TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRa — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO. TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Pozdravi borcem za 1. maj Na zadnjem zasedanju članov ZB kranjske tovarne in zastopnikov Iskrinih tovarn, služb in ZZA, so le-ti poslali j našemu'predsedniku Titu in sekretarju v Zveznem odboru ZB NOV pozdravni brzojavki, na kateri so prejeli od našega maršala takle odgovor: pRfcOSEONiK republike : Beogradi 7. maja 1964. Najtoplije vam zahvaljujem na j čestitkama koje ste mi uputili. povodo i Prvog maja i srdačno Vas pozdravljam. ; Sekretar, v Zveznem odboTu ZB NOV Saša Javorina pa jim je takole čestitala: AKTIVU SAVEZA BORACA »ISKRA« —— KRANJ Zahvaljujem na pažnjt i želim Vam sve najbolje za Prvomajske praznike. Saša Javorina Volitve v ZZA Od obstoja Zavoda za avtomatizacijo od T 1. 1961 leta dalje samoupravi j an j e v Zavodu zaradi specifičnih zakonitih predpisov ni bilo v takšni meri razvito kakor si-cer ' v gospodarskih organizacijah in še posebej v to-'' varnah. Kakor vse delovne organizacije;;, katerih pravni položaj je bil zavodski, tudi ZZA ni imel dejansko povsem svoje organe upravljanja, ampak so bili to organi družbenega upravljanja, v katerih so bili bodiši -predstavniki ustanovitelja bodisi drugi javni družbeni delavci. , Z novim zakonom o organih upravljanja v zavodih se je položaj v pogledu samoupravljanja bistveno ; spremenil. S tem zakonom so tu-, di zavodi dobili povsem svoje samoupravne organe, upravni odbor in delavski svet, razen tega pa imajo še. ■ tretji organ upravljanja svet zavoda, katerega sestavljajo predstavniki delovne skup-, nosti. Zavoda ter predstavniki ustanovitelja oz. predstavniki javnosti. Ko je dosedanji Svet Zavoda na svojem predzadnjem /zasedanju sprejel statut ZZA m ko je na zadnjem zasedanju svoje mandatne dobe razpisal volitve v vse organe' upravljanja za 2.6.1964, se ie za ZZA začelo razdobje, v katerem bodo morale zlasti družbeno-pOlitične organizacije pokazpti dovolj iniciative in čuta odgovornosti za to, da bodo v vse samoupravne organe Zavoda dejansko izvoljeni tisti člani delovne skup-"nosti, od katerih bo mogoče z gotovostjo računati, da bodo s svojim delom, s svojimi prispevki in s svojo razgledanostjo pripomogli, da bo na eni strani delavsko samoupravljanje v pravem pomenu besede zaživelo, na drugi strani pa, da bodo sklepi sprejeti s polno"' mero: zavestne odgovornosti. V Zavodu je| to še toliko pomembnejše, ker nima neke .posebne tradicije v delavskem upravljanju. E Delovni ljudje Zavoda bodo v tem- in naslednjem mesecu sprejemali na zborih volilnih enot pomembne sklepe, ko'še' bodo morali odločiti za kar precejšnje število kandidatov tako za svet Zavoda, delavski svet; in .svete delovnih enot Zavoda, še odgovornejša pa bo njihova naloga dne 2.6.1964, ko še bodo morali vsi delovni ljudje Zavoda odločiti, kdo izmed kandidatov naj bi jijh predstavljal v posameznih' samoupravnih organih. ? Pomembna in za delovne ljudi Zavoda močno razveseljiva novost pri volitvah v (Dalie na 6. strani! TRENUTNO NAJVEČJE POVPRAŠEVANJE £A STIKALNE URE S TEDENSKIM STIKALOM V drugi polovici letošnjega leta bo ISKRA dala na trg nov tip stikalne ure — HSlat — s tedenskim stikalom. Tedensko stikalo je bilo konstruirano z namenom, da bi z njim razširili program-sko območje stikalne ure HSI. Do konca leta 1963 je veljalo, da se obračunava električna energija po visoki .tarifi od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Z novo uredbo pa se obračunava visoka tarifa od 6. ure zjutraj do 13. ure in od 16. ure do 21. ure, nizka tarifa pa od 13. ure do 16. ure in od 21. ure do 6. ure ter preko vse nedelje. / Z dosedanjo izvedbo ure HSI smo lahko zadostili zahtevi 2-kratnega vklopa in 2-kratnega izklopa v teku 24 ur s tem, da smo uro-opremili s 4 jahači. Tedensko stikalo pa omogoča, da ura krmili dvotarifne števce po nizki tarifi od .s.phpteod 2.1, .ure do ponedeljka do 6. ure. Tedensko stikalo je konstruirano tako, da ga lahko pritrdimo z enim samim vijakom na mehanizem stikalne ure HSI, ne da bi morali na mehanizmu karkoli spreminjati. To omogoča pri montaži ure HSI nemoten potek dosedanjega načina montaže, vsem potrošnikom, ki pa uro HSI že ima-» jo,' a želijo da bi imeli električno energijo po nizki tarifi tudi preko nedelje, omogoča nabava tedenskega stikala izpopolnitev programskega območja. Pritrditev tedenskega stikala na montirano in priključeno uro HSI je: enostavna ¡n jo lahko izvrši vsak monter na kraju samem, samo do upošteva navodilo za uporabo V. 24. MAJA - veliko slavje v Semiču KOORDINACIJSKI KOMITE ZMS PODJETJA ISKRA B(j ORGANIZIRAL 24. MAJA 1964 V ČAST DNEVA MLADOSTI IN ROJSTNEGA DNE TOVARIŠA TITA — TRADICIONALNI IZLET MLADINE PODJETJA ISKRA. mladinsko Proslava bo'na Mirni gori pri Semiču, kjer je bila med narodnoosvobodilno borbo partizanska bolnica. Začetek proslave bo ob 10. uri. Kulturni program bo izredno bogat in kvaliteten. Deljen bo v resni in zabavni del m bo trajal uro in pol. V prvem delu proslave bo uvodni govor in polaganje venca na grob padlim partizanom. Z recitacijami in pevskimi točkami bodo nastopali učenci. osnovne šole iz Se- miča. Za udeležence proslave bo 'posebno, zanimiv nastop tamburaškega orkestra iz Metlike s pevko Ivanko Kraševec, ki bo pela belokranjske narodne pesmi. Na proslavi bo sodeloval tudi pevski zbor .belokranjskih študentov/ ki bodo zapeli nekaj domačih pesmi. Mladinci podjetja pa bodo poslali pozdravno brzojavko tov. Titu za njegov rojstni dan. Kot zadnjo točko prvega dela proslave bo; Dodelitev naerad in pohval tistim mladincem in tovarnam, ki so v mladinskem tekmovanju za dvig produktivnosti- dosegli najboljše rezultate. V drugem, zabavnem delu proslave bo nastopal veliki plesni orkester iz Kranja z dvema pevcema. Za prijetno razvedrilo in smeh bo poskrbel humorist Tone Gašperšič, ki je posebno na Dolenjskem dobro poznan. Za zaključek programa bo plesni ansambel j »Belokranjsko kolo« prisotnim prikazal nekaj belokranjskih narodnih plesov. Od 13. ure dalje bo za plesi igral plesni orkester s pevcema. Vmes bo ob 44. uti »Semiška ohcet«, ki jo bod» priredili domačini iz Sem« , (Dalje na 2. strani) 24. MAJA - veliko mladinsko slavje v Semiču (Nadaljevanje s 1. strani) Kat je Mio uvodoma poudarjeno, je MGiiraa «gara poznana iz naiiodnoGtsvabodilne borbe, saj je Bela krajina poznana kot zibelka partizanstva. © -vsemi teni, in .še o drugih zanimivostih iz NOB, bodo udeležencem proslave' govorih ibiffiši iboncd, M so se v listih krajih (bor®. Udeleženci jzlata ¡bodo lahko dobili toplo hrano v domu PZS, ob priredh-venem prostoru. ¡Popoldan bodo pripravah gostinci iz Semiča (dolenjsko špečiaikteto: spečeno janae -na ražnju«. Ker. bo proslava Iskrine’ mladine-(ena najvecgoh. v .Sloveniji, !bo. prograan posnet tudi za fW Ljuhljaina. NAVODILA Skupen odhod udeležencev proslave iz ¡Gonemjske, Primorske dn LjraMjasae., ibo točno ob 7. uri iz Kongresnega trga v L juhi j ant. Na /trgu bodo (čakali tudi avtobusi za mladince iz Iskrinih tovarn, ki so ¡locirane v Ljubljani. Na zbirališče bodo pripeljali tu-idii avtobusi z mladinci iz (Gorenjske in Primorske, ©a bo odhod uclejcžencev izleta res slovesen, bodo vsi avtobusi «okrašeni :s transparenti in ze-ilenjana. Računamo da bo kolona najmanj 17. .avtobusov prispela na Mirno goro .ob 9. umri. Povratek bo «ob 18. popoldan. Ker vodstva ndadinskih ¡®r-Saanitzacij. um,majo (dovdlii .«sredstev za «ceiotnd Ecaaadiranje izleta, bo .vsak ¡laddLezensc proslave prispeval minimalno vsoto din 500. Nekateri tovarniški komiteji nimajo svojih sredstev, zato bodo morala vodstva tovarn, skupnih služb oz. sindikalne -organizacije prispevati razliko, za ngrevoze. Prepričani smo, da bodo odgovorni organi ¡upoštevali želje tovarniških komitejev in jim s tem omogočili, da se bo proslave (udeležilo čimveč mladincev. Vse mladince in mladinke, in tudi ostale Iskraše .vabimo, da se izleta udeležijo v čim večjem -številu. Prijave bodo sprejemali tovarniški komiteji mladine po tovarnah in skupnih -službah. Udeležite se mamiife-stadiie -enotnosti mladine podjetja; s tem boste «naglepše oestilCa-h tov. Titu in dostojno pmo-slavili prazmiilk -mladost® Komite ZMS podjetja ¡ESKiRA Volitve so razpisane Po sklepu delavskega sveta podjetja -na njegovem 23. zasedanju dne 23. aprila 1964 so že jasna načela in nekateri bistveni podatki -o tem, kdaj in kako bomo volili svoje organe (Upravljanja. ' Volili bomo 2. junija. Takrat bomo odločili predvsem o ¡tem, kdo naj našo «enoto zastopa v delavskem svetu podjetja. Kot doslej bomo namreč volili v ta organ po volilnih enotah, pri čemer bo vsaka tovarna in vsaka samoupravna enota skupnih služb, posebej pa še Šolski center in Zavod za avtomatizacijo — posebna volilna enota. Koliko članov bo volila posamezna enota, je določil delavski svet podjetja, upoštevaje kot edini kriterij število članov vsake delovne skupnosti, ki sestavlja volilno enoto. Hkrati 'bomo volili tudi delavski svet svoje enote (tovarne, skupne službe). Delavski svet -sedanjega mandata je že sprejel sklep o tem, kako bodo potekale te volitve. V velikih tovarnah in v tistih, ki imajo krajevno ločene delovne .enote, utegne biti • bolj smotrno volili v volilnih enotah, drugod spet pa bi bilo to nepotrebno in bo delovni kolektiv volil kot celota: vsi -volivci -vse kandidate. In slednjič bomo 2. junija izvolili tudi organe upravljanja v delovnih enotah, v tistih namreč, ki štejejo (vzeto po analogiji) vsaj 30 članov. Tudi ti -delavski sveti bodo šteli vsaj IS članov, njihovo točno število pa določajo sklepi sedanjih delavskih svetov. Delovne enote, ki nimajo svojih delavskih svetov in jih tudi v novj mandatni dobi ne bodo volile, štejejo pa več kot 10 delavcev, bodo volile svoj upravni odbor. Ta organ pa se ne voli na enak način kot delavski sveti in ga bo takšna delovna enota izvolila rta svojem prvem naslednjem zboru. Tako bomo torej drugega junij g na naših voliščih imeli ponekod tri volilne skrinjic^, tri izobešene ¡kandidatne liste in -tri volilne lističe. ¡Na «drugih voliščih pa bosta dve skrinjici (za člane -delavskega sveta podjetja in za člane delavskega sveta enote. Vprašanje je, ali bodo i® okusno, hrana; — preskrbi: prostor nekje nai kakem; dborišem- v Zadimi,; kjer bi parkiral* svoje avto» mobilie naši letovalci, Hastra-kfi avtomobilov; — nabavi vsaj: en- ,čofni na vesla, ((.za, razvedrilo- im rekreacij©, Ifetovalčemi)';- — nabavi motorno cofa za lizfette- po» zalivu: in prevoze' izIetniiltoB v Šali;: ' —rutncii morske ježke ob kampu; — organizira, v naprej) iz-llete v Zadan z ogfcdfom kulturni» lini zgodOviins-kiO* zaam-mnivostii tegai starega- mesta ob .Sodtelovamjiui turističnega) dlirušitva. v Zadlinai;. . — organizirat izlete po. Kornatih; — preskrbi. razsvetljavo (petrolejke ali bencinske' šve-»' tilke) ža šahaste ali taro-ki-ste, ■ — -morda kale šah ih letovanje bo» resnično* eu- doy£to>, kot je čudovita narava, 'nebo, ki ga zlepa ne zakrije ©Mak, ter morje; ki mimnai para v svetu. Im slano jezero'.. . im prijetna druščina ... i® dobra volja... in dobra voljlai... . i® odirava, po-manjiklljavostii —. vse to" , bo doprimes-]©! da bo- naše letovanje v kampu »MIR« se prijetnejše- kot je ,.bilb- /lami i® leta,, nazaj I. Sl PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Kopiji©’ dopisa, smo poslali mipravii počitniških dOmov, ki nam»' je' na. pripom.be tovariša' I- Sl. takole odgovorila: L Lastniki avtomobilov bodo brez šfarbui puščali»' svoja vozila: v: Zadrti,, ra» sicer na dborisču dijaškega- . doma »Ivo Lola Ribar«, ki ima stalno nadzorstvo. V 'tem «Tortni 'smo tudi najeli rčekaj sob za naše lbtovalee v Zadrut (Dailjle na ;(fe strani')1 Pismo iz Mokronoga Ker hi več preveč časa na razpolago; predlagam- zato Počitniški skupnosti »Iskra«,: da pohiti', z delom, pri dokončanju nove kuhinje v kampu »MIR«; sanji ariji ter jedilnega, prostora, poleg tega, pa naj; —»nastavi sposobnega in-prijaznega upravnika kampa; — nastavi, kuharj:a-ieo; ki bo vreden „(vredna), svojega. Pravzaprav mladinska organizacija v našem obratu za; - proizvodnjo -’ keramičnih kon denzaitorje v v Mokronogu obstaja išele nekaj' kratkih mesecev;, a vendar že ima pokazati: svoje prve- sadove Za. da® republike : lani. so uspešno izvedli recitacijo-»»Fis-mo Kerinovi . materi«. Med drugim) smo y decembru izvedli- ekskurzijo v .to- varno za elbktrmiiko> mi -avtomatiko v . Pržanu, kjer smo - navezal» ». najilešnčjša stike z mladinsko, orgaufea-cijo. Družno z njimi se skušamo čm» bolje odrezati) tudi v mladinskem- . tekmovanju za dvig. produktivnosti- Seveda pa naš mladin-skl aktiv, ne misli' zaostajati tudi na. polju- športne dejavnosti. Odločili-' smo- - 'se najprej'1 za odbojko; -za katero- imamo tu; še največ priložnosti. Pbznejfe1 se borno' verjetno ogreli še za- kako' drago; raatn dosegljivo športno- panogo, saj je- za šport1 kfjiub vsem zadržkom- v našem kolektivu precej zanimanja. Za- praznik dela. smo lepo okrasili naše delovne prostore-, želimo pa- iz vsega srca, da b» v tekmovanji» za: večjo .p-rodiaktfvnost sodelovalffi vsi čladti kolektiva' saj jie v tem .ena izmed možnosti- za izboljšanje naših življenjskih Dugi otok: dober tek ob ribi, pečeni na žaru!... pogojev, ' Jelka Kostrevc Jože Hismer, dipl. pravnik Kaj je novega v paragrafih najdalj za naslednjih 6 mesecev (toda v soglasju z občinsko: skupščino.) vršilca dolžnosti direktorja z vsemi-pooblastili direktorja. Iz- temeljnega zakona o> vo-_ Titvah delavskih svetov in -drugih organov upravljanja, v delovnih organizacijah si, bomo- tokrat izbraft še poglavje o maenovan-jm fa razrešitvi direlctorja. - Poslej i-menujd direktorja delavski svet po javnem razpisu: im nat predlog razpisne komisije. Polovico članov razpisne komisije imenuje delavski svet podjetja), potovico pa občinska skupščina.. Vendar Mrko republdška- skupščina* V izjemnih primerih (kakršen: utegne biti: tud® naš!')' odloči, da- bo enega- člana ko- misije imenovala tudi skupščina okraja, oziroma republiški izvršni, svet. Poleg, te-„ga bodo v našem primeru morale biti na ustrezen način udeležene pri. imenovanju članov te 'pomembne" komisije tudi skupščine občin-, v katerih ima naše podjetje pomembnejše enote. V vsakem primeru pa, kot že rečeno, imenuje- pofevreo članov delavski svet podjetja-. Komisija ima pravico in. dolžnost, predlagati' delavskemu svetit podjetja tistega kandidata, ki- izpolnjuje razi-pisane pogoje in je najprimernejši- za mesto direktor- jec Seveda- lahko delavski svet njen predlog sprejme ali pa -ne-.; če ga odkloni, prvič, se razpis iznova opravi, če pa) se to- zgodi v drug©-, se imenuje nova komisija-. Kandidati-,, ki na razpisu» niso uspeli, se zoper nepravilnosti postopka lahko-pritožijo- občinski skupščini. Direktor se imenuje za štiri leta. Po preteku tega časa- je lahko spet imenovan, vendar, le po enakem postopku. če se zgodi, da na» iz, praznjem»© mesto ni mogoče pravočasno» imenovati direktorja, imenuje delavski svet za 6 mesecev, naknadno- pa Direktor pa je lahko razrešen- pred potekom dobe; ‘za ■ katero- je imenovan. Toše zgodi na zahtevo tretjine vseh volivcev podjetja, tretjine članov delavskega sveta, na zahtevo sveta tovarne ali enote skupnih služb- ali na zahtevo skupščine družbenopolitične skupnosti. Tedaj se po načelih, ki veljajo za raz-, pisno komisijo sestavi, komisije za presojo zahteve za razrešitev. četa komisija ugotovi, da jie zahteva za razrešitev-utemeljena-, lahko delavski svet podjetja odloči-, da se direktor razreši. V nasprotnem primeru pa mora delav- slci svet s sklepom zavrniti zahtevo za razrešitev. Seveda'mora biti v postopku presojanja dana direktorju priložnost, da se o navedbah zahteve izjavi. Zakon daje direktorju tudi pravna sredstva zoper foimalho ali po- 'vsebini nezakonito razrešitev. •Direktor pa ima- tudi. sam pravico zahtevati razrešitev ali pa je lahko razrešen s svojo privolitvijo. Poleg »tega našteva zakon še primere, ko- se direktor razreši po- samem zakonu. Pripominjamo;, da se ta dotočila temeljnega zakona v našen» primeru nanašajo- samo na generalnega- direktor®-ja, hé: pa tudi na direktorje enot al¿ sektorjev. ¡ O novih ukrepih Nekatere žene in dekleta v splošni montaži kranjske tovarne, posebno na tekočem traku, so dokaj radovedne in »pičijo« tudi rade. »Kdaj- bomo začeli z 42-urnim tednom« — so vprašale našega sodelavca. Ker jim ni mogel odgovoriti so dejale: »O, me pa vemo: 1. aprila!« so z glasnim smehom odgovorile Masovni prvomajski izlet članov ZB kranjske tovarne Z okrožnico splošnega sektorja tovarne »Elek- tar pa mu, ko pride delavec tromehanika« v Kranju, z dne 25. aprila 1964, je spet skozi vratarnico v Jovar-uveden enoten postopek pri izdajanju napotnic k no, v ustrezno rubriko na-zdravniku in pri obiskovanju obratne ambulante. . potnice, napiše čas vrnitve. Ta postopek,se je priče!izvajati 4. maja 1964. . če je delavec sprejet v .stalež, § ' ■ mora - bolničarka v rubriki Do sedaj je bilo opaziti pre- novalkam, ki jih dostavljajo »obvestila zdravnika« tudi to eejšnjo. mero nediscipline v obratni ambulanti in obratna napisati. Napotnico k zdrav-: zvezi s prijavljanjem k zdrav- ambulanta kakor doslej,- tu- niku pa mora delavec, k. se' niku, kakor tudi v zvezi jz dr vnaprej 'kliče;- zdravpiku vrne ■ v.1 tovarno., četudi je obiskovanjem obratne ambu- prijavljene delavce po vrst- sprejet v stalež, takoj vrniti lante. Splošni sektor .je izdal nem redu in glede na gosto,- mezdni obračun ovalla, katera v cilju izboljšanja takega, to obiskov. Vsi delavci, ne potem napotnice, enega dne Stanja že več okrožnic v letu glede na to, ali so režijski'naslednje jutro do. 7. ure pošt 1962 in 1. 1963, vendar so ;se ali pa delavci po normi, do-? 1 je službi socialnega, zavaro-še'vedno vrstili primeri, da bijo od. mezdnih obračuno- vanja tovarne. 'so se pacienti po nepotreb- valk za. obisk ambulante .na- Razumljivo je da v prime-nem zadrževali po/čakalnicah potnico k zdravniku, Doseda-'fjh resnejših poškodb ali težita hodnikih obratne ambu--nje napotnice - so na hrbtni bolezenskih slučajev ko lante, in da so potem, ko strani opremljene z dodatni- je.potrebnonagib takrepatrrin so bili;,sprejeti v,stalež, od- m! rubrikami, zdravniške; pomoči, ta bajali1 iz ambulante direktno njujejo vratarji in bolničar? postopek z napotnicami ne domov, ne da bi svoje pred- ke. ' pride v poštev. Registracija postavljene obvestili o., stale- - K bo delavec poklican V: Sasa -izhoda-4z tovarne, zadr- ZU, k takem stanju pa ie naj-^ , . it . . - ipvamVv amhn^nfi tf»r paca - ^ „Krot ■ obratno ambulanto, m se bo zevanja v ambinanti ter časa napotil tja Skozi eno izmed vrnitve v tovarno. je namreč m ambulanti, ki m bil nad obeh vratarnic bo - moral predvsem namenjena prepre- ? »mhnla/tn tn str, vratarju'-- pokazati napotnico, čitvi vsakih zlorab obiskova- zi obratno ambulatato in sko- ki jgg| ustrezno rubriko vpi- nia obratne ambulante s zi nenadzorovan, vhod v to- ggg&SEg «as v0 je delavec strani delavcev, kot se je do-varno posluževali razni za- fa ■ 1 , ]e isaMi 901 „n iilosf HBBnHMffll „sncivHn -tovarniške 'prostore zaousttl.. sedai, na .žalost, .s.tamo pojgv*. mudniki, pa tudi marsikdo V obratni ambulanti bd" mo- ljalo. Take napotnice se izje po obratn^oti nekontro. gg delavec takoj izročiti to dajajta delavcent-samcTiA-obi- storp viirtakir'o^^službi napotnico bolničarki zdravni-' «kovanje obratne ambulante store. V pravilniku o službi ^ ^ „„ ¡„ v: moii delovnim časom — do- za zavarovanje preinozenja Komisija aktiva članov ZB 'kranjske ■ tovarne- je za 1 maj organizirala masovni izlet članov in njihovih družin š. 5 avtobusi, in to na Pohorje, v Kumrovec in Kočevski rog. Izleta še je udeležilo 297 ljudi, od tega 192 odraslih in 105 otrok. Trije avtobusi so peljali na relaciji Trojane, , Dobrna, Frankolovo ter Pohorje do Tičarjevega in Poštarskega doma. Pred, spomenikom ustreljenih talcev v Franko-' lovem je govoril predsednik komisije' Miro MihoVeC ter' v kratkem prikazal, da kakšen, zverinski način so Nemci februarja 1945- leta pobesili = 95 talcev. Sedemletna, Andrejka Hočevar pa'je re-" citirala »Republika«. Pri tem je marsikomu zaigrala solza v očesu, Na povratku se je skupina' ustavila tudi' v Celju pri grobu narodnega heroja Kovačiča Staneta-Efen-ka. Druga skupina je obiskala 'celjski grad, Rogaško Slatino, Kumrovec — rojstno hišo' maršala Tita ter grad Mokrice pri Brežicah. Tretja /Skupina je - obiskala; grad "Turjak, Ribnico, Kočevje, Kočevski1 rog — bazo 20 in Dolenjske Topiice. - Izlet, je potekal v praz.nič-nern vzdušju; ter v obujanju spominov na .dogodke jz NOB ter praznovanje T. maja pred vojno. Zdravi, zadovolj-. ni ter polni vtisov so se izletniki vrnili domov željo, da bi se podobni izleti organizirali tudi v bodoče. F, K. „•»•«¡v»«'Tovarniške prostore zapustil. « mudniki, pai tudi marsikdo ljalo. Take napotrice se iz- b dajajta delavcem samo skovan je obratne aml ka, h kateremu se je javil, ki meti delovnim časom r~ ,""-V H.. - mu miše-v ustrezno rubriko kjer seveda ambulanta -nebo I SSI lo&SkoSe Avedla- dvoizmenskega dela.-,, I l zglasiliv ambulant!. Prav tako Pa naj to velja tako, za iška; strogo določena dolžnost vra- mu na^ * dru,go rubriko no pomoč v sg.lpšm ali zobni iSt-.-j je pri zdravniku opravil, vra- napofnice, tudi točen čas, - ko ambu San ti. (Dalje na 6. strani) tarjev' in čuvajev; režim, kot ga zahteva ta pravilnik, ne štne'poznati nezavarovanih :n nekontroliranih vhodov v to-, • varn.iške prostore. Zato je upravni, odbor-.tovarne pod ločlro- 14.) na svoji 59. seji z dne 13. 4. 1964 sprejel gotove ukrepe. v zvezi 2 zavarovanjem tovarne, med njimi tudi ta/ g da se. la vhod, ki. vodi iz tovarne v nasad . za" ambulanto — zaklene^. Pacienti, bodo Imeli možnost dostopa v ambulanto. samo skozi glavno ali savsko vratarnico, kar ¡e edino. prav, ker ’ mora | bi ti. vsak I izhod in dostop v to- g varniške prostore nadzorovan. Zdravstvene knjižice se tudi vnaprej oddajajo do 7. ■ -■ - . ,; . -■ ■ , ure zjutraj mezdnim obraču- Telefonistkam pa dela res nikoli ne zmanjka.. Organizacija in naša praksa Organiziranje je človekova aktivnost, katere namen .je zavestno usklajevanje in usmerjanje vseh ' individualnih interesov zaradi dosega skupnega cilja, kateri izhaja iz njihovega skupnega dela na istem predmetu ali - nalogi. Zato', je organiziranje kot poseben ' del človekove dejavnosti, staro toliko kot delo samo, prvi teoretski principi pa so bil! 'odkriti' šele pred SO leli Dd takrat pa do danes je ta znanost izredno napredovala v vseh gospodarsko, razvitih deželah sveta, še prav posebej pa v ZDA. Da sp v tej deželi dosegli tako velik napredek V industrijski proizvodnji je prav gotovo posledica odkritja novih zakonitosti or-ganizirania nmizvortntav In. ker te zakonitosti pri našem organiziranju v podjetju težko uveljavljajo tako projektanti- tehnoloških . procesov kot -organizatorji, ne bo Odveč, če o tem spregovorimo tudi v naši. »sedmi sili«. Blišče in bedo cehovstva je pokopal manufak turni proizvodni način, ko je z razčlenitvijo dela načel proces njegovega osiromašen j a in porajanja mnogih pavih, do tedaj nepoznanih; poklicev. Ročna spretnost kot izvor družbenega ugleda obrtnikov je z razčlenitvijo dela in z uvajanjem strojev izgubila svojo veljavo, saj -se je takemu1 delu sedaj lahko priučil vsak povprečno ^spreten delavec. Z nadaljnjim razčlenjevanjem dela je to posta-ialo vedno boli enostavno. čas priučevanja je bil vse krajši, delovna ..storilnost pa zaradi, tako izvedene specializacije , vse večja., Tako -rojena specializacija dela se' je. odražala v neposredni proizvodnji v prostorskem Združevanju enakih delovnih operacij (strugama, rezkarria, vrtaltaica, lakirnica itd.) v administraciji pa v standardnih funkcijah (finančna, prodajna, nabavna, upravna, kadrovska,itd.). če se je v začetku doseglo s tako- organizirano proizvodnjo precejšen napredek v | produktivnosti dela in boljšdtn izkoristku strojev, se je kasneje taka organizacija, ko se je asorti-mata izdelkov zaradi Vse bolj različnih tržnih potreb in okusa začel povečevati, izkazala kot neprimerna. Oglej- mo .si nekaj 'njenih najbolj značilnih . negativnih pojavov: — namesto skupnega cilja, — proizvodnja končnega izdelka, ima vsaka stroka (delavnica) svoj lastni cilj, ki je dostikrat v nasprotju s skupnim ciljerta ; — vsaka stroka se. želi čim bolj razviti, da bi pridobila na pomembnosti, ukvarja se ' z napredkom stroke’ namesto z napredkom podjetja m . — pretežni del časa v_ proizvodnji prebijejo deli in izdelkiV ■vmesnih .'skladiščih, na transportu in v kontroli (do 70 ®/o vsega časa), ,. —i evidenca nad potekom dela je zato obsežna, sam obračun stroškov pa kompliciran in zamuden — potrebne sta velike površine za vmesna skladišča, obračanje, finančnih sredstev pa'je zaradi dolgih ciklusov proizvodnje in velikih zalog, ■zelo počasno. Podobno kot v proizvodnji je tudi v administraciji. Finančniki so zagrenjeni, ker jih tehniki podcenjujejo in se zato kaj radi skrijejo za uredbe in svojo zaprisego. . Komercialist; se. ' spotikajo ob tehnike, ker »nič. skupaj ne spravijo«, nasprotno pa Jim tehniki očitajo, da so skregani s tehniko in da zato ne znajo prodajati. Skratka, svoje sile izčrpavajo'- v tem, -da drug drugemu dokazujejo svojo pomembnost, da se borijo za kompetence in za napredek ugleda svoje stroke, za uresničitev .skupnih nalog pa jim zmanjka »sape«. Zaradi: prevelikega? števila svojih lastnih ciljev ne vidijo skupnih ciljev, po tistem znanem pregovoru o šibju in gozdu. | Vsa ta odkritja in druga; ki tu nišo bila omenjena, so Problemi šolskega centra »Iskra« šolski center Iskra ima nalogo izobraževati srednje strokovne kadre za potrebe celotnega podjetja Iskra. Šolski; center ima več rednih šol, in to:. — Poklicno, šolo v Kranju | — Poklicno šolo v Ljubljani — Tehniško šolo v Kranju pri tem pa je veliko pomanjkanje prostorov (učilnic. ' in delavnic) in s tem seveda precej dodatnih težav in; problemov. Poklicna šola v Kranju ima letos 297 učencev in Tehniška /šola nadaljnjih 122 dijakov; iž azijskih, in afriških držav dofilva na teh dveh šolah teoretično in praktično znanje nadaljnjih 48 učencev. Vsi skupaj " pa imajo 23 oddelkov in na razpolago 10 učilnic ter 7 delavnic. Pouk teče redno v dveh izmenah. Tako letos. Kaj pa z novim šolskim letom 1964/65? Predvidevajo, da bodo obe šoli v Kranju letos zapustili učenci in dijaki iz 8 oddelkov, vpisalo pa naj bi se po planu za novih 18 oddelkov, in to: , 5 oddelkov na Poklicni šoli, 2 oddelka na Tehniški šoli, 4 oddelki za priučevanje poklicev za orodjarno v Kranju,'- ' 2 oddelka za, odrasle na Tš, 2 oddelka za odrasle na PŠ, . .. . I oddelek za učence, iz ■ afriških . in azijskih držav, V 2 oddelka za visokošolski študij. Pri sedanjih kapacitetah bomo pač morali odklonili vpis 10 oddelkom — katerim? Vse je nujno! Cc ne bo prišlo do povečanj kapaciteti bo situacija v šolskem letu 1965/66 ,sko-‘ raj neizhodna. šolski center predlaga za takrat zmanjšan vpis učencev na Poklicni šoli v Kranju; pri tem pa potrebe po KV 'delavcih ne bodo manjše, prej večje, saj se bo naše podjetje v nar slednjih letih še precej po- večalo — pa tudi haši otroci bodo po končani osemletki morali v take in podobne šole! Zato 'menim, da je vprašanje kapacitet; Tš in PŠ v Kranju širšega pome-na, ki ga ne more rešiti' šolski center sam. Če že gradimo nove hale, obrate, nove tovarne, je treba :še toliko prej ustvariti pogoje za šolanje kadrov za proizvodnjo v teh novih objektih. Pri tem pa niti učilnice niti. delavnice ne smejo biti: zapostavljene! . _ Poklicna šola v Ljubljani ima na razpolago: . 3 učilnice, 3 delavnice Vza praktični pouk ročnih poklicev, 1 delavnico osnovnega kovinskega programa in pri tem 12 oddelkov z 255 učenci, Izobražuje naslednje poklice: radiomehanik, TT-me-hanik, eiektromehanik :n fi-nomehanik. Ostalih kovinarskih poklicev šola nima, keg nima strojnih delavnic,. ki so osnovni pogoj za tako izobraževanje. Tudi v tej šoli so učilnice prenatrpane in šola posluje v dveh izmenah. Letos bodo zapustili šoto učenci iz 4 oddelkov, predvidevajo pa vpis novih £ oddelkov. Pri tem v celoti ostane odprto vprašanje pri-učevanja poklicev za orodjarno v Ljubljani, kjer bi želeli vpisati učence za 4 oddelke; odprto pa je vprašanje vpisa 4 oddelkov že iz predvidenega vpisa 8 oddelkov. :-~ Kje bodo dobili, dodatne prostore?! In to ne samo .učilnice, temveč, tudi .• delavnice?! Iz povedanega - sledi, da ŠČ danes opravlja komaj polovico 'svojega poslanstva in če k temu .prištejemo še. .želje ppsameznih kolektivov bi potrebovali še . dodatne kapacitete ŠC, ki bodo ostale pač samo želje, če ne bodo odgovorne službe ukre-. niic vse potrebno za zgraditev novih šolskih kapacitet. Za izgradnjo potrebnih delavnic in učilnic; ki naj bi zadoščale vsaj za naslednjih 5 let, predvideva ŠC, da bi bilo treba vložiti v osnovna sredstva okoli 150 milijonov dinarjev. Pri tein pa ni upoštevana gradnja' internatov, ki so tudi problem. ŠC je omenjeno problematiko predložil 23.3.64 upravnemu odboru podjetja v pretres in ukrepanje. -S- Bogat športni program Za letošnji praznik so v tovarni avtoelektučnih izdelkov, v Novi Gorici priredili tekmovanje v šahu, odbojki, namiznem tenisu, rokometu in nogometu. Tekmovanj še je udeležilo lepo število športnikov iz drugih kolektivov v Novi Gorici in okolici in so bila na splošno dobro organizirana. Rokometna ekipa »Iskre« je zmagala nad obema nasprotnikoma: ekipama Gimnazije-'- in »Gostola«. V streljanju se je II. ekipa ISKRE morala zadovoljiti z 2. mestom za ekipo tovarne cementa iz Anhovega, medtem ko je I. ekipa tedaj nastopila na tekmovanju za poka! »Postojnske jame« .in v moč-’ ni konkurenci zasedla 4mesto. Tudi v šahu so naši tekmovalci dosegli šel e'4. mesto, slabo pa so se odrezali Lizika Drašler Onemeli smo ob spožnar med nami. V marcu, ko je n ju, da naše ljube in dobre praznovala 30-letmco svo-prijateljice Lizike - ni več ¡ega življenja, smo ji želeli še mnogo zdravih in srečnih ■ let, neizprosna in neumljiva usoda pa. je naenkrat in nepričakovano 6: maja zaprla knjigo njenega življenja.. 15 let je bila članica, kolektiva slskrac, in prav ■ 'toliko let smo preživeli pri /skupnem• delu, veselju in tudi težavah. Poznali smo o kot vestno in marljivo - sodelavko . in. prijateljico, ■ ki je s svojo preprostostjo ■ozar¡dla vso okoličo. ■ Drago nam Liziko bomo ohranili v najlepšem spo-minul . . •: . ’ , _• , Sodelavke izplačilnega oddelka iz Kranja igralci namiznega tenisa proti. močni ekipi Gimnazije, ki je zmagala s 5:0. To je bilo, kot kaže hudo maščevanje, gimnazijcev zaradi poraza, ki so ga ž našo ekipo doživeli v rokometu. Ker odbojko v novogoriški itsvami; še malo časa igramo, hi bilo računati na boljšo uvrstitev! Nogometaši so, čeprav je bilo malo .upanja, odločno in z boljšo igro premagali nevarno ekipo podjetij »Vozila« in »Agro-motor«, ki sta kombinirali Zmagovalna ekipa nogometa šev »ISKRE« svoje moštvo,, z rezultatom 1:0. Organizatorji so svojo nalogo dobro izpolnili, čeravno niso imeli kaj prida izkušenj. K. B. Tekmovanje v Kranju Kegljaški klub »TRIGLAV« Kranj je organiziral veliko kegljaško tekmovanje sindi-< kalnih podružnic, J. L. A, sta« rejših članov in mladincev. Tekmovalo je 16 ekip, v din sciplini 6 x 100 lučajev, med katerimi je bila prva ekipa »ISKRE« A v sestavi: Andrej žibma 431 ■■ kegljev, Ivan Kranjc 429, Alojz Kordež 416, Jože Zevnik 413. Stane Bregar 398, Ivan Stružnik 388 kegljev; skupaj 2.475 kegljev. Ker se je tekmovalo za prehodni pokal, je bilo zanimanje za tekmovanje izredno. i \ -rej pripeljala do spoznanja, da ni smotrno nalogo ‘»razvezati« na stroke oz. nalogo prenesti k ljudem, temveč, da je bolje ljudi oz. stroke prenesti k nalogi. Tako postane -izpolnitev naloge njihov individualni in -istočasno tudi skupni cilj. Naloga si je. tako podredila stroke, saj te prav •zaradi nje v podjetju tudi obstajajo. Osvojeno je bilo torej načelo,- da naj se izvedba vsake naloge odvija po njenem logičnem in naravnem tehnološkem zaporedju. V neposredni proizvodnji je na teh načelih organizirano delo na'montažnih trakovih in obdelovalnih linijah. Tu so na isti nalogi združeni ljudje različnih - poklicev in sposobnosti, toda cilj njihovega dela je isti — izdelati proizvod. Kljub temu, da je lahko delo -želo poenostavljeno in je torej včasih človek »večji od naloge«, pa je ven- dar njegovo delo pomembno, zakaj če ga ne bo pravočasno opravil, bo zaradi njega nastal "Zastoj na vseh delovnih mestih. Ta občutek pomembnosti pa daje dovolj veliko motivacijo za delo ih ?zato so temu primerni tudi. rezultati pri delu. Tako organizirano delo ima precejšnje tehniške, ekonomske in sociološke prednosti, čeprav se včasih dogaja, da so zaradi tega nekatera delovna mesta neenakomerno obremenjena z delom ih moramo zaradi tega ljudi premeščati na druga delovna mesta. Tak način proizvodnje je primeren tudi tedaj, ko ni mogoče organizirati popolnoma tekoče proizvodnje, čeprav prade zaradi tega do podvojitve nekaterih stsojev in opreme, zakaj bolje je, da\ nam posamezni stroji tudi stojijo, določeni %■ delovnega časa, če. je to potrebno, zato da se nam delo na nalogi odvija neprekinjeno, brez vmesnega skladiščenja, čakanja in transporta. Seveda pa tudi pri tem načinu organiziranja obstajajo določene meje, ki jih diktira ekonomika. Če nek stroj ali naprava hi dosti- izkoriščena z eno nalogo, istočasno pa jo potrebujemo tudi pri drugi nalogi, tedaj take delovne operacije združimp' -na enem mestu za vse potrebe. To izvedemo običajno v specializirani delavnici (kalilnici, galvaniki, lakirnici) ali pa tako, da take zmogljivosti dodamo tisti nalogi, ki jih pretežno potrebuje, p tem, da potem opravlja storitve tudi za kritje potreb pri drugih nalogah (ozobljesije, vot-1 insko brušenje). Kljub osvojenemu načelu »delovna mesta približati: nalogi« pa moramo včasih zaradi večje gospodarnosti' pri»nekaterih de- lovnih operacijah od tega načela odstopiti in zadržati princip stroke oz. »razreza-nja naloge«. Istočasno ko priznavamo prednosti tega načina organiziranja v neposredni proizvodnji pa v administraciji v njenem širšem pomenu besede, še vedno delamo po starih preizkušenih .metodah. Tu.je.še vedno gojitev stro ke izhodišče in cilj vsakega In vseh,,.to pa tudi poglablja nasprotja med umskim in fizičnim delom. Prvi poskus, da bi »naloga zavladala riad široko« je bil izveden v našem podjetju pred.tremi leti v PSO, vendar ud bil v celoti; uresničen, ker se je zdel nekaterim tak način organizacije nenavaden, nepreizkušen in torej tvegan. Praksa sama je to bojazen skoraj v celoti zavrgla, saj je današnja organizacijska Struktura PSO zelo slična tisti, ki je bila predlagana pred tremi leti. Tak način organizacije smo skušali uveljaviti tudi pri raziskovalnem delu v našem Zavodu, kjer so ta nasprotja med stroko in nalogo, še bolj izrazita. Tu je ostalo le pri predlogu in pri razpravah o tem aktualnem vprašanju, toda energije' še ni bilo- mogoče zavreti. Toda če kje, potem je prav tu tak način dela nujen iii možen, če ho-čemcrnaloge hitro in uspešno reševati in usmerjati posamezne raziskovalce in razvijalce od splošnih problemov njihove stroke h konkretnim problemom posamezne naloge. Kako ■ praktično - izgloda »približanje« stroke . zahtevam posamezne haloge lahko vidimo v nekaterih gospodarskih ^sektorjih naših tovarn. Tu imamo na isti nalogi- združene planerje, - nabavni ke, skladiščnike, knji-. Letovanje v kampu „MIR“ na Dugern otoku (Nadaljevanje 3. strani) 2. Zelenjavo- in sadje bo po precftodmh naročilih lahko dobiti v kampu. 3. Kamp. bo razpolagal z dvema čolnoma na vesla in z enim1 motornim čolnom. V programu je tudi nakup (najbrž še letos!); še" enega motornega čolna, s katerim bi lahko: držali tudi zvezo’ z Zadrom. . 4. Morski ježki bodo pravočasno odstranjeni.. 5. Kuhinja, sanitarije-. in jedilni prostor bo pravočasno urejen po predpisih sanitarne inšpekcije. 6. Sposobnega in prijaznega upravnika ter dobro kuharico“ iščemo-. Morda- tovariš I. S. alf kdo izmed,bralcev kakšne- take ljudi pozna. Razpis je objavljen v tej. šte-vilki-easopija. 7. Izleti’ bodo- možni, važno je, da tudi letovalci- pri tem sodelujejo. 8. Za šah bo preskrbljeno. Svetilke bodo!: Za tarokfeteni skrbi, ker "se' znajdejo pri soncu ali egiptovski temi. 9. Uprava počitniške skupnosti vabi člane- kolektiva na res - prijeten oddih v kampu: »MIR« na. Dugem otoku. Ribiče čakajo doživljaji' pri športnem podvodnem ribolovu:, drugi: bodo spet navdušeni za nočni ribolov s. -tamkajšnjimi ribiči. Vedno toplo,, a zelo slano jezero »MDR« pa bo letovalcem pregnalo- tudi razne skrite in neskrite bolezni,, saj: je to jezera znano kot zelo zdravilno. Romantika in čar bosta vsakega prevzela-,; s ščepcem dobre volje- pa bodo letovalci svoj dopust lahko obogatili z. ogledi novih kra= jev, novimi poznanstvi'' in vsak dan komaj čakali jutranjo. zoro-, ki jim boi vzbur-kala fantazijo k novim podvigom v prelepem delu našega Jadrana. O novih ukrepih (Nadaljevanje- s 4. strani) V smislu, čil 5Í odst. 2 Zakona o zdravstvenem- závaroi-vanju (Ur. list SFRJ št. 22/62 z dne 30. 5.. 196Z) delavec oz. zavarovanec, ki se v delovnem času obrne na zdravniško pomoč, ki bi jo lahko' dobil tudi izven/delovnega časa, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za izgubljeni delovni čas, razen če zdravnik potrdi, da je opravičeno iskal zdravniško’ pomoč v delovnem času. Dokler bo- splošna ambulanta tovarne- delala Te v eni izmeni,; teh določil seveda, ni moč izvaja-tf/'zato; pa je treba storiti vse potrebne ukrepe, da« bodo delavci ob- priliki obiskovanja ambulante- izgubili čim manj: delovnega časa. Podatke' koliko. delovnega časa so delavei izgubili ob priliki iskanja zdravniške no-moči, pa bodo dajali zapisi vratarjev | in bolničark na. hrbtni Strani napotnice k zdravniku, iz .katerih- bo- lahko tudi , takoj' ugotoviti, ali sé je delavec med polj p' kje neupravičeno- ih’ po- nepotrebnem zadrževali Razumljivo-je, da takih- ukrepov in. tega zapisovanja: ne bi bilo treba, če bi bili vsi delavci disciplinirani in se zadrževali, v ambulanti same toliko, kolikor je potrebno, ter ne bi obiskov ambulante tudi povezovali z- raznim privatnim zadrževanjem izvem tovarne. Po drugi strani pa je nujno potrebno-' utrditi: disciplino in: zavest delavcev',, da. svojim-nadrejenim: tudi javijo',, če so. sprejeti v stalež,. ne pai da. te-Uri: nič meni: nič odhajajo is obratne ambulante.— domov. Tovarna ima svoje delovne naloge;, zato» morajo; vodstva obratov ; ter delavnic,, kakor tudi: pisarni,, vedeti1,, kako.- je s tem. alti onim, ki je odšel k zdteavraifen,, da v sluča ju: sta-. leža: lahko poskrbe za nadomestilo, Napotnic k. zdravniku,, o katerih: je govora,, pa ni mogoče uporabljati tudi za- odhod v lekarno zaradi nabave zdravil, če jih zdravnik pred- piše. Zdravila lahko delavci, ki niso- sprejeti v stalež, nat-baviijo izven delovnega časa ali pa . po kakem kurirju, ki ima pot v mesto;, kar velja zlasti: za delavce, Sd so> vezani na- prevoz v tovarno iz: drugih krajev. Že dalj časa: se razpravlja o uvedbi 42-usrnega delovnega^ tedna • to« se s' tem v zvezi že tudi delajo- analize.. Za uvedbo skrajšanega delovnega tedna, im za povečanje oseb-, nih dohodkov je- predvsem treba iskati rezerve, obenem pa izkoristiti'-vse zmogljivosti.. Brez dvorna, se bo> kmalu po uvedbi teh ukrepov, ki Zadevajo obiskovanja ambulante, pokazal prihranek ha delovnem. času, ker bodo, tako onemogočena Vsaka postavanja in nepotrebna ’ zadrževanja obiskovalcev, v obratni ambulanti in drugod, zaradi česar je bilo zadnje čase slišati tako s ■ strani obratne ambulante, kakor tudi s strani tovarne, precej, pritožb; . M. A. * govodje, prevzemajte, odi preninike in administratorje-' Njihov skupni cilj. je sestava planov proizvodnje, preskrba proizvodnje s surovinami in delavniško dokumentacijo,, gospodarjenje, z zalogami,, sprfemljanje poteka proizvodnje in izpolnitev sprejetih obvez, do PSO, ZTO in drugih, naših, tovarn. Če je bilo mogoče pridobiti za tako organizacijo, vse ostale stroke, pa to- v večini primerov ni bilo mogoče doseči z računovodstvom. Tu še vedno veljajo- »klasična« organizacijska načela centraliziranega knjiženja na enem mestu, pod enim vodstvom, čeprav si potem, vse druge službe,, ki dnevno potrebujejo te podatke zaradi tega izdelajo 'svojo od knjigovodstva, nepriznano- evidenco. Spoznanje, da, knjigovodstvo ni samo- sebi namen ih občutek posebne družbene funkcije v podjetju,, bosta takoj' minila,, čim bd tudi' tl začeli odpravljati princip organiziranja po stroki. če torej: priznavamo obstoj: zakonitosti tudi pri organiziranju človeškega .dela, tedaj; , se- ne- lotevajmo tega dela p redno nismo doumeli teh zakonitosti, razen, seveda, če ne spadamo v kategorijo-univerzalcev po zaslugi svoje splošne razgledanosti ali položaja. Organiziranje zahteva celega človeka tako- kot vsako drugo delo, zahteva tudi človeka, z določenimi posebnimi lastnostmi, tako» kot velja to za nekatera druga-strokovna dela, zato bi bila verjetno tvegana domneva,, da sd vsi naši voditelji tudi dobri: organizatorji in da jim zato nasveti poklicnih organizatorjev pri njihovem deiui niso potrebni. Franc Križaj Volitve vaZZA (Nadaljevanje s 1. strani) delavski svet podjetja »Iskra« je v * tem, da bodo- tudi člani Zavodove delovne skupnosti volili svoje predstavnike v delavski svet podjetja. Ponovni» se je med člani delovne skupnosti Zavoda postavljalo, . - vprašanje,, : zakaj .predstavniki sorazmerno: ze-lio močnega kolektiva ne morejo; sodelovati v organih samoupravljanja podjetja »Iskra«, s katerim: je s celotnim svojim: delom vendarle tako tesno povezan; Razlaga,, da tega dosedanji! zakonski: pred-niso- dovoljevali,, ni -naletela na-, popolno; razumevanje ož. se marsikdo; z' nj:o> ni mogel-strinjati'.. Z novim temelijjBHm zakonom o> volitvah; delavskih, svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je postavljeno' določilo, da imajo tudi delovni ljudje, ki dtelajo- s svojimi delovnimi sredstvi in- trajno gospodarsko sodeluj ej-o- z delovno organizacijo, pravico voliti ih: biti voljeni v- delav-škii svet druge organizacije, če je to določeno - tudi v statutu druge' organizacije. Glede na dejstvo;, da statut podjetja »Iskra»,, katerega je delavski svet že sprejel, -vsebuje. takšno; določilo, bodo ob novih volitvah izvoljeni v delavski svet podjetja »Iskram tudi člani delovne skupnosti-ZZA, ki; bodo v tem organu; povsem' enakopravno z ostalimi razpravljali in: odločali o najodgovornejših vprašanjih in sprejemali Sklepe, ki bodo izredna pomembni tako za podjetje; »Iskra« kakor tudi za Zavod. Upoštevajoč vse te vidike stojijo dfelbvni; ljudje Zavoda pred silno važnimi odločitvami iro bodo ravno zaradi! tega morali na zborih volilnih enot z vso potrebno skrbnostjo' izbirati in kasneje tudi voliti svoje kandidate; Dr. Jože; Gogala Proste kapacitete v počitniških domovih Da bodo člani' kolektiva »Iskra« sproti seznanjeni z zasedenostjo naših počitniških domov, bomo bralce o tem vsak teden sproti obveščali. Pb prijavah, ki jih je sprejela uprava počitniških domov, so proste Kapacitete še v naslednjih domovih: DOM V TRENTI Od' 28:. junija- do- 5; julija — 5 sob; od S julija db IZ. juiija-, — 3' sobe; od- 121 julija- db 1-9. julija — 4 sobe; od: 19. julija db 26, julija — 4 sobe; od 26. juiija do- 2: avgusta — 6- sob;: od 2. avgusta. do> 9; avgusta — 5 sob; od 22. avgusta do 30. avgusta — 5 sob. Za dom: v Trenti je potrebno, da čim več agitirajo tudi člani Planinskega- društva, ljubitelji' gora in Tre"'e T e z polno zasedenim .domom bomo. dokazali, da so nam. le-ti potrebni tudi v gorskem svetu. Čim več članov bo- tam letovalo, tem lažje bomo v tem domu uredili! še dodatne prostore- ih oprer Virjo,- DOM NA BLEDU V tem. domu. so> proste kapacitete za junij, julij in avgust. ZADAR Nekaj prostih kapacitet je še- za- julij- ih- avgust. UPRAVA POČITNIŠKE SKUPNOSTI V KRANJU; Kidričeva’ 40) — telefon; 39* — 93 bralcev PRIJETNO PRESENEČENJE Za prvomajske, praznike Sem prejela, v Rogaški Slatini, kjer se zdravim, čestitke in darila sindikalne- podružnice iz Kranja. Nepričakovano pismo je bilo zame-, prijetno presenečenje, m se za pozornost, najlepše zahvaljujem, hkrati pa pozdravljam moje spdtekrvce in jim želim „nadaljnje uspehe pri njihovem delu Marija Gantar ZAHVALA- Ob moji upokojitvi, sem; bil. S- strani majih; sodelavcev v. I. delavnici produkcije deležen. tolike pozornosti, da se nisem mogel zahvaliti vsakemu posebej,; zato želim izraziti vsem članom tega kolektiva mojo globoko hvaležnost za. tovariško razumevanje in sodelovanje. Zahvaljujem se tudi za lepa darila. Mojim bivšim sodelavcem želim tudi vnaprej, še mnogo uspehov- Vencelj Hafner POZDRAV IZ S NEVESINJA Tudi jaz- se oglašam iz daljne Bosne, kjer služim- .kadrovski rok v malem' gorskem- mestecu Nevesto ju. pri Mostarji*. Zahvaljujem' se kadrovskemu oddelku obrata- »UPORI« v Šentjerneju-, ki mi redno-pošilja- glasilo našega pofd-jetja, in prav zato» lahko- tudi iz Bosne slediim razvoju »vesoljne« Iskre. Pozdravljam vse svoje sodelavce v obratu »Upori« jim želim- za minuli delavski praznik mnogo uspeha pri njihovem delu, in na uho jim povem, da se bom po odslužitvi vojaškega roka prav rad!pridružili: pri njihovem delu. Posebno- pa pozdravljam tudi . vse- mlade racionaiiza-torje-v šentjernej-u, ki so; zelo aktivni, kakor vidim iz tednika. Lep .pozdrav tudi prijateljem in seveda tudi pri j a-teijleam- Pfeter Luštek V. P.. 3763/1 g Nevesihje BIH ZAHVALA Iskreno' se zahvaljujem upravnemu odboru tovarne »Iskra« v’ Kranju; sindikalni organizaciji ter višji- stanovanjski komisiji; za dodelitev stanovanjai v mojem, res težkem položaju.. jp Posebej se' zahvaljujem sindikalni organizaciji za obisk in pomoč za časa mojega bolovanja-.. Sta-nisla-v Koder ZAHVALA Iskreno se- zahvaljujem sindikatu tovarne »Elektremse-hanika« Kranj za vso- pozornost in» skrb v času mojega zdravljenja. Enako se zahvaljujem tudi sodelavcem' v kontroli montaže central- in CTK za obisk in darila. Marica-^Brank Vodice zahVala Težko- sem- se poslovil od svojih sodelavcev v splošnem oddelku kranjske tovarne, s Katerimi sem prebil dokaj let pri skupnem delu, veselju in težavah za napredek: in razvoj naše Iskre. Iskrena hvala vsem za prijateljsko sodelovanje, za- izredno pozornost to lepa darila ob odhodi! v pokoj. Franc Starifk® Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 62. seje UO Elektromefeajaike {4k5J. 1964 9 K sklepu 27. zasedanja DS -od 2. 4. 1964, ki navaja, da se .stanje zaposlenih na režijskih delovnih mestih na dan 1.3.5964 do konca leta 1964 ne sme 'povečati, ne glede na odobreno sistematizacijo, razen v izjemnih primerih, po posebnem odobrenju, daje upravni odbor dodatno tolmačenje: Če se režijsko delovno mesto izprazni, .ga EE lahko ponovno zasede, če je to potrebno. ’Izpraznjena delovna mesta,naj se po možnosti zasedajo z ljudmi, ki so že v tovarni. * • Upravni * odbor smatra, da je Komunalni zavod za socialno' zavarovanje dolžan plačati3 vse preglede, ki jih je -opravila -naša obratna -am-bdlanta, -ne glede na postav-Ijeni plan, zato prošnji Obratne ambulante za pokritje stroškov prekoplanskih pregledov ni ugodil. \ @ Z ozirom na to„ da je večini delavk v montaži relejev potekel čas prhičeva-nja, in -da se je dvignilo -doseganje norme, je UO sprejel sklep, da se v montaži relejev spremeni -procent doseganja norme od 124,1 % na 149'%.. . S tem ho dosežen zmeren prehod na uporabo pravilnika o pmučevanju. ” 0 Upravni odbor je sprejel sklep, da se v obratu Lipnica ter v obratu kontak-torjev in relejev -uredijo oziroma namestijo naprave za kompenzacijo jalove -energije. .Za izvedbo sklepa je zadolžen investicijski-' oddelek. 0 Predlog EE skupnih ' služb glede dodatnega -dopusta za odgovornost pri delu, se bo upošteval pri -izdelavi novega pravilnika o delovnih razmerjih. Upravni odbor opozarja vse EE, da pri odobravanju dodatnega dopusta za odgo- © Upravni odbor spreje-vornost pri delu upoštevajo ma na znanje poročilo o nad- doloala 85. člena pravilnika o delovnih razmerjih. 9 Da bi dosegli večjo zainteresiranost proizvodnih tehnologov za kvaliteto naših izdelkov, je upravni odbor sprejel sklep, da se s I. 6.1964 vključi v sistem nagrajevanja v odvisnosti od kvalitete tudi tehnologe, s J. 5. pa obralovodjo I. v produkci ji. Kot merilo za nagrajevanje se vzame procent slabe kvalitete po posameznih panogah. © Na prošnjo učiteljskega zbora gimnazije iz Kranja je upravni odbor načelno -odobril za učence tretjih razredov gimnazije delovno prakso v naŠj tovarni v času od 1. do 15. septembra 1964. Vse potrebno v zvezi -s tem naj uredi splošni sektor. 9 Upravni odbor sprejema na »nanje pripombe DS urnem delu v I. tromesečju 1964 in ugotavlja, da je v skupnih -Službah in GPS opravljenih preveč -nadur. Zato zadolžuje šefe EE, da vodijo poseben nadzor nad nadurnim delom. V bodoče naj kadrovski, od-deldk prikaže nadure EE skupnih Služb ločeno po sektorjih; © Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za mesec julij vr Skupni vrednosti 1333,438:808 -dinarjev. © Ste Sklepu 56- seje UO od .23.3.1964 se stroški šolanja vračajo -članom kolektiva, M so ma to upravičeni, od 1.1.1964 dalje. Zaradi navedenega UO ni ugodil prošnji nekaterih članov kolektivu, za povrnitev stroškov tečaja VK, ki je' bil zaMjnčers že v letu 1963. _ © Upravni odbor je pre- BLED VAS VABI! članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Bledu odprt vsak dan od 7. do 21. -ure, po dogovoru pa tudi dlje. Dom ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih -cenah ter razpolaga s 30 ležišči. Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, ¡da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je -tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti ‘ na Bledu. Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). .Za seminarje, .večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje Informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel. 39-93. Več razumevanja Že več kqt pol..leta.ni sli- kozla je ¡treba najti — (da sati ob slabih rezultatih v bi -se lahko .za njim skril še proizvodnji kranjske tovarne; kak drug »kikser<<)„ pa sliši-diaagega kot to, da je Itriv .mo -tla drugi strani trditve, za tako stanje -GPS ■;(gospo-: -da je .ta služba v tovarni os-darsko" planski . šektorj, da nova vsega,- in zato ¿najbolj v . . .. . za rto ujtstavljoni ljudje ne pomemhna. .če zaradi te .peskov za leto 1964. ^ amtok kadrovske politike in znajo planirati, lansinati,: in membnosti pogledamo samo -Plana ni možno več spre- za srarejemljive predloge za- niti določiti pravdnih . termi-, na drugo stran-zidu, ¡vidimo minjati. Prjpombe se bodo dolžil kadrovski oddelek,,da nov. čeprav vsi, in ob vsaki da je. slična služba še važ-upoštevale le kot olajševal- jih -vnese v osnutek, ¡ki bo priliki, upravičeno ali ne- najša, ¡saj imajo termmarji >na ©kalnost pri .evmtuelhih predložen y potrditev delav- upravičeno udrihajo čez GPS delavnuc za nekaj desetakov odstopanjih. skemu svetu. kar -počez, kajti grešnega večje .urne postavke od zad- njega tarifnega -pravilnika. m ‘u .obrata Upnica na plan stro- gledal pripombe EE ¡na: os-' i v kranjski „Eieklromehanlki nekdaj, danes in.., V dobi čim večje decentra- ža — denar pa je razdrob- ©anes ne ,bi: .osvetlili, s-reb zgoraj ..-¡omenjenih tez, pač1 pa je -namen prikazali ,odgovornost -do tega dela -tako s strani Aerminarjev -izdelka, kut ;s strani vseh ¡ostalih, k-i pridejo ,z -njimi v .stik. Vsekakor je prvenstvena -naloga ienminarja .izdelka, da lansi- lizacije delavskega samo Ijen. V vsakem pododboru je vedel* kof imam? vege^števi- i®,'*,8? 'seBta^ne ldale ,za upravljanja -smo v kranjski le .nekaj ljudi navdušenih za ;]o svojih počitniških -domov ’ —®-- ¡počnem tcasu .m «pravhni ¡količini., ob -upoštfe- 9-opčraciij:e ^¡nekateri jih imajo -tudi TpjKók 20;)., lahko 'iz- REALIZACIJA PLANA BLAGOVNEGA PROMETA ZA I. TROMESEČJE 1964 - _ Plan I. trem. Panoga 1%4 Realizacija % I. trom. 64 izvršitve ZVEZE 98 NAPRAVE / . 99 MERILNA TEHNIKA 135 STIKALNA TEHNIKA 108 AlhoELEKTRIKA 65 ELEMENTI 72 ŠIROKA POTROŠNJA 94 SKUPAJ 8282342 7:997.171 97 MONTAŽA 110 REZERVNI DELI 117 SKUPAJ 8.717.376 8.495.565 97 Elektromehaniki tubi v «in- izlete; ta bi šel sem, drugi.»ob morju, -.v gorah v dolini ■ HL MU dikaidi -organizaciji izpeljali tja, žena. (.ali .mož.)., ki dela v Trente in -na -Bledu ko .¡«,^'7^ inajholgsth pogojev določeno- decentralizacijo. M v drugi EE ne more zraven mo čudovite možnosti. -oko- je v nekih primerih prav ali pa mora plačati polno ristiti--se vseh teh^adtoih^tSí Lte č? nóveme-d* gotovo dosegla svoj namen, »ekonomsko« .ceno, kaj šele, uslug - smo skoraj docela g¡|| Jg|t^mfnar ^l Čbe5 zdi se mi pa, da je z decen- da bi šli na tak izlet tudi. prenehali s to dejavnostjo, ^“ 4™ rit Sbv trahzacijo denarnih srédsfev, -otroci. Zato -raje nobenega -čeprav je zanimanja *anjo ##« ¿ Tmf vsnk driTam?Si le-te preveč razdrobila m izleta, da or ne ’krega ne nič koliko, še »precej-več, kot-1^ ^ ' ^sindikalno organizacijo -delo- znane, slovenske . »fovšari-je« si mislimo. ma na nekaterih področjih — j-n -denar, ki Dododbom Le ,, v v ■ i v, •• j i dejavnosti prav osiromašila, nekako ostane ga potem I MoJ Predlc>2 želim dati računamo, koliko -dela ge Pri tem mislim dejavnost re- kolektivnim »izletomf-do ma- 'vsem dele^tom za sindikat- tóriórih- kreacije (izleti) in kulturno Io odrG)6ie nnrahi _ 'n’ 'obclw zbor Elektromeha- sestavnih delov m kaj -našla dejavnost (obiskovanje raz- ¿»HflftJlSi “ke ****** “ *■*“ ?e’ ¥ ugotovi, da nih kulturnih prireditev - ^ to fe W Seveda ie¡Sí Dim irinfeciornu-rjem te «indi- jevecmadelna peti.ali prnd-.gledališče, opere, koncerti). vJdfr kalne V*™**«* * premi- zadnjr Raciji izmet! Kaj Pomlad’ je že tu, poletje T/Te' ork¡t^-Slek “ 'ofea®aw0- y sindi-. tedaj?, -Spe vse na novo. - pred durmi,čas izleiov.sebli- podružnici Elektrome-. Ker_.je treba, z izdelavo ¡np- - . pomladi«, pravi pnst-m slo -zdnažimo spet .denar- vega .nadomestnega dela pe- venski pregovor. na «cedstva, ¡namenjena za hiteti, da hi ujeli termin v Parola in .seveda ogrnmni izlete, -srečanja in piknike, in montaži, prihaja zaradi ur-, uspeh ie akcije: »Spoznavaj nadaljujemo z začeto dejav- gene in moledovanja iermi-svojo domovino in še bolj jo nosijo spoznavanja Pase do- narjev'.okrog ¡mojstrov, pod boš ljubil« — je z razdelitvi- movide. mojstrov-, urejevalcev ter dejo denarja na pododbore, ‘ cfcraišan delovafi čas ho ^vcev, da bi ddo pospešili presenetljivo • hitro splahnel- ^ s — do nepotrebnih m. žaljivih presenetljivo mu.o spiannei terj^ dtíla,e .predpriprave Ju- xex. ..Ste že SDet ne, ostale so samo zelje -za j. orwariwari-io a^creaciie -’ 5ef' ze spet ne Ui za orgamzacijo reKreacije. »žasustrah!«. Pri tem pa S skupnim denarjem se feo se T1¡hpp vpraša, .če ni bil .......... dalo ¡bolje in vec narediti, fpjjjg nat-liri vzrok .prav «ode- ČS se prav - spomsuira, -smo vsaka EE pa Tbd ■Si bubo ia-v.ec na sosednjem stroju. v kranjski tovarni prejšnja -skupnih .akcij fe^EO ¡organi- Ne izključujemo pa možno- leta organiairaili letno tudi Zirála iz tega fonda .tudi svo- st^ da se vjaejj, forsira kos, do '60 različnih izletov sv naj- je Mete. 3ai še pekaj;: .vsi bi ’ga je terminar pri obilici znamenitejše kraje naše ¡ožje se počutili -eno, to je, da so de]a spregledal, vendar ‘ taki in širše domovine Pri tem -člani Iskre, ne pa posatnez- s]u^jj reden'pojav. •**— ----*•*’* nih ¡ekonomskih enot. Marsikomu gre na živce, I. S če pride terminar izdelka od časa do časa spraševat, ko- Op. ur.: Kaj pa o tem me- liko je ge narejenega in kdaj izleti, in prenekateri ‘lepi spomini. 1 nismo nikoli pozabili zefez žiti prijetnega s koristnim. . Sedaj, ko je naš delovni kolektiv . na rastel na prek lfl.'090 zaposlenih, ko imamo ni vodstvo sindikalne organi- bo gotovo. Nekateri delavci tovarn in obratov v podjetju, zacije? (Dalje na =8. strani) Več razumevanja (Nadaljevanje s . 7. strani) jemljejo to skrb celo kot »šikaniranje«. Dostikrat jih sprejmejo z besedami: »Mene ne bo nihče kontroliral« oz. »kaj hodite spraševat, ali :Ste doslej spali?« Ko termi-•nar, zaradi zahteve montaže, še naprej forsira izdelavo komadov, mu nekateri celo takole grozijo: »Ti bom kar kišto v glavo vrgel!« in podobno.. Nasploh so take in podobne grožnje čedalje bolj-v modi, ki nikakor ne sodijo v dobre odnose za skupne cilje. . Delavci, ki s takim načinom kvarijo dobre odnose, ne pomislijo, da se_terminar mora brigati, da bo prišel posamezen del pravočasno v montažo. Od pravočasnega dohoda posameznih delov v montažo je. odvisen montažni plan, odnosno izpolnitev plana, oz. realizacija, kar močno vpliva na naš osebni dohodek. S tem, da se ter-minar briga za delo, skrbi’ tudi za redne osebne dohodke vseh nas ih tako dopri-naša svoj delež k uspehu tovarne. Od medsebojnega razumevanja in dobrih odnosov je dostikrat odvisen delovni rezultat 'terminarja. čeprav dobi več odgovornih ljudi v produkciji mesečno problematiko vseh manjkajočih sestavnih delov za naslednji mesec, in čeprav v opomba piše, da ni materiala (za kar ni kriv termi-nar!), prihaja večkrat do raznih konkretnih'izjav nail sproti terminarjem. Zaradi zamujene dobave materiala, pospešujejo terminarji ves postopek. Kadar pa materiala v doglednem času ne moremo pričakovati, je treba poiskati drugo, pot: vzame se materiial proti risbi. Pri taki zamenjavi je treba predpisati nov delovni postopek. To pa zahteva svoj čas in povzroča zakasnitev. Od tod včasih taka naglica, ne pa zaradi komodnosti tega ali 'onega terminarja. Tudi,/ orodje predstavlja svojevrsten problem. Dogodi se, da je bilo odposlano neko orodje v popravilo, o tem pa ni bil nihče obveščen, saj zato ni vedel niti termi-nar delavnice. Terminar iz delka forsira potek dela pr preddelavcu. Le-(a ga zavrne:1 »Saj že 14 dni nimam orodja!« oz.: »Orodje je v ročr-orodjarni!« Kako okvare orodja vplivajo na reden potek dela in izpolnjevan'-» plana lahko povemo, da sta tedensko' vsaj dve orodji za telefonijo v orodjarni v' popravilu. In še to: ko odgovorni določajo termin, do kdaj mora biti neko orodje popravljeno, nihče ne . vpraša, terminarja I S K R, A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije' za . elektromehaniko teleko munikacije elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in’klišeji: »CP Gorenjsid tisk« KVi*r’i izdelka za nasvet. Zaradi tega prihaja do hudih zastojev, kajti, če je rok popravil predolg/ in ne upoštevajo nujnost izdelave kosov, ki morajo biti čez 10 dni že v montaži, orodje pa naj bi bilo popravljeno šele čez 20 ali 30 dni, je močan zastoj neizbežen kot posledica slabega sodelovanja. In še predlog:- pojačajmo orodjarno v produkciji, da bodo orodja hitreje popravljena, pri tem pa naj bi upoštevali mnenje -terminarja izdelka, ki edini ve, kdaj mu bo zmanjkalo delov v montaži.^ Vsaka- deseta postavka v problematiki ima skoraj gotovo naveden za vzrok zastoja: orodje! S po-jačanjem orodjarn v produkcijah bo odstranjen marši kateri zastoj, ' pri tem pa bomo prihranili dosti jeze in godrnjanj aj. —ok Iz tovarne usmerniških naprav v Novem mestu PREBOLELI SMO GRIPO člani kranjske tovarne se še vedno dobro, spominjajo na cepljenje proti gripi. Preventiven ukrep so nekateri vzeli resno, drugi spet — in teh je bilo precej — kot odvečno skrb. Letos nam je gripa v Kranju močno zagodla. Da bi naši bralci lahko jasno spoznali učinek cepljenja, smo naprosili vodstvo obratne ambulante, naj nam sporoči rezultate cepljenja in obolenj. Medicinska sestra Marija Balanč, ki je vodila zadevno statistiko nam je takole odgovorila: »Povzročitelj te bolezni je filtrabilen virus, ki nastopa v obliki tipa A in tipa B. Izven človeka virus v nekaj urah pogine; Bolnik izloča virus ves čas bolezni skozi usta in nos. Gripa je zelo kužna'ter prehaja izredno hitro od človeka na človeka. Epidemije se zato širijo s hitrostjo današnjega prometa in je sprejemljivost za človeka skorgj splošna. Gripa pušča kratkoraj no imunost, vendar je ta zelo specifična: obolenje zaradi virusa A ne varuje pred obolenjem B. Ker najdemo v poteku ene epidemije oba virusa se lahko zgodi, da zboli kdo za gripo v kratkem času dvakrat, vsakokrat zaradi drugega virusa. | Da bi se obvarovali te bolezni, ki se pogosto ponav-. lja in se javlja epjdemično, šo v zadri jem času začeli uporabljati metodo cepljenja proti gripi :n uspeh seje pokazal čez nekaj mesecev. Tisti, kft.so bili depljeni ve-i činoma niso oboleli, če pa so se je bolezen pojavila v lažji obliki brez komplikacij, ki se drugače pogosto pojavljajo in so večkrat zelo nevarne. Pokazale so se tudi razlike v tem kolikokrat je bil kdo cepljen. Veliko več je obolelo tistih, ki so bili cepljeni enkrat in dvakrat in mnogo manj tistih, ki so bili cepljeni 'trikrat. Cepivo samo so ljudje dobro sprejeli. Razen manjših glavobolov, ki so bili večinoma živčnega/ izvora, ni bilo hujših komplikacij. Naslednje tabele nam bodo še bolj jasno pokazale pozitivne uspehe cepljenja, glede na epidemijo gripe, 'kr je letos tako močno razsajala po Gorenjski. do družbi, predvsem pa bi koristili sebi, saj vsi vemo, da je gripa vir neštetih drugih in težkih obolenj. Cepljeni Oboleli % obolelih 3 x cepljeni 2322 56 2,4 2 x cepljeni 2858 155 4.4 1 x cepljeni 3231 216 4,7 necepljeni 415 180 43,5 Tabela prikazuje vzročno rtih ici cepljenih ter med povezavo med številom ceplje-' cepljenimi in ■ obolelimi. Zaposleni g ¡¡¡¡gg Oboleli % % obolelih Skupno št. zap. 4017 100 601 100 15 Cepljeni 3602 89,7 421 67,0 11,7 Necepljeni 415 10,3 180 30,0 43,5 «p Iz gornje tabele je ražvid- iV'. j-'- * | no naslednje:' ! -mmm, W Od skupnega števila zapo- 1 r a ’ slenih (4i>17) -je bilo 89,7 od- Bjj;' | stotka cepljenih, oziroma' v „ j absolutnem števHu 3602. Ne- ■1 | § cepljenih pa 415, oziroma 10,3 odstotka. . Obolelo za gripo je 601 član p| S I kolektiva, od tega j_e. bilo. cepljenih 421, to je 67 odstotkov in 180 necepljenih f | - (30 odstotkov). Iz tabele lahko razberemo Marija Balanč, medicinska še naslednje. Od vseh zapo-sestra v kranjski obratni - slenih je obolelo za gripo 15 “"•i—,--4J . ' odstotkov (601). ,če pogledamo samo cepljene člane kolektiva, jih je obolelo relativno malo (11,7 odstotka), to. je 421 zaposlenih. Nasprotna je situacija pri necepljenih. Za gripo je zbolelo kal 43,5 odstotka oziroma 180 članov kolektiva.« Pripomba uredništva: Navedeni rezultati dovolj zgovorno kažejo, da je trikratno cepljenje proti gripi nadvse uspešno, in prav bi bilo, da bi se ob podobnih akcijah člani kolektiva tega zavedali, ker bi s tem zmanjšali obolelost, preprečili veliko ško- Vojaki čestitajo in pozdravljajo čeprav smo dopise prejeli z majhno zamudo, sporočamo cenjenim bralcem, da so nam k prazniku dela čestitali in nas pozdravljajo'naslednji vojaki: E Vojak Jože Jerala, V. P. 1062/10 Mostar Bill, prej a-pošlen v produkciji kranjske tovarne, ki mu sporočamo, da bomo njegovi želji ustreg- ii. Vojak Miro Udovč, V. P. 4689/9 Valjevo, Srbija. Tudi njemu bo želja izpolnjena. Vojak Lojze Pelko, Sarajevo, ki prav posebno pozdravlja sodelavce iz brusilnioe druge delavnice produkcije ročne orodjarne v Kranju, želimo mu čim več uspehov in dosti veselja s »pozavno«. Tednik »Iskra« pa bo še naprej- vez med njim in nami. Uredništvo se za čestitka in pozdrave vrlim vojakom iskreno zahvaljuje z željo, da bi se dobro počutili v no* vem okolju. Zahvala Ob smrti mojega dragega moža in očeta Štefana Hudobivnika se iskreno, zahvaljujem sodelavcem iz I. delavnice produkcije in Sindikalni podružnici tovarne v Kranju za izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Alojzija' Hudobivnik z otrokoma