kg žive teže, živa teleta so po 6.80 do 7.20 L kilogram, manj 20%, torej od 5.40 do 5.80 L za kg žive teže. Plemenska in mlečna živina nima do* ločene cene.
Krma: Dobro seno se prodaja po 35 do 42 lir, slabo po 28 do 34, slama 18
80 do 195 do 95 83 150 90 je
130
83
105
lir
lir
lir
do
do
do
85 160 92
nespretne* so ponud*
lir
lir
lir
do 20. Otrobi so po 68 do 74 lir, ore* bove tropine, zmlete po 102 do 104, sojina moka po 100 do 102 franko tvornica Trst.
■ Vino: Trgatev je v teku, ponekod je končana. Zdi se, da so se vino* gradniki všteli pri oceni grozdja na trtah, ker pridelek ni tako visok, kot so ga pričakovali, a v splošnem kljub temu mnogo višji kot lani. Glede vin* skih cen smo priobčili poseben članek v 24. številki. Tam rečeno še velja. Cene so danes sledeče: Starega terana je prav malo, ostanke ponujajo po 3 lire. Stare briške rebule je še nekoliko, ponujajo jo po 2 liri, ker rabijo kleti in posodo za obilni novi pridelek. Mošt od rebule dosega letos v sred* njem 20 do 24 stopinj sladkorja, torej bomo imeli letos rebulo z 12 do 13 odstotki alkohola. Nekateri Brici so že prodali rebulin mošt po 1 20, kar bi odgovarjalo približno 1.50 do 1.60 za gotovo, povreto rebulo. Vipavskega starega vina se dobi še precej, cene so različne. Slabejše, manjtrpežno se dobi tudi po 1.50. Novo vipavsko še nima cene, a po prodaji grozdja v srednji in zgornji Vipavski dolini, ki gre po 70 do 80 stotink za kg, moremo sklepati, da bo mošt po 1 do 1.10 za liter. V Istri je trgatev večinoma kon* čana, razen črnih vrst. Cene so zelo različne. Okoli Buj se dobi vino po 90 do 1.10, v okolici Izole (najboljše istrsko vino) po 1.30 do 1.50. Grozdje prodajajo oziroma so prodajali v Istri tudi po 60 stotink.
V notranjosti Italiji je vinska trgo* vina zelo mrtva in žalostna. Zaloge starega vina so ogromne in dosedaj ga je bilo še prav malo prekuhanega v žganje. Zato se dobi vino tudi po 40 do 50 lir, seveda le slabše. Dobra moč* na vina v Pijemontu dosežejo tudi 250 lir.
Mleko in mlečni izdelki: Malih po* snemalnikov, predvsem znamke »Dia*
bolo« je bilo prodanih po deželi v zadnjem letu nad 150; živinorejci de* la j o maslo, ker je trgovina z mlekom zelo mrtva. V zadnjem času pa kljub temu primanjkuje na trgu mlekar* niškega masla, katerega plačujejo po 15.60 do 16 lir za kg.
Umetna gnojila: Velja rečeno v 24. številki.
Sadni trg.
Namizno grozdje gre od 1 do 1.50 lir za kg.
Češplje: Dobre in lepe gredo po 50 in 60, mehke in razpočene po 30. Iz inozemstva je nekaj več povpraše* vanja.
Hrušk je malo. cena 1 do 1.80 po dobroti in lepoti blaga.
Jabolke gredo po 1 do 1.50 toliko v Gorici kot v Trstu.
Breskve slabše po 1.20 do 1.60, lepše tudi po 3 do 3.50.
Smokve so v Gorici po 60 do 80 v Trstu od 80 do 100.
Kostanj drobni po 100, debelejši do 160 lir za kvintal.
Zelenjadni trg.
Kapusne glave po 30 do 35, vrzote po 60 do 70. solata endivija po 1.30, kočice po 2.50, špinača po 1.20 do 1.50, fižol za mrvenje po 1.60 do 1.70.
Krompir je v Gorici po 35, v Trstu po 40 do 50 lir kvintal.
Preizkuševanje mleka z lakmusovim
papirjem.
Ker največ naših mlekaren nima po***, sebnih aparatov, s katerimi je mogo* ‘ če natančno določiti količino kisline, ki jo vsebuje že nekoliko skisano mie* ko, bi bilo zelo priporočljivo, da bi naši mlekarji tu pa tam vsaj z lak* musovim papirjem preizkušali od čla* < nov prineseno mleko. Uspeh teh pre* izkušenj bi bil za mlekarja zelo zani* miv, ker po njem ne bi lahko samo sklepal, kako ta ali oni član postopa doma z mlekom, ampak bi mu bil tu* di nekak kažipot, kako naj on ravna z mlekom, bodisi pri prodaji svežega mleka, bodisi pri predelavi masla ali sira iz njega.
Lakmusovega papirja je dvoje vrst: eden je rdeč, drugi je moder. V svrho preizkušanja mleka z lakmusovim pa* pirjem se kane s n omoči o kake stekle* ne palčice na majhen odrezek tega pa* pitja ene in druge barve po ena kap* Iliča mleka, ki ga hočemo preizkušati. Te kapljice pustimo približno eno mi* nuto stati na papir ju. Potem zamahne* mo s papirjem, da kapljice odletijo. Na papirju nastali madež nato dobro pogledamo, da se prepričamo, kakšne barve je. Če je madež na modrem pa* pirju komaj vidno pordečel in na rde* čem pa komaj vidno' pomodril, tedaj je to znak, da je mleko z ozirom na kislino v redu. Če je pa madež na modrem papirju močno rdeč, d očim ne pokazuje na rdečem nobene barvne spremembe, ie mleko preveč skisano.
Če se potem tako mleko za uživanje proda, se bo kupcu z jelo, ko ga bo skuhal. V slučaju pa, da se bi iz njega pridelovalo maslo, bo tako mleko po* snemalnik bolj slabo posnemal in tu*
di maslo iz njega bo preveč kislo. Pri preizkušenju mleka z lakmuškim pa» p ir jem bomo opazili kdaj tudi ta slu» ča j : na rdečem papir ju bo nastal mo» der madež, dočim bo ostal moder pa» pir neizpremenjen. Tako mleko, ki ni normalno in ki je največkrat znak obolelosti vimena, se da le zelo težko ali tudi nikakor u siri ti.	J. U.
Vinska letina v tržaški okolici.
Za Trst je trgatev že končana. Kon» to vel j ci pravijo, da so pridelali ne» kaj več kot lani. V Rojanu je pridelek obilnejši kakor lansko leto. Na Kon» konelu, pri Piščancih in Ferlugih so z letino zelo zadovoljni, pridelali so precej več kot lani. V Bregu pa je su» ša skoro vse pobrala, medtem ko je v Boijuncu trta dobro obrodila. S ceno pa se kmet nič ne hvali. Mošt se prodaja za celo liro ceneje kakor lansko leto. V Boijuncu gre n. pr. po 160 do 180, medtem ko so ga lani z lahkoto prodajali po 260 do 280.
Napihnjen sir.
Večkrat dobite v trgovini, v gostilni in v mlekarni sir, ki ima vse polno luknjic, je nekam gobast ter neprijet» no sladkastega, večkrat pa celo gni» lobnega okusa, ki osmradi tudi oma» ro, v kateri ga hranite. Tak sir je bo» lan, bolezen se imenuje napihovanje sira.
Napihovanje sira povzročajo z oče» som nevidne bakterije, majhne glivice. Če pridejo te glivice v mleko, potem je napihovanje tu in ga s skrbnostjo pri sirjenju more odstraniti le prav iz» vežban mlekar.
Glivice pa lahko pridejo v mleko na različne načine, in sicer:	Lahko je
mleko slabo, ker izvira iz bolnega vi» mena. Lahko je bila krma pokvarje» na ali pa slaba. K pokvarjeni krmi pri» števamo mokro, ugreto, plesnjivo in staro deteljo ali seno. Napihovanje povzroča tudi zelje, pesino listje itd. Glivice se lahko nahajajo tudi v hlev» ski stelji in v odpadkih, odkoder pre» idejo v mleko, posebno pri nepazljivi in nečisti molži, ter če pustimo poso» do z mlekom več časa v hlevu. Napi» hovalne glivice lahko izvirajo tudi iz okužene vode. Končno lahko žive gli» vice v mlekarni, posebno če se tam ne pazi na snago.
Iz tega sledi, da tiči vzrok napiho» vanju predvsem v slabi krmi in v ne» snagi. Tisto vodstvo mlekarne, ki hoče torej odstraniti napihovanje, mora nadzirati mlekarniške prostore in donosilce mleka,' mlekarji pa naj si nabavijo Pevčevo knjigo »Sirarstvo«, katero lahko dobe v Katoliški knjigar» ni v Gorici. V knjigi je na straneh 110 do 115 podrobno opisano, kako se ravna pri sirjenju z mlekom, ki je podvrženo napihovanju.
Pazite na trtne škropilnice!
Škropilnice so sedaj v kotu, ker so za letos odslužile. Mnogi jih bodo ra» bili še za škropljenje sadnega drevja. Kakšna pa je tvoja trtna škropilnica? Ali si jo opral in posušil? Če hočeš da ti bo škropilnica služila dolgo let, po» tem jo takoj operi z vročo vodo, jo obriši in posuši. Hrani škropilnico na suhem prostoru in ne v kakšnem vlaž» nem kotu.
Move postave.
LASTNINSKA PRAVICA.
Lastnik ima najobširncjšo pravico razpela» ga ti in uživati svojo lastnino v okviru zakoni» tih predpisov. Kdor ima lastninsko pravico do zemljišč, ima pravico do prostora, ki je pod zemljo in nad zemljo in do vsega, kar se tam nahaja. Posebni zakoni so omejili to pravico,
v	kolikor se tiče rud in starin, ki bi sc nahaja» le v zemlji.
Solastnina.
Če ima več oseb lastninsko pravico do ene stvari, tedaj imamo solastnino. Vsak solastnik ima pravico do užitka in do sadov solastnine in to sorazmerno z deležem, ki ga ima. Vsakdo izmed solastnikov lahko rabi stvar, katere je solastnik, seveda na način, da s tem ne omeji pravico drugih solastnikov. Sorazmerno s svo» jim deležem mora vsakdo izmed njih prispe» vati za vzdrževanje in za vse potrebne stroške. Sklep večine je obvezen tudi za manjšino, če gre za samo upravljanje ali uporabo solastni» ne. Če se manjšina čuti prikrajšana ali oškodo» vana, se lahko zateče k sodniji, ki odloča o sporu. Če se hoče spremeniti značaj solastni» ne, tedaj morajo biti vsi solastniki zadovoljni s sklepom in vsakdo izmed njih se lahko usta»
vi	spremembi solastnine. Vsakdo izmed solast» nikov ima pravico zahtevati razdelitev skupne lastnine. Zemljišče sc pa ne sme razdeliti v premajhne kose. Če ni mogoče solastnine raz» deliti, sc mora prodati na dražbi, na kar se razdeli kupna cena.
V teh le slučajih je po zakonu zabranjeno solastnino razdeliti:
1. Mejni zidovi. Vsi zidovi, ki mejijo dve poslopji ali zemljišči, se smatrajo, da so skup» na lastnina obeh sosedov. Četudi bi kdo izmed sosedov imel izključno lastninsko pravico do istih in zamore to dokazati, ima sosed pravico, da postane solastnik zida, ako plača lastniku primerno odkupnino. Vsakdo izmed solastni» kov se istega lahko poslužuje, v kolikor s tem ne oškoduje drugega. Vsakdo lahko prisloni na zid svoje poslopje. Ako bi bila s tem trd»
(Nadaljevanje na str. 14.)
Izjava.
Podpisana Štucin Cecilija — Magajne pok. Petra s Straže pri Cerknem št. 166 izjavljam tem potom, da nisem nikomur rekla, da bi si bil g. Čefarin Anton pok. Jerneja s Straže pri Cerknem št. 6 prilastil čopič, last mojega moža Jakoba. Izjavljam, da gojim vedno napram g. Čefarinu največje spoštovanje. ,
Cerkno, 29. septembra 1929.
Magajne Cecilija.
NASMEH
VESELJE
ZDRAVJE
Kadar so vaša čreva in vaš želodec res čisti in urejeni, tedaj le težko obolite. Za očiščenje želodca in črev je še najboljši čistilni čokoladni bonbon ARR1BA.
je le odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje •	in zdravje.
L 0-50 komad
sipi
carri ba*
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
Naznanilo in zahvala.
S potrtim srcem naznanjam, da je veleč. gosp.
Parvel Jelovčan,
kurat na Livku,
po dolgi in vdano prenašanj bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 25. septembra t. 1. mirno v Gospodu zaspal.
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na en ali drugi način pokazali svojo ljubezen do rajnkega. Posebno se zahvaljujem veleč. g. I- Josiču iz Terčmuna kakor tudi gg. Simonu Hrastu, Izidorju Miklaviču, Antonu Hrastu in Antonu Sturmu z Livka, ki so se ob pogrebu rajnkega najbolj trudili.
Iz srca se zahvaljujem preč. g. dekanu iz Kobarida in vsej kobariški, bovški in beneški duhovščini, ki je prihitela na Livek in izkazala rajnkemu zadnjo čast.
Najbolj pa se zahvaljujem livškemu ljudstvu, ki je ob tej priliki pokazalo koliko odkritosrčne ljubezni do rajnkega in ki je v tej ljubezni prevzelo vse stroške pogreba. Bog bodi vsem obilen plačnik!
Na Livku, dne 29. septembra 1929.
Marija Jelovčan,
sestra.
nost zida zmanjšana, mora narediti vse potreb* no, da zid ojači. Samo ob sebi je umevno, da morata oba prispevati za vzdrževanje skupne* ga zida.
2.	Jarki. Jarki, ki tečejo ob meji, se smatra* jo za skupno lastnino obeh sosedov; oba sose* da morata skrbeti za vzdrževanje. Če pa doka* že eden izmed njih, da je jarek samo njegov, nima drugi sosed pravice do solastnine.
3.	Žive meje in drevesa, ki so na meji, se smatrajo za skupno lastnino in oba soseda imata pravico do sadov. Ista se ne smejo po* sekati, če ne dovolita oba; v slučaju spora se morata zateči k sodniji, ki odloči, ali je seka* nje umestno in potrebno ali ne.
Omejitve.
Že poprej smo omenili, da omejuje civilni zakon v nekaterih slučajih pravico poljubnega razpolaganja s svojo lastnino. Tu hočemo omc* niti le najvažnejše omejitve.
1.	Stavbe. Vsakdo lahko zida na svojem zem* ljišču. Toda če hoče biti neomejen lastnik mejnega zidu, mora biti stavba oddaljena vsaj poldrugi meter od meje tako, da je med so* sednimi hišami vsaj tri metre prostora. Če ho« če kdo zidati prav tik mej ali fa na prostoru, ki ni oddaljen od meje vsaj poldrugi meter, po zakonu lahko zida; vendar ima v tem slučaju sosed pravico, da postane solastnik mejnega zidu. Seveda mora plačati primerno odškodni« no. Kdor hoče zidati blizu mejnega zidu dim« nik, peči, hleve, postaviti stroje na parni po* gon, mora sezidati vse potrebne zgradbe in naprave, da se onemogoči vsaka škoda in vsa* ka nevarnost. To mora napraviti v daljavi, ki j jo predpisujejo krajevni pravilniki in v' sluča* ; ju, da istih ni, se mora podvreči predpisom, ki jih določi sodno oblastvo.
2.	Jarki in gnojišča. Kdor hoče sezidati v bli« žini meje gnojišča, stranišča itd., jih mora na* praviti v razdalji, ki jo predpisujejo krajevne odredbe. Če istih ni, morajo biti oddaljena od | meje vsaj dva metra.
3.	Vodne napeljave. Če hoče kdo napeljati po ! svojem zemljišču vodo ali ji hoče spremeniti tek, mora to storiti na način, da s tem ne vza* me vode drugemu in da ne škoduje sosednemu zemljišču. V slučaju spora ima sodna oblast nalog, pomiriti spor, ozirajoč se pri tem na lastnino in na korist, ki jo ima od vode kme* tijstvo ali industrija.
4.	Nasadi. Ker bi drevje, ki je nasajeno tik ob meji, lahko škodovalo sosedovemu zemljišču, bodisi s koreninami bodisi z vejami, zato določa zakon, da se mora saditi, ako je visokodebelno, v razdalji 3 m, ako je nizkodebelno, v razdalji P/2 m od meje. Vse drevje, ki ni v zgoraj ome» njeni razdalji, mora lastnik na zahtevo soseda posekati. Če pa kljub razdalji 3, oziroma P/2m segajo veje ali korenine na tuj svet, se iste mo* rajoi posekati.
5.	Odtek kapnice. Vsak lastnik mora zgradi« ti strehe hiš na način, da pada kap na cesto ali pa na njegovo zemljišče, ker kap ne sme pa* dati na sosedovo zemljišče.
6.	Svetloba. Nihče ne sme brez dovoljenja svojega solastnika narediti v skupnem zidu oken. Če zid ni skupen, lahko lastnik napravi okna, četudi je zid blizu meje, ki pa morajo služiti samo svetlobi. V ta namen morajo biti v oknih okvirji, opremljeni s steklom in z že* lezno mrežo, čigar odprtine ne smejo biti več« je od 1 cm. Okna morajo biti 21/2 m od tal, če so v pritličju, in 2 m, če so v nadstropjih. Okna pa, ki služijo razen svetlobi tudi razgledu, mo* rajo biti vsaj P/2 m od meje, če imamo raz« gled naravnost in. pol metra, če imamo okna ob strani. Ta prepoved pa ne velja v slučaju, da gledajo okna na javno ulico.
i

lA,
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. kiinike zaporodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema od IO. - IZ. in 15. - 16. ure
GORIM, Corso m Km. m, štev. m.
„91 buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
IsBŠel Je
splošni žepni koledar isa leto 1930,	8$
Darovi za birmo

izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUBA
TRST - Corso Baribaldi 35
Tvrdka
DAVIDE CAVALIERO
Trst - Gors® OarihaSii 5 « Tel. 79=32
Izgotovljene obleke za moške.
Opozarja cenj. odjemalce, da je dobila za jesenski in zimski čas popolno izbero
domačega in tujega sukna
in da je izgotovila v svojih delavnicah bogato izbero
narejenih oblek, površnikov, nepremočljivih plaščev, gabardsnov, coverccats, trench-coats, pa-letots in hlač iz pisanega sukna po zelo zmernih cenah.
LASTNA KMOJAČMIC A.
■
C/•.

OHopedični %aw$«£ IL ZECCHI
Turin - wia Etoma 31, I. nadslr.
Aparat Zecchi aiabranjjujje napredovanje
KILE
Nov ozdravljenec iz province Vicenza.
Izjavljam javno, da sem s pomočjo posebnega aparata ZECCHI v kratkem popolnoma ozdravel od obilne kile, radi katere sem dolgo trpel in jo še povečal z nošnjo drugih pasov.	Sandini Pietro, Nove (prov. Vicema)
Važna olijaivol kadi številnih pisem, v katerih-nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečihkrajih, kjer si bo tudi vsak prizadeti lahko poskušal aparat:
GORICA: četrtek 24. oktobra v hotelu »Angelo d’oro“. Pontebba: petek 25. oktobre v hotelu „Pontebba“. Čedad: sobota 26. okf. v hotelu »Città di Trieste". Kobarid: nedelja 27. okt. v hotelu »Devetak", Bovec: ponedeljek 28. okt. pri Ostanu. Trbiž: torek 29. oktobra v hotelu »Centrale". Idrija: sreda 30. oktobra v hotelu »Didič". Cerkno: četrtek 31. oktobra v hotelu »Monte Poresen". Sv. Lucija pri Tolminu: petek 1. novembra pri Mikuž-u.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 202:	Ali lahko pasem živino
po travniku, kamor sem potrosil Thomasovo žlindro?
Odgovor: Živina sicer ne bo pobrala tistih trav, na katerih bodo viseli drobci Thomasove žlindre, vendar storite najbolje, da ne pasete živine toliko časa, dokler ne pade dež, ki opc« re trave in izpere gnojilo v zemljo.
Vprašanje št. 203: Iztrebil sem širok jarek. Pravijo, da je najbolje pustiti zemljo prvo leto tam na mestu in jo šele prihodnje leto odpe« ljati na njivo. Ali je kaj resnice na tem?
Odgovor: Če je bilo v jarku zemlje na de« belo, je zgornja plast zemlje živa in se lahko takoj odpelje na njivo, spodnja plast pa je mrtva, ker ni prišel zrak do nje in radi tega je koristno pustiti iztrebljeno zemljo eno leto ob jarku, da se tam prezrači in da se razvije v zemlji bakterijsko življenje. Zato je ljudsko govorjenje pravilno in utemeljeno v znanstvu.
Vprašanje št. 204: Imam črno vino po večini iz tako zvane francoske divke, ki se zelo rado kvari. Čitala sem, da koristi takemu vinu, če sc mu doda nekoliko citronove kisline, pa ne vem koliko?
Odgovor: Najvišja po zakonu dovoljena ko« ličina je 100 gramov na hektoliter in teliko ci« tronove kisline lahko tudi dodate vinu od fran« coske (izabele, katanije) trte. Kislino (je bel« kasta sol) raztopite v moštu in zlijte v sodček takoj ob prvem pretakanju. Vino bo dobilo mnogo boljši okus in bo tudi bolj trpežno.
Vprašanje št. 205: Že lanski fižol je imel vse polno luknjic od nekega črnega žužka in lc« tošnji ravnotako. Kako naj si pomagam?
Odgovor:	Ta škodljivec, ki se je pojavil v
naši deželi pred malo leti, je po vsem svojem delovanju podoben graharju, ki piškavi grah. Fižolov škodljivec se imenuje fižolar. Proti te« mu škodljivcu ni druge pomoči, kot da sejemo zdrav, to je nepiškav fižol. Ne pomaga pa prav nič, če samo eden sadi tak fižol, temveč bi ga morali saditi vsi, ker drugače prileti škodi ji« vec iz sosedove njive. Zato bi morala biti bor« ba proti temu škodljivcu organizirana od oblastev.
Vprašanje št. 206: Pravijo, da imajo v južni Argentini pastirji (ovčarji) dobre plače. Jaz sem ovčar in mislite, da bi lahko dobil tam službo?
Odgovor: Ali so v Argentini dobre plače za ovčarje in ali ,se dobi lahko taka služba, ne vemo, vemo pa, da imajo tam pastirji težavno službo, ker morajo biti večkrat tudi mesece daleč od človeških naselbin. Ne svetujemo Vam, da greste v svet v negotovost.
Vprašanje št. 207: /mam sina pri vojakih, ki ima 3 polusestre. Delali smo prošnjo za skraj« sanje vojaške službe, pa ni še odgovora.
Odgovor:	Če ima sin predvojaške vaje, bo
služil 9 mesecev, če ne, 12 mesecev. Prošnja pa sc včasih zavleče.
Vprašanje št. 208: Pravde, ki so bile vložene pred 1. julijem t. 1. se bodo vodile po avstrij« skem ali italijanskem zakoniku?
Odgovor: Po italijanskem.
Vprašanje št. 209: Ali je izšel v slovenščini italijanski zakonik?
Odgovor: Ne. Kdaj bo izšel, ne vemo.
Vprašanje št. 210: Kako moramo ravnati z mlekom, da se pravilno skisa?
Odgovor:	Poglejte na strani 93. mesečnika
»Družine«.
BOGATO ZALOGO svežega zimskega
blaga po zelo nizkih cenah najdete le pri tvrdki
9LL' ECOHOMia FMIBLIBHE
l>sti - Pissz^a Ponteroaso M. 4
Frštanj fantazija	od	Lit. 1.00 naprej	
„	enobarvan	„	„ 2.30	
„	križan, moder, rdeč	„ 3.50	
„	črtan za srajce „	„ 3.70	,,
,,	težak, dvojno lice „	„ 5.99	„
Mušiin, volnen, vseh barv ,,	„ 9.90	„ '
Volneno moško blago 150 c „	„ 28,-	,,
Poivolneno enako' blago „	„ 15,-	,,
Blago za moške hlače ,,	., 3.50	,,
Coavver Coat za površnike ,,	„ 15.90	
Površniki (ugodna prilika),,	„ 75.-	,,
Flavina za predpasnike ,, Črtano blago vseh barv in	„ 3.90	”
črtežev ,.	„ 2.50	
Madapolam	,,	„ 1.90	
Platno „Madonna‘‘ težko „	„ 2.50	
Jajčna koža	„	„ 2.80	,,
Platno za rjuhe	„	„ 4.50	
Brisače lanene na meter „	„ 4.80	,1
Velika izbe ra gorkih zimskih maj za moške in Sanske in otroke, Puliower, telovnikov, šalov, nogavic, itd. itd.
Proučite naše cene, četudi nič ne kupite I
Radio
Sprejemni aparati Freed Eisemann
so priznano najboljši in najcenejši na vsem svetu. Vprašajte še danes za prospekte in proračune, katere dobite brezplačno od zastopnika
Borisa Sbilancila,
Gorica - Corso G. Verdi 1.
Za poskus Vam vpeljem radio na Vašem stanovanju brez vsake Vaše obveznosti.
Tolmin.
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah na Dtmaju In v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
v Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10).
r«x»x«xtX‘X*x«x«Xtx»:<£KiE>x«x»
£	ZDRAVNIK
* Dr. Gresic Adalberto g
♦, sin po domače mladi £ sprejema vedno v svojem ù
“	'	ambulatoriju	?
N	v oomci,	7
N no Travniku (Piazze Vittoria) št. 4/1. h
y	nad lekarno Cristofoletti.	u
MODNI SaToN
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po= pravila po naročilu.
Borica, via Mazzini 6 (ex via Municipio)
Petra Mozetičeva.
LLOVD LATINO
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia. Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. oktobra 1929. s parnikom VALDIVIA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 Prvo potovanje 19. oktobra 1929. s parnikom CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos L. 2100 v Montevideo in Buenos Aires L. 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Josip Serševeni, Gorica
Piazzai Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Bencin „Lampo" "W
Telefon it. 415, —-Brzojavke: KERSEVANI, OORIZ1A. CICLI E MACCHINE
?aesBB8iBeig»miim@e8esssQs?9Bceiae88as§e8ìs
H T@rdka Teod. Hribar ■ Gorica 8
H	CORSO G. VERDI št. 32
gg. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ® «m vrst, posebno veliko izbero črnega sukne za čast, duhovščino in gg platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte,
J" Perilo zb neveste od najnavadnejših do uajmejših vrst in vse S; k* potrebno za njihovo popolno opremo.	fgš
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
Valuta — tuji denar.
Dne 2. oktobra si dal ali dobil za: 1 dolar	19.06	lir
1 angl. funt	92.78	lir
100 dinarjev	33.64	lir
100 šilingov (avstr.)	268.78	lir
100 čeških kron	56.58	lir
100 nemških mark	455.35	lir
100 švic. frankov	368.60	lir
100 franc, frankov	74.90	lir
100 belg. frankov	266.—	lir
Beneške obveznice 70.75; obveznice »Consolidato« 78.20.
Loterijske številke
dne 28. septembra 1929.
Bari	62	23	35	21	63
Florenca	24	34	87	19	28
Milan	41	85	2	18	71
Neapelj	62	41	75	86	14
Palermo	77	72	18	29	44
Rim	11	49	7	66	15
Turin	50	87	14	19	65
Benetke	55	59	56	70	66
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 6. oktobra: Lokovec, Ve* prinac, Plomin, Premantura, Sovinjak.
Ponedeljek 7. okt.: Krmin, Šmarje pri Kopru, Mile.
Torek 8. okt.: Mile, Oprtalj, Bale, Podgrad, Hum.
Sreda 9. okt.: Šturije, Mile.
Četrtek 10. okt.: Št. Peter, Gorica, Škofije, Suta pri Komnu, Sv. Lovrec Pazenatički, Turjak.
Sobota 12. okt.: Sežana.
Nagrobni kamni
Radi bližajočega se dneva Vseh mrtvih, velikanska izbera različnih kamnov.-Priporoča se
Trampuš Josip,
zaloga in delavnica marmorja in kamnov
Gorica, via Camposanto 43
Ubo vinskih sodov
različne velikosti, nanovo predelanih prodam po nizki ceni radi opustitve vinske trgovine.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici.
Praktikanta YL poštene rodbine, zmožne« ga slovenskega, italijanskega, po možnosti tu« di nemškega jezika, išče velika trgovina z me« šaninr blagom na deželi. Takojšen nastop. Po« nudbe na podupravo v Trstu.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-II.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Rive Piazzutta štev. 18
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Brivec Andrej Rojic v Gorici, se je preše« lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča.	Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od« pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri« poročljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellanovich, lastnik F. Bo« laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov! HiŠO, majhno, v tržaški okolici, kupim. Po« nudbe pošljite tržaški podupravi lista pod ge« slom »Hišica«.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Modema zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« lenjadnemu trgu).	
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po naj nižjih cenah. Ne zamudite prilikel	Pošteno dekle, zmožno gospodinjstva in kuhanja, išče mesto, da bi se izpopolnila v ku= hanju. Ponudbe pismeno. Naslov pri podupra« vi v Trstu. Starejša ženska, vešča vseh hišnih opra« vil, se išče za stalno službo1 k starima zakon« cerna. Ponudbe na odvetnika drja Josipa Fer« foljo, Trst, via Fabio Filzi 17.
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.	
Domača vina, namizna in sortirana, od« daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.	Sprejmem v službo 24—28«letno mladen« ko, zmožno slovenščine in italijanščine. Pred« nost imajo one, ki so že služile v pekariji ali sladčičarni. Naslov pove uprava.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J, Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.	
	Pekarno, popolnoma opremljeno-, oddam v najem v Doberdobu 96 pri Ivanu Gergoletu.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«.	Služkinjo, Pridno, pošteno, 14 do 16«letno za hišna dela k dvema osebama, pomoč gospo« dinji, plača 50 lir, sprejme Peter De Linz, Iiru« ševje«Po-stojna.
	Fotograf S. Gec v Senožečah zopet foto« grafira. Se priporoča.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do« bove, izgotovljene: pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.	
	Iščem sedlarskega vajenca in kupim več kvintalov ovčje volne, oprane ali neoprane. Cena po dogovoru. Andrej Seleš, Prem 60.
Žganjarnica modernega sistema se radi družinskih razmer proda ali odda v najem po ugodnih pogojih. Pojasnila pri Leopoldu Širci, Dutovlje.	
	PostreŽnica, izvežbana, išče mesto kjer« koli pri zdravniku ali mali tržaški družini. Na« slov pove uprava.
TapetarSKa delavnica in zaloga pohištva se je preselila s Solkanske ceste v Gorico, via Stretta 12. Sprejema vsako tapetarsko delo tu« di na dom. Leopold Brumat.	Trgovski pomočnik, vešč vsakega dela, želi izpopolniti poklic, sprejme službo kjerkoli. Naslov pove uprava.
	Luksuzni avto »Om« v dobrem stanju prodam. Naslov pri upravi.
Ugodna prilika! Proda se ali eventuelno odda v najem velika enonadstropna hiša, pri kateri je gostilna, trgovina jestvin, živinski hlev z dvoriščem in 2 hektarja zemljišča zraven hi« še. Naslov pove uprava.	
	Večja gostilna išče dobro kuharico in na« takarico z znanjem italijanščine. Služba stalna, nastop 1. novembra. Ponudbe na upravo pod geslom »Pridna in poštena«.
Trgovskega vajenca (vajenko) s primerno izobrazbo sprejme takoj trgovina manufaktur« nega blaga, živeža, posode. Ocvirk, Ajdovščina.	
	Mlekarne! P° ugodnih cenah se proda po« snemalnik za 300 L, drugi za 200 L, pinja, gne« tilnik, dva velika bakrena kotla, Hoybergov aparat, vrči za smetano, tehtnice in drugo mlc« karniško orodje. Vse v najboljšem stanju in še malo rabljeno. Mlekarska zadruga Sred. Lo« kovec (Čepovan).
Dečka 16—17«letnega sprejmem kot učenca v pekarni. Marija Petkovšek, Trnovo 118 (pri Bistrici).	
Sfarinar Giovanni Viola, Gorica, Piazza S. Antonio, prodaja nova in obnošena oblačila, tudi vojaška.	
	164eten fant bi se rad izučil vrtnarstva. Naslov pri upravi.
Krojila šola, šola za šivanje, vezenje, za izdelovanje klobukov in za umetne cvetlice se bo otvorila 27. septembra v Trstu, via Lavatoio štev. 5/1. — Donda.	
	Mlinar, z večletno- prakso v valjčnem mli« nu za koruzni gris, se takoj sprejme. — Kje, pove uprava.
Krojni tečaj v Idriji se začne 7. oktobra. Prirejen bo za krojače, šivilje in nešivilje. Pou« čevalo se bo modeliranje vsakovrstnih damskih oblek pod vodstvom Ernesta Krapeža. Kdor se	Veliko posestvo v Trstu se odda v no« vembru. Stanovanje, veliki hlevi, klet, mnogo sena, vrt, sadovnjak, vse ograjeno. Ponudbe na tržaško podupravo pod »Montebello«.
ga hoče udeležiti, naj se priglasi pri krojaču Ivanu Podobniku v Idriji ali pa pri Ernestu Krapežu, Vipava 102. Prodam hišo ob cesti, za Trstom, s posest« vom ali brez posestva. Naslov pri tržaški pod« upravi lista.	|	Harmonij za cerkev, salon ali za ko-n« cert, svetel hrast, 12 registrov, klaviatura 5 oktav, 3 vrste pevajočih jezikov, po jako nizki ceni na prodaj. Na ogled pri tvrdki Jurij Bencz, tovarna za izdelovanje piščalk, via. Se« minario št. 20.	NQVI
1929 C Wfai)
070(450.36=163.6)