Ljubljana 1900. min.... Ljubljana, 1900. I I Založila ^Slovenska krščansko-socijalna zveza". Tisk Katoliške Tiskarne. Lurška pastirica. Igrokaz. Po dr. R. Weissenhoferju poslov. L. S. Izdaja \ „SIovenska krščansko-socijalna zvez^ Prvi snopič: 1. 2. Pravica se je izkazala. Zamujeni vlak. Burka. Spisal dr. J. E. Krek. Šaloigra. Priredil A. Kržič. BIB [tIO r ZB re Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. — Spisal dr. Jan. Ev. Krek. Osebe: dijaka. Ferjan, krčmar. Kruljec, berač. Peter Pavel Janez France rokod. pomočnika. Abraham Izak Žida-krošnjarja. Prvo dejanje se vrši na dvorišču pred krčmo, drugo na prostem. jj* -- o? ) ooo-oM'i Prvo dejanje. Prvi prizor. (Dvorišče pred gostilno. Pod drevesom miza in okrog nje stoli.) Kruljec (slabo oblečen, šepast, star; pride počasi in se vsede pod drevo na tla, odlo^ivči malho). E, slabi so časi sedaj pri tej vročini za nas berače. Star sem že in presneto težko se mi je plaziti po solncu od praga do praga. Zdi se mi, da solnce vsako leto bolj pripeka, in povrh tega so pa še ljudje vsak dan bolj tuji. Celo dopoldne se že peham okrog, ni in kaj sem nabral. (Pregleduje malho.) Teh-le par krompirčkov mi je dala Jakculja, pol ure je mečkala v kleti, predno mi je odbrala, saj so pa tudi tako majhni, da jih komaj vidim. V tej ruti imam malo pšena in pest moke tukaj. Dobro skrbe ljudje za nas ; usmiljeni so in zato se boje, da bi nas ne obložili preveč. Pa bodi kar hoče, preživim se pa vendarle, in gotovo se mnogim še desetkrat slabše godi, 4 nego meni. Čemu bi samo tožil, saj tako drugi preveč. (Poje:) Kateri je najboljši stan, Ljudje si govorijo, Vsi svojemu zabavljajo, Si druzega želijo. Ves svet je samo godrnjanje, Življenje vedno opravljanje. Za posla je najgorji stan, Da mora službovati, In kmetu se najhuje zdi, Da mora kmetovati. Gospoda čmerna tudi toži, Da slabo je v gosposki koži. Nazadnje vendarle berač Počuti se najbolje ; Brez vsake nevoščljivosti Je lahko dobre volje. Zavist, ki vse stanove bega, Do našega stanii ne sega. Nihče ne pravda se z menoj, Nihče me ne napade; Za malho nič se ne bojim, Nikdd mi je ne vkrade. Živim brez vsakega prepira, In vest poštena me podpira. Ubogajme je moja last, Ki je nihče ne vgrabi; 5 Dokler je še kaj dobrih src, Nikdar se ne izrabi. Ko steče se utež pri uri, Potrkam pa na božje duri. Drugi prizor. Krčmar (precej debel, s čepico na glavi, pride). Lej ga, Kruljca, kako preširno sedi tu in p6je. Ta je lepa da berači pojo. Berač. Ali bi ti bil bolj všeč, če bi klel? Krčmar. Jezik imaš pa vedno hujši; vsako besedo mi precepiš. Berač. Saj je tvoje res treba cepiti, ker so debele in grčave, kakor najgorje tnalo. Krčmar. Ti, Kruljec, pazi, da te ne vržem iz dvorišča. Na mojem si in ne boš mi za¬ bavljal. Berač. Tvoja so samo tih, moj ljubi Ferjan. Zrak in solnce pa, ki ju vživam, sta pa ravno tako moja kot tvoja. Krčmar. Ti pritepenec grdi, ali res ne bo konec tvojemu jezikanju? (Hud.) Vse bi vas pometal v Savo, berače lene. Vi ste vsemu svetu v nadlego. Bogu čas kradete, ljudi trpin¬ čite in pri vsem — — pri vas — Berač. Ne bodi tako nasajen, Ferjan ! Jaz sem mislil poprositi za kak dar božji, sedaj pa že vidim, da ne bo nič. Krčmar. Jaz ne dam nobenemu beraču več. Kaj mislite, vi vlačugarji, da se bomo samo mi potili ? 6 Berač. Če ste vsi krčmarji tako rejeni kakor ti, potem ni čuda, da se potite. Sicer pa bodi prepričan, da od tebe nisem nič pri¬ čakoval. Tvoja dobra žena mi še kaj da, od tebe pa ne pomnim daru in zato ti lahko, brez vseh ovinkov, povem, kar ti gre. Krčmar (je^en). Kaj mi gre ? Berač. O kaj ti gret No, pa poslušaj. Stari Kruljač je že mnogo skusil po svetu, zato ve tudi največkrat dober svet. Krčmar. Beraških svetov ne maram. Berač. Kakor hočeš; samo to ti še povem, da se sveti ne merijo po tem, kdo jih pove, marveč kakšni so. Vidiš, ti si skop. Krčmar. Kaj? Jaz skop? Ti pritepeni mavhar! Berač. Ne jezi se. To bi ti utegnilo potem zavreti kri in če ti udari na možgane, si pri tej priči na onem svetu. Ti si skop; o tem vč cela fara, in ta tvoja lastnost ni lepa. Na ljudi si ti navezan in tudi ti potrebuješ po¬ moči od druzih. Krčmar. Od takih beračunov ne potre¬ bujem ničesar. Berač. Le počasi ! Če druzega ne potre¬ buješ, ti je treba vsaj molitve, saj ti tudi v tem oziru nisi ravno najpridnejši, kakor je znano. In sicer tudi ne misli, da denar vse zmore. Dobro srce in prijateljska beseda je več nego denar. Krčmar. Ti me ne boš učil, pridig slišim dovolj v cerkvi. 7 Berač. Pa ti jih pač premalo zapomniš. Slišati in vbogati je dvoje. Zato pa sedaj vbogaj mene. Pusti svojo skopost in ne glej samo na to, kako bi si nagrabil čim več denarja, marveč misli, da so več, nego ves denar, vredna dobra dela, ker ž njimi si pridobiš božji blagoslov in srca ljudi. Krčmar. Tebi ne pridem drugače na konec kakor s silo. Dovolj mi je tvojega rekanja. (Ga prime.) Le kar brž se mi poberi! (Ga potiska sko^i vrata.) Le kar naglo, brez ovinkov, jaz sem gospodar. Berač. Saj grem, toda kazen ti gotovo ne izostane, pomnil boš še moj svet. Tretji prizor. Krčmar. Kar zgrda sem ga moral od¬ praviti. Ta nesramnež! Meni očita skopost! Vsak mora gledati nase. Ce sedaj ne poskrbim, da' si prihranim kak krajcar, kdaj si pa bom? Cas je drag, in denarja ni lahko dobiti, v trdih pesteh je. Oj, da bi mogel kdaj reči: Vse, kar vidim, je moje. Moje, sladka beseda! A sedaj še ni in dolga je pot do tega vrhunca sreče. Vse druge besede nimajo zame nobenega imena, samo moje, moje, moje — — —. Pa saj imam bistro glavo, in ta je moja; tuhtal bom kakor dosedaj, hm — bo že. (Zamišljen odide.) 8 Četrti prizor. (Peter in Pavel s palicama v rokah in torbicama čez ramo, pripojeta:) Midva mlada sva dijaka, Hodiva okrog, Z nama hodi grda spaka Mati vseh nadlog. Žeja, žeja se ji pravi, Ki nas vse dijake davi. ja je najhujša kazen, Žeja je gorje. Kadar je kozarec prazen, Prazno je srce. Ne preženeš te praznote, Dokler vinske ni mokrote. Sreča meri se na litre, Prazne ne — seve, Slajše kot najlepše citre, Literčki zvene. Ljubko v grlu že segače, Dajte nama brž pijače ! (Odlomita torbi in se vsedeta %a mi^o.J Peter. Jaz sem vedel, da krčma ne more biti daleč. Na, in sedaj sva tu. Pavel. Samo nikogar ni, da bi nama kaj prinesel. Hoj, ali ste vsi izumrli? Peter. Saj toliko se pridite oglasit, da nama poveste, kje je klet. Hoj, hoj! (Krčmar pride, se priklanja.) Krčmar. O preslavna gospoda, kaj za¬ ukažeta? Takoj vama prinesem, česar želita. Peter. Meni prinesi takega polža, ki je počasnejši nego ti, in z zlatom ti ga odtehtam. Pavel. Za polža je še čas Vina gori, vina, ali si razumel, debeluhar? 9 Krčmar. Takoj, (Odide.) Peter. Kako je pa že kaj z najino mošnjo? Pavel. Jaz imam še teh-le par soldov. (Jih pokale.) Peter. In jaz sem suh. Kaj bo zdaj ? Pavel. I kaj. Jaz zaupam na svojo pre¬ brisanost in na neumnost druzih. Bo že kako. Krčmar (prinese liter vina). Izvrsten bize- Ijec je, takega ne dobite daleč na okoli. Ferja- novo vino slovi po celem okraju. Peter. Ali zaradi kisline ali zaradi dra¬ ginje? Kaj? Pavel. Ali pa zaradi hitrosti krčmarjeve, he? he? Krčmar (prisiljeno). Gospoda se jako dobro umevata šaliti, he, he! Peter. Tako gotovo ne. kakor ti ljudi dreti. Krčmar. To je pa že preveč, gospoda — Pavel. In to je premalo. (Iztoči liter in ga dd krčmarju; ta odide j njim.) Peter. Z dedcem bi se dalo še kaj na¬ praviti. Ravno prav neumen se mi zdi. Pavel. Meni pa malo premalo. Sicer pa veš, da jaz nikakor nisem sposoben neumnosti meriti. Krčmar (pride % litrom). Ali gospoda še kaj želita? Ali bi morda rada kaj prigriznila? Peter. Za sedaj sva samo žejna. Cujte, Ferjan, kako je pa kaj tu v vašem kraju? Ali so ljudje premožni? Krčmar. E, vsake vrste so. Nekaj revežev je med njimi, nekaj pa tudi bogatinov, da ne vedo kam z denarjem. IO Pavel. Pa koliko cenite najbogatejšega? Krčmar. Jaz mislim, da kakih 10.000 bi pa spravil skupaj. Peter in Pavel (se smejeta in bijeta ob koleni). Krčmar. Kaj se smejeta? Ali sem bleknil kako neumno ? Peter. Pa še kakšno! Za božji čas — he — he, io.ooo, he— he, štejete vi za premo¬ ženje? To ni nič, to je beračija, pravcata, gola beračija. Krčmar. Tristo medvedov, kaj takega pa še nisem slišal, da bi bilo 10.000 beračija, hm, čudna reč. (Zase.) Ta dva sta gotovo bogata, a je grdo, da se tako norčujeta iz denarja. Odkod pa prihajata, presvitla gospoda? Peter. Iz mesta. Krčmar. A—a, iz mesta. Pa vsaj nista prišla peš do naše vasi ? Pavel. Saj še nimate železnice, da bi se mogla ž njo voziti. Krčmar. Ali bo kdaj železnica? (Vesel.) Kaj pa vesta o nji? Povejta, govorita. Peter (pogleda Pavla in mn skrivaj po¬ mežika). Seveda veva, saj — no saj — jaz menim, da ste mož, vi krčmar. Zaupno vam povem, da sva midva cesarska merjevca, in prav zato sva prišla sem, da premeriva, kod pojde. Pavel. Da. tako je, svet meriva. Krčmar (vstane, se priklanja). O, prevelika čast za mojo hišo; kar premore, vse vama je 11 na razpolago. Samo nekaj vaju prosim : Ne pozabita name! Vama je vse mogoče, lahko osrečita mene reveža, saj ne mislim zastonj. Peter. To bova že še videla. Vi morate dokazati, da vam je res kaj na tem, za kar naju prosite. Kaj pa želite pravzaprav? Krčmar. I, no, samo eno malo željo imam. Najpreje bi vaju lepo prosil, naj bi šla železnica po mojem travniku doli za vasjo ; prodati sem ga mislil že zdavnej, pa ni kupca. Potem bi vaju prosil, da bi bila tam-le na mojem vrtu železnična postaja, saj me poznate poštenjaka. In glejte, tam-le, tri hiše od moje, je odprl pred par meseci neki pritepenec krčmo in me hoče uničiti. Če bi bila pa postaja na mojem vrtu, stavim, da bi ga marsikateri zvrnil pri meni kak poliček. Potem prosim le še, da bi dali meni kako podjetje. Jaz sem znan po celi deželi in delavcev bi lahko dobil, kolikor bi jih hotel. Potem bi rad — Peter. Ali je to ena mala želja? Krčmar. Ne zamerite, preslavni gospod merjevec, in odpustite mi, če sem zinil kako neumno. Gospoda ostaneta tako pri nas na kosilu? Seveda. Bodita brez skrbi; vse bo v najlepšem redu in če želita kočijo, odideta, rad naprežem. Nekaj že tudi rad naprej plačam (v^ame listnico), samo da se bosta ozirala name. Pavel. Za druge stvari ne moreva oblju¬ biti. Toda toliko pa lahko napraviva, da pojde železnica po vašem travniku in da bo na vašem vrtu postaja, če le ni svet preneroden. 12 Peter. Popoldne ga gremo gledat. Krčmar. Ali vam dam denar tudi šele popoldne? Pavel. To je vseeno. Pa vendar bo skoro boljše, da nekaj daste sedaj. Iz tega spoznava vašo resno voljo, sicer bi bilo mogoče misliti, da se norčujete iz naju. Krčmar. To je pa res. Zato prosim tule za vsakega gospoda za sedaj po 30 gld. Ali bo dovolj za prvo silo? Peter. No, bo že. Stroškov je sicer ve¬ liko, toda upam, da se za prvo silo že porav¬ najo, kakor si že bodi. Peti prizor. Janez (ki je %e nekaj časa poslušal ves po¬ govor, pride bližje). Potujoči rokodelec prosi kaj malega podpore. (Govori v koroškem narečju.) Krčmar. Jaz ne dam ničesar. Poberite se! Pavel. Cajte, nekaj vam dam. Toda preje mi morate povedati, ali ste Korošec? Janez. Uganili ste prav. Korošec sem! Pavel. Ali res pri vas na Koroškem ljudje še-le v štiridesetem letu pridejo k pameti? Janez. D06, do6. Pa še takrat je treba paziti; ena četrt ure je zato odmerjena; če to zamudi, ostane celo življenje tak trapeč kakor ste vi. (Odide.) Peter. Ha, ha- skupil si jo. Prav se ti godi, kaj pa brusiš jezik nad vsakim človekom. ‘3 Krčmar (pogleda na stran). Zopet je neki postopač tukaj; ali naj ga odpodim? Tega mrčesa je res toliko, da mora človek že zaradi njih ubožati. Pavel. Ce bi kateremu kaj dal. Le nikar ga ne podite. Peter tu naj poskusi svojo srečo ž njim. Na, tu imaš dva krajcarja, da mu jih daš. France (vstopi govori v poljanskem narečju). Najponižnejše se vam predstavljam, slavni go¬ spodje. Rokodelec sem na potu in slabo se mi godi. Že dva dni nisem nič gorkega pokusil. Zato prosim. (Pomoli klobuk.) Peter. No, no, nekaj doboš; samo to mi povej, kdaj si se zadnjič zlagal. France. Bi že, toda — toda (praska se %a ušesi), če bi smel. Peter. Le kar brž, brez strahu ! Katera je bila tvoja zadnja laž ? France. I no, to, da sem vam rekel »slavni gospodje". Pavel. Ali imaš dovolj? Peter. Spičast jezik imaš. Povej mi le še to, katero rokodelstvo ti je najljubše? France. Brez zamere, tisto, katero vi sedaj izvršujete. (Kaje j roko, kakor bi pil.) Peter. Tič si pa res, kje si pa doma? France. Poljanec sem. Peter. Cuj, ti prijatelj 1 Ali je res poljanska dolina tako ozka, da noben vol ne more skozi ? France. No, potem ste morali biti takrat še tele, da ste prišli skozi. 14 Pavel (se ^akrohoče). Dobro si ga dal. Peter. Na, tu imaš. (Mu stisne nekaj v roko.) Ali bi rad še kaj povedal? France. Samo to : če bi bil tisti-le kozarec vina moj, bi ga jaz vam dal. Peter. Izvrstno! Na, tvoj je! Prositi pa znaš. France (izpije). Priporočam se. (Odide.) Pavel. Veš ti, midva nimava sreče s svo¬ jimi dovtipi. Najbolje bo, če jih pustiva. Peter. Ko jih začneva, kakor se spodobi, potem bo drugače. Tako mislim jaz. Se danes bo prilika. Krčmar. Gospoda mi ne bosta zamerila, da se za nekaj časa oddaljim. Moram naročiti vse potrebno v kuhinjo, da bo opoldne kaj dejati na mizo. (Pogleda na stran ) Danes pa ne bo konca, že zopet gresta dva; sedaj sta pa dva žida-krošnjarja. Želim vama dobro kup¬ čijo ž njima. (Odide.) Peter. Kaj maraš, ljubček moj, dobro kosilce sva si že priborila in poleg tega še par grošev. Pavel. Mene že skoraj vest peče, da sem jih vzel; kaj bo iz tega? Peter. Le brez skrbi bodi, saj mu jih končno lahko povrneva. A kosilo in pijača se nama pač spodobi. Pavel. Ti si junak. Živio! (Trčita)) Šesti prizor. Abraham (vstopi s krošnjo, se priklanja). Zlatha thobhra juthru, kospoti, bhoste kotovi >5 thaki dhobbri, bhoste naphravili z menoj khšeft in bhoste kaj kupili. Imam izvrstno, khrasno, lejpho, ceno robho. Pavel. Od juda ne kupim nič. Z naj¬ boljšim judom ni nič, goljufa, kjer more. Abraham. Thobra. Zatho pa smethe kti- pithi ot mene, ker jaz nisem najboljši jiid. Peter (se smeje). Dobro si jo povedal. Na, odpri, da vidimo, kaj imaš. Krčmar (nastopi). Spravi se mi izpod nog, ti nesramni Abraham! Pavel. Pustite ga, botrček, le pustite ga ; morda vendar napravimo ž njim kako kupčijo. Abraham (odpira svojo krošnjo in polaga na mi^o). Tule imam ghiimbe, najlhepše, naj- svitlejše, thakih ne dobite po celem svejthu ; sam afrikhanski cesar jih naroča pri meni. Pa nože, lahko razrežete meglo ž njimi, thako so ojstri, in če mi dhaste pethak zanj, se zakol¬ nem, da imam pri njem najmanj štiri goldi¬ narje škodhe; pa dham gha vam za tri, kher sthe vi. — Ali pha milo in thu trakhovi in rhobci in ruthce is prave morskhe svile in zrcala, da kažejo najghrjegha človekha lephega kot zarja nebeškha. In šivankhe in nithi, trdne, dha se teset thakih kakor sthe vi lahkhu obhesi nanje, pha se ne prethrgajo, in popir in črnilo in vosek, rokhovice, škharje, naprstnikhi, krtače, predpasnikhe, vse khrasno, prelejpho, preslavno, isbirajthe in kilpithe. Narethite khšeft s menoj, ne bho vam žal. Do smrti bhoste hvaležni Abrahamu. i6 Peter. Nehaj, nehaj, sicer oglušim. Tvoje litanije se vlečejo od vzhoda do zahoda. Dalji so nego tvoj nos. Sicer pa le brž spravi svojo ropotijo. Vse to, kar si nama pokazal, dobim v mestu za pet goldinarjev. Abraham (spravlja počasi). Vi brijete norce s stharim Abrahamom. A kospothi so iz mesta. Grdha luknja je tho mestho, malovreden khot, ni za rabho. Sem phil tham, pa sem lethal ot eneka khonca tho drukeka, pa nisem mokeli zmenjathi cekhin. (Vsi se mu smejijo.) Peter. Abraham, lažeš. (Zavihti palico proti njemu.) Abraham. Ojthe, jojthe. Kakho bi mohli lakhati, saj res nisem mohli smenjathi cekhin, ker nopenegha nisem imel. (Vsi se mu smejijo.) Peter. Sin Izraelov, ti mi ugajaš. S teboj bi veljalo napraviti kako kupčijo. Ali res nimaš sicer nobene stvari več ? Abraham. Khaj naj imam, jaz revež, jaz bherač. Pa vi, mlathi kospothi, imathe lejpho phalico v rokhi; pa bi bili thako thobri in bhi mi jo pokhazali. Peter. Rad, prav rad, in Če ti ugaja, lahko takoj napravimo. Koliko daš zanjo? (Mu dd palico.) Abraham. Lejpha phalica, rejdha thaka phalica. Topatha mi, dha bhi koj thršal pet¬ indvajset, če bi bhila moja. Peter. Verjamem; ti se daš rad na pol ubiti, samo da moreš koga preslepariti. Vendar pa sem že rekel, da si mi ti všeč. In zato, ■7 boter Abraham, poslušaj. Ta-le lepa palica, ta-le umetno krasna palica je lahko tvoja, samo če jih držiš pet ž njo. No, kako bo? Ali si pri volji ? Abraham. I seveta hočem, saj je thako thober khšeft in nobhenega soltha ne morem iskupiti pri tem. Peter. Samo to premisli: Bil te bom jaz, in moji udarci ne bodo premehki za tvojo kožo. Abraham. Naj bholi; tho se posapi, in klopase se zacelijo, a phalica bo moja. Peter. Tako bi bilo sedaj vse v redu. Pavle, malo prestavi klop, da bo bolj priložno zame. (Uboga.) Abraham (se strese). Ali pha bhoste, vi kospothi, moš peseta; ali bho phalica moja, če jih dhršim peth? Peter. Prav gotovo. Tu-le krčmar in moj prijatelj sta za priči: Kakor hitro ti jih od¬ štejem pet, je palica tvoja. Pavel, krčmar. Midva pričava. Abraham. Lejpha je tha, samo ni še prav kotova, dajte thu Ferjanu kakho sasthavo — mošnjo ali uro, in če ne dhaste phalice, bho pha ura moja. Peter. Malo nam zaupaš, pa naj bo. Nate, Ferjan, tu-le je moja ura. Če bo jud zaslužil mojo palico, kakor sva se dogovorila, in če mu jo jaz ne dam, pa naj bo ura njegova. Krčmar. Dobro, tako se bo zgodilo. Peter. No, ali si sedaj zadovoljen ? Če si, vlezi se na klop. 2 i8 Abraham. Jojthe, jojthe, jojthe. Tho bho bholelo. Pa saj isgubhiti ne morem nič in nič ne riskiram. Oj, usmiljenje s starim Abraha¬ mom! (Se vle^e.) Sedmi prizor. Izak (je je dlje časa čakal pri vratih, kar na naglem pristopi). Milostljivi kospothi, poča¬ kajte malo, vaša knadha, phrosim phonižno; sem poslušal, kakho se je splethel khšeft, ki gha sthe hoteli naphravithi z Abrahamom. Vaša knadha, Abraham ni vredhen phalice, jas rad jih thršim peth preš zastave. Dhajte jih meni peth in phalico, vaša knadha. Abraham (skoči po koncu). Ne bho nič is thega, Izak, ne bho nič is thega. Jas sem začel phrvi khšeft in moj mora biti profith, le pojdhi proč, Izak, kar pojdhi, kar proč. (Ga tišči ven.) Izak (se brani). Ne krem, pa ne krem. Nimaš thi nič koforiti vmes; je mladhi kospothi sam kospotar in on bho toločil. Peter (se smeje). Mirujta vendar! Nazadnje se še med seboj stepeta zato, kdo naj bo tepen. Kaj misliš, Pavle, ali ima pravico Izak, da mu jih nabrišem pet.' Pavel. Morda ima, toda do tistih pet, ki pripadajo Abrahamu, nima prav nobene pravice. Krčmar. Jaz mislim ravno tako. Peter. Tedaj, ljubi moj Izak, potrpite. Bom pa vas v drugo. Abraham, alo, vlezi se! Abraham (se vle(e). Jojthe, prejojthe. Vi imathe phrav, sedhaj jih dhršim jas, dhrugič pa ti, Izak. Izak. Vaša knadha, ne začnite še; jas jih rad dhršim šesth. Vsi (se smijo). Na, ta je lepa. Abraham (se na pol vzdigne). Pri bradhi prerokba Habakuka, thi si hudhopneš, Izak. Thi me hočeš koljnfati in priphravithi v škoto; zdhaj jih bhom moral thršati šesth. Jojthe, jojthe. Peter. Le miruj, Abraham. Kakor sva se dogovorila, pri tem ostane. Tvoje poželjivo srce se nasiti, ti jih doboš. In ti, Izak, spravi se mi ven. Izak. Vaša knadha, jas jih dhršim sedem, no, če ni drugače osem, — naj bo, devet jih dhršim, ali čujethe ? — Pavel in krčmar (ga ^grabita). S tem ne bo nič. Poberi se ! Abraham (dvigne se na pol) . Le ven ž njim, z grdobho, ki me je hothel pripraviti ob za- služekh. Izak. (Oba ga potiskata sko^i dvorišče.) No, poslušajte ! In to je moja zadnja ponudba: deset jih dhržira, ne več, ne manj. (Odide.) Abraham. Baruk adonaj ! Spravil se je. (Se vleje.) No, sedaj hitro začnite, predno se pritepe nazaj! Peter. Takoj se ti zgodi po tvoji želji. (Ga udari s palico po hrbtu, da poči. — Zato mora imeti pa pod suknjo kos usnja) 20 Abraham (si mane hrbet). Ojthe, jojthe, prejojthe ! Peter. Proč z roko. Sedaj pride numero 2. (Udari.) No, kako se ti kaj prileže ? Abraham. Jojthe, jojthethe, hu — hu — hu — as. (Skoči S klopi in se vsede smešno.) Krčmar. Saj ti je gospod merjevec že naprej povedal, da ne bodo premehke. Pavel. Hej, Abraham, ali ne maraš več ? Abraham. Hu, hu, jov, jov, saj gre za phalico. Peter. Tedaj pazi. (Udari.) Numero 3. Abraham (kakor prej). Pavel. Ta ni bila slabo zmerjena; toda Abraham, ti si le podaljšaš trpljenje, ker skačeš po sobi kakor žaba po vodi. Abraham. Vam je lahkho ghovoriti, toda taka phalica Človekha sama vzdigne. (Se vleje.) Krčmar. Sedaj je torej predzadnja. Peter (udari). Numero 4. (Postavi palico v kot.) Abraham. Jov, jov, dhajte, prithisnithe me bhrž pethič. Peter. Sin Izraelov, pete ne dobiš nikoli. (Vsi se ^asmejijo, Abraham skoči po koncu ) Abraham. Kha — kha — khi — kho —■ kho — phravite ? (Ves izven sebe.) Meni — vi — nočethe dhati pethe ? Ju, jd, koljufija. Jov, jas reveš, jas nesrečnik! Pa saj morathe, mo- rathe, pravim, da morate. Kospothje so za pričo. 2 I Pavel. Mi smo za pričo, da si jih dobil samo štiri. (Se smeje.) Abraham. Potlej moram dobhiti še petho. Peter. Ne židišče, tahko nisva sthavila. Pavel. Moj prijatelj Peter ima prav ; do¬ kler jih ne držiš pet, palica ni tvoja. Abraham (priliznjeno). O ljubeznjivi, thobri, najlepši kospoth, prosim vas pri vseh patrijarhih in prerokhih, dajte mi še petho. Peter. Ne bodi šemast, še na misel mi ne pride kaj tacega. Meni se prav nič ne ljubi, da bi dal svojo, s srebrom okovano palico takemu grdemu umazancu. Abraham. O phravica, phravica! Mojzes, pridhi mi na phomoč! Pha mendha vsaj ne bhoste kholjufali reveža za njeghov trdho pri- služeni zaslužekh; phrosim vas na kolenih (po¬ klekne), dhajte mi še jedno. Dajthe mi jo. Phrav iz srca pholjubim rokho, khi me bho bhila. (Ustane.) Le dhajte! Khar vleghel se bhorn. Peter. Tvojih poljubov si prav nič ne želim. Če se hočeš vleči, vlezi se in leži, dokler te pusti Ferjan na dvorišču. Abraham. Ka — aj ? Vi thedaj nočethe ? (Pavlu in krčmarju.) Pha phrosim vaju, dhajta m > jo, khi mi še kre pho phravici. Pavel. Če ravno želiš, jaz ti jih tudi rad dam še več; toda če misliš, da bo tako palica tvoja, se motiš, ljubi moj Abraham. Krčmar. Tako je, Abraham ; tale gospod te morajo udariti še enkrat, tako smo sklenili. 22 Abraham. Jov, jov, na khanth sem prišel, uničen, umorjen sem. Thepli so me krosovitho in zastonj. Jovthe, jovthe. (Udarne krošnjo.') Izak (ki je je dlje časa opazoval). Prav thi je, prav; saj si hotel, da so the namlathili; na, in mene si odkhnal. Dhanes so pa tebe kristijani namazali. Phrav ti je, privoščim thi iz celegha srca. (Odide.) Abraham. Izak, le pothrpi. Tvoje veselje mortha ne bho dholgo. Jov, jov, khaj bo z menoj. (Odide.) Pavel. Peter, dobro si jo zdelal. Ta dovtip se ti je posrečil. Krčmar. Res, ta je bila pa nekaj vredna. In sedaj prosim, gospoda, kosilo je že pri¬ pravljeno. Peter. Teknilo mi bo. Lačen sem že, da se komaj držim po koncu od samega smehu. Pavel. Tudi meni že kruli po želodcu. Krčmar. Bo kmalu bolje! Sedaj bomo imeli čas, da se lepo, brez ovir, pogovorimo o železnici. Pojta z menoj ! Peter (Pavlu). Tega bova tudi dala. Pavel. Dobro se nama godi. (Zastor pade.) Drugo dejanje. (Na prostem, nekaj dreves ) Prvi prizor. (Janez in France prihajata po stezi.) France. Tedaj meniš, da ni nic napac- nega, kar nameravava ? Janez. E, gotovo nič. Zakaj bi se vsak škric že norčeval iz naju? Sicer pa je vse samo nedolžna šala, in vračati smeva, kaj ne? France. Dobro, da sva izvedela vse, kako in kaj. Nekaj sem sam slišal, nekaj ti, drugo sva pa doznala po jezičnih ljudeh. Janez. Kakor blisk se je razneslo po vasi, da sta prišla dva merjevca merit železnico, in vem, da je sedaj pri Ferjanu vse polno ljudi, katerih bi vsak rad kaj dobil. France. Toda poznava tička. Saj sta bila P r ed par leti v isti hiši na stanovanju, kakor mi¬ dva. Sedaj študirata nekje v Nemškem Gradcu >n kakor je videti, ne preveč pridno. Janez. Šale zbijata z vsem, kar jima pride vštric, kakor že znajo taki ljudje. 24 France. Ta neumni krčmar jima pa vse verjame. Ne vem, ali je še kje na svetu kak bolj aboten človek. Janez. In poleg tega je skop, da je grdo. Mene je hotel zapoditi. France. Mene tudi, in zato, ker sta bila ta dijaka vendarle prijazna in darežljiva, se mi zdi skoraj hudo, da bi ju naplahtala. Janez. Nič ne; kakor sva se dogovorila, tako bo. Jaz jima tudi navijem uro, da bosta vsaj vedela, da rokodelci nismo za igračo. France. Kje boš pa dobil obleko ? Janez. Nič ne skrbi. Je vse pripravljeno. Včeraj sem bil kupil od nekoga jako imeniten plašč za na pot. Kapico pa nosim, kakor veš, vedno seboj. France. Pa te bodo spoznali, ker so te videli predpoldnem. Janez. Nikar se ne boj. Strah je hujši, kakor spomin ; vrh tega pa upam, da je krčmar¬ jeva brozga vsaj toliko močna, in da sta dijaka vsaj toliko žejna, da ne bosta preveč resna in premišljena. Tedaj kakor sva se dogovorila. Tule nekje mora biti krčmarjev travnik. Jaz se grem opravit. Ti pa skrbi, da pridem ob pra¬ vem času vmes. (Odide.) Drugi prizor. France (sam, gleda okrog sebe). O, od nikoder še ni čutiti nobenega človeka. Sicer je pa danes tudi taka vročina, da se Bogu 2 5 usmili! — Janez, tovariš moj, je pa res malo preveč predrzen. Meni se pa vsak človek takoj smili 1 Z besedo bi jo že še kateremu vrnil, a tako pogumen kot je Janez, pa nisem. — Bog ve, kaj delajo sedaj-le naši domači. Daleč sem od njih, v dveh dneh gotovo ne pridem domu od tukaj. Toži se mi pa res vselej, kadar se spomnim na dom. (Si briše sol^e.) Ej, sram te bodi, jok ni zate. Saj sem bil že od mladih nog z doma v mestu, ne vem, kaj me sedaj tako prijemlje, ko grem na tuje. (Pojet) „7 Bogom!" težka je beseda, Ž njo se žalost v dušo vseda, V prsih gloda, srce vije. Solza lice mi polije, Ko se s svojimi poslavljam, Ko domači kraj pozdravljam, Ko zakličem goram, logom: »Z Bogom, z Bogom!" Skrile so se že planine Mile moje domovine. Daleč stariši so dragi, Ljubi bratje, znanci blagi. Tuji svet mi jih odmiče, Srce mi pa vedno kliče Njim in domu, goram, logom : ,.Z Bogom, z Bogom 1“ Pa saj vse na svetu mine, Pride, se pokaže — zgine. Resni me spomin pretresa, 26 Ure zadnjega slovesa, Ko bom celi svet zapustil, Zadnjič še v slovo izustil Kršnim goram, cvetnim logom: »Z Bogom, z Bogom 1“ Kruljač (pride bližje, je dlje poslušal). Kaj pa poješ tako žalostne, mladi fant, da bi bil kmalu še meni privabil solzo na lice? France. Kaj me pa poslušate ? Kruljač. Kdo bi ne poslušal tako lepe pesni r Vidi se ti, da si dober mladenič. Ko bi imel kaj premoženja, kar za svojega bi te vzel. Všeč si mi. France. Hm, oče, vi ste pa jako radodarni. Kruljač. A žalibog še sam zase nimam za življenje. Prositi moram dobre ljudi. Zato jim pa vračujem z dobrimi sveti. France. Le meni ga dajte, ker ste me poslušali. Kruljač. Tebi ga skoraj ni treba. Le to bi ti povedal, da ohrani svoj dom in svoje domače vedno v tako ljubeznjivem spominu kakor si preje pel. Vidiš, moj ljubček, človeku, ki hodi po svetu, se ponudi mnogo prilik za slabo, morda celo več nego za dobro. V takem času je pač dobro spomniti se Boga in nje¬ gove vsevednosti, toda vidiš, Boga nismo nikoli še videli in zato je malo težko, poklicati si Ga v vsakem času v spomin. Ložje se pa spomnimo namestnikov božjih na zemlji — očeta in matere. Zato na moj svet! Ne pozabi 27 nikdar svojega doma, svojih domačih in zlasti svoje matere ne. Spomin nanje te bo vedno potolažil in pokrepčal. France (ginjen). Lepo si mi povedal. Na, tu imaš — {Išče v {epu.) Kruljač (se brani. Nikakor ne vzamem od tebe. Ti si sam revež. Se krvavo boš po¬ treboval, kar imaš. France. Potem pa: Bog plačaj. Moram oditi. Kruljač (mu se%e v roko). Bog bodi s teboj. (France odide.) Tretji prizor. Krnljač (sam). Se so dobri ljudje na svetu, pa zdi se mi, da se dobrota le bolj revežev drži. Saj je bilo ob Kristusovem času ravno tako. Reveži so držali ž njim, bogatini so mu na vse mogoče načine nasprotovali. — Rado¬ veden sem pa, kaj je s Ferjanom in tema tujcema; vprašal sem deklo, pa mi ni vedela povedati druzega, nego da pojdejo travnik gledat, ko se zrak malo shladi. Bog vč, kakšno neumnost je Ferjan zopet napravil. Skopuh je res in trdih rok, toda hudega mu ne želim. Zato me je pa gnala radovednost tu sem, da vidim, kaj bo. Morebiti morem še Ferjanu kaj pomagati. (Sliši se petje', holadri!) Kaj pa je to t Dva veseljaka gresta po stezi. Glej no, Ferjanova tujca sta. Če sta ta dva podobna merjevcem, potem sem jaz župan. He, he. Berglo zastavim in še mavho po vrhu, da 28 merita ta dva samo globokost kozarcev. Dobro jih je moral napasti in napojiti Ferjan, ker sta tako Židane volje. Četrti prizor. (Peter in Pavel pripojeta, držeč se za rame, klobuke po strani:) Holadro, holadri, Mi smo tiči, mi smo mi! Holadri, holadro, Vse dobimo, kar le črno. Juhihi, juhehe, Svet naj rakom žvižgat gre! Juhehe, juhihi, Le da v miru nas pusti' Peter. Kaj pa ti, starce, tu postavaš? Delat, delat! Kruljač. To bi rad delal, kar sta vidva sedaj, le dajta mi tacega dela. Pavel. Že zopet imaš smolo, Peter, treba bo drugače začeti. Ti, kdo pa misliš, da sva midva ? Kruljač. Tega sicer ne vem, to pa vem, kaj nista in kaj bosta, če se kako kaj ne iz- premeni. Peter. No, kaj nisva? Kruljač. Tega še ne povem, zato ker ne maram, da bi mi priletela katera po hrbtu. Pavel. In kaj bova? 29 Kruljač. Kaj bosta ? — I, če že hočeta vedeti: kakor vse sedaj kaže, to, kar sem zdaj jaz. Peter in' Pa vel. O, o, o! — Ti si pa neizrečeno predrzen. Kruljač. Berač mora imeti to lastnost, sicer ne uspeva njegovo rokodelstvo. Peter. Ti si videti razumen berač. Povej nama tedaj, ali misliš, da je kaj beračev v nebesih ? Kruljač. Hm, beračev? Več, nego iz vaji¬ nega stanu. Pavel Kako to ? Kruljač. Iz vajinega stanu se ve samo za enega. Pavel. Za katerega t Kruljač. Ne vem, ali bi vama povedal ali ne. — Pa naj bo, vsakemu človeku dam kak dober svet; morebiti se bo moja beseda tudi vaju kaj prijela. Peter. Le brž zini. Kruljač. No, iz vajinega stanu se ve med svetniki samo za desnega razbojnika. (Hitro odkrevlja.) Peter, Pavel. Ti nesramnež, ti 1 (Skočita y a njim.) Peter. E, pustiva ga, saj nama le vračuje. Dobro nama jo je zasolil. Pavel. Tedaj tam-le bo tisti travnik. Se¬ veda močviren je tu v kotlu. Ni čuda, če ga hoče ta neumni krčmar prodati za drage novce. 3° Pametna je ta, pravim jaz, samo midva mu ne bova prodajala. Ha! ha! Peter. Veš. ti kaj, Pavel. Tu je vroče, jaz ne maram stati na solncu. Najinega pri¬ hodnjega železniškega nadzornika še ni, in do¬ menili smo se, da se tukaj snidemo. Vidiš, tam-le je senca. Za grm se vleževa in, če ni drugače, malo zadremljeva. Meni se že zdeha. Pavel. Vse bi bilo prav, toda krčmar je prevelik bedak, da bi naju iskal za grmom. Peter. Res je tako, in vendar ga morava dobiti, da mu skaževa še zadnje dejanje svoje iskrene hvaležnosti. (Se smeje.) Pavel. Tu le na to rogovilo obesiva eno svojih sukenj, po tem bo vsaj spoznal, da sva blizu in naju skliče. Peter Pametno. Vzel nama je pač no¬ beden ne bo. Ljudje so tudi videti pošteni. Pavel. Bolj kot midva. Sicer pa le glej, da denar ven pobereš ; če so prav ljudje po¬ šteni, he, he ! In če ti suknjo kdo vzame, ob¬ drživa si denar zanjo, saj ga že imava. Peter (sleče suknjo in jo obesi na drevo.) Tako, sedaj pa le pojva! (Zevata, ko odhajata. — Za malo časa se čujejo glasovi i^a odra od druge strani.) Peti prizor Abraham. Veruj mi, Izakh, tudhi thebe bhodo nadhuli. In pri bradhi Abrahama, mo¬ jega očetha, še sethaj me bholi in srbhi hrpet, thakho me je mazal. Malo dha nisem kaputh; 3 1 gedohes bhi kmalu thopil. A jas thrdno upham, ta jih bhoš tudhi thi še teležen. Izak. Izakh ni thakho neumen khakor Abraham, da bi se dhal (Nastopita, pogledata suknjo in skočita k nji.) Abraham (jo ugrabi). Moja je, moja je! Izak (jo tudi ugrabi). Ni res, moja je, moja je! Abraham (trgata se %a suknjo'). Jas sem jo vidhel phrvi. Izak. Lažeš in me hočeš koljufathi. Moje, Izakhove oči, so jo phrve saklethale, tole lejpho mojo stikhnjico. Abraham. Pha sem jo jas phrvi sakrapil. Izak. Ni res, jas sem bhil phrvi phri nji. Abraham. Ne bho ne thvoja, thaj jo sem. Izak. Krtoba; Abraham, sem ž njo, moja je in moja bo. (Trgata se tjanjo, l^ak potegne in jo nekaj natrga; pri tem pade ^nak, dr%eč ja njo.} Vsi prerokhi, moja bho. Abraham (gakriči'). Jojthe, jojthe, speth stha thukaj, jas jo potheknem ! (Spusti suknjo in odbeži.) (Peter in Pavel prideta s palicama v rokah.) Peter. Ali ga vidiš? Tu je tat na tleh. (Zagrabi ga ~a ovratnik.) Pavel. Lej no, Izak, ljubi moj Izak, ali si ti? Kaj pa ležiš tukaj? Le počakaj malo, saj ti ni nič sile. Drugi lopov pa beži, da mu maha suknja na vse strani. Prav gotovo je Abraham. 32 Izak (skuša vstati . O, prethopri kospodhi, Abraham je bhil, Abraham. Jov, jov, kakšna krtobha je; hothel je urophati tho vašo lejpho siiknjico, in jas sem mu branil. Lahko gha še ujametha. On hitro theče, pojtha za njim, bo ušel. Peter. Naj le uide, da si le ti tukaj. Abraham je že dobil svoj delež in sedaj si ti na vrsti. Izak. Jov, jov, jas bhom kapores, če me prš ne spusthitha. Pavel (se smeje). Tako hudo ne bo. Le počakaj; če boš miren, bo kmalu vse poravnano. Peter. Samo deset ti jih bova naštela, saj si jih menda toliko hotel imeti. Sedaj jih doboš. Izak. O, sa vse na svethu, spusthitha me. Nopene nočem imethi, nopene, nopene. Usmi- litha se me. Jas sem netolžen, oj sthrašno ne- tolžen. Khrivica vpije sa maščevanje. Kapores sem, kapores. Netolšneka človeka hočeta za¬ klati, upithi, rasmesariti. Jov, jojthe. (Se vije.) Pavel. Le počasi. Peter te je že obsodil. Pet ti jih da on zavoljo suknjiče, pet pa jaz, zato ker si bil nevoščljiv Abrahamu zavoljo njegovih palic. Ha — ha! Peter. Tako bo. Sedaj pa na delo. (Ga obrne.) Izak. Ropharji, morilci, khrivica, žandharji, policija. Usmiljenje, oj ti, Abraham, vsi patri- jarhi. (Kriči; med tem ga bijeta in štejeta vsak po enkrat.) 33 Pavel. Numero 10. Izak, sedaj smo bot. Toliko si jih zjutraj zahteval. Peter. Pošteno sva ti jih izplačala; da naju drugič ne boš tirjal več zanje, moraš dati pobotnico, da si jih resnično prejel. Izak. (Vzdihujoč vstaja in se mane.) Jo v, jov, khakšni ljudje ste, kot lev, kot korila, kot ris. Se polj sthrašni! Moje upokho truplo je vse razmesarjeno. Mortha se že več skupaj ne thrši. Thošil bom vaju, thošil pred cesarskimi sothnikhi. Jov, jov. (Hoče oditi.) Pavel. (Ga ^adr^uje.) O tako brž nismo opravili! To je bil še-le jeden račun. Peter, str¬ gane suknje mu ne boš pustil kar samo na nje¬ govi umazani vesti. Peter. Saj res; dobro, da je samo po šivu strgana, zato bom milostno ravnal. Pet goldi¬ narjev mi daš. moj lepi Izak, pa bo vse dobro. Izak. (Se ustavlja.) Pusthitha me, saj sta me nabhila za dheset stikhenj. Pavel. Ne bo nič, ali— (Zamahne s palico.) Izak. Pothrpithe z menoj, saj se Jahkho pobothamo. Milosthljiva kospodi, koliko jih moram še thršati, ta bho plačana suknja. So¬ dite v ljubezni ! Peter (se smeje). Hm, pretepanja še ne bo konec, kakor se vidi. No, naj bo ; pet jih dobiš, ker je pet goldinarjev. Izak. Jov, jov, peth!-Pha phrosira, dha se preth tokovorimo, dha se bho vsakha phalica posebhej odračunila. Pho koltinarju, khaj ne ? — — 34 Pavel (se smeje). Zvita buča si pa. Abra¬ hamova usoda te je zmodrila. Peter. No, res si pameten. Zato pa raje kar plačaj tisti petak. Izak. Ka nimam in ka nimam. Jas sem največji siromakh poth svithlim solncem. Spu- sthitha me! Pavel. To bova kmalu videla. Peter, primi ga. da mu preiščeva žepe. Ge si naju nalagal, grdež, plačaš dvakrat toliko. (Mu hoče preisko¬ vati (epe.) Izak obema rokama dr~i (epe). Cajthe, pothrpithe; o jas reveš, jov, jov, takho me bholi ves život, da še stati ne morem, ves sem zmešan. Peter. No, ali bo kaj ? Izak. Pogledham v svoj stihi, bhorni moš- njičekh, če imam to khrasno svoto thenarja pri sebi. (Odpre mošnjiček, obrnivši se od njih in našteje potem s tresočo roko pet gld.) O, moji lepi kul- thinerji. Surovca, berač sem zdaj, pravi berač. Tošil vaju bhom, thošil! Peter (v^ame denar). Kakor se ti zdi, toda potem glej, kako se ti bo godilo. Ti si nama hotel ukrasti suknjo. Pavel. Jaz mislim, da imava že dovolj s temi judi. Res, da nista še dobila, kar zaslu¬ žita, toda naj bo. — Abraham je ušel, in ta dva Žida nama danes lahko še v tretje prideta pred oči. Peter. Jaz sem judov tudi že sit. In zato mi moraš obljubiti, ljubi moj Izak, da se takoj 35 izgubiš iz tega kraja. Svojo krošnjo imaš tu in sedaj hodi. Do gozda te spremiva. Izak. Vse boni uboghal, vse, prav vse. Samo ne bhijta me več. Joj. prejoj, uničen sem. (Zbira svoje stvari in odhajaj Peter. Hitreje! Pavel. Le brž! {Odhajata, ^a malo časa pride Ferjan.) Šesti prizor. Krčmar. He-he, to bo dobra kupčija danes. Moja dva merjevca sta pridobljena. Saj ravno tam doli podita krošnjarja Izaka. Gotovo pri¬ deta hitro nazaj, kot smo se dogovorili. Zvit sem pa, zvit. Železnica je lepa stvar, A meni je pač malo mar. I, kaj mi bo železnica? — Dobiček spravljen — ta je tič! Kaj briga mene celi svet, Če žep moj nima nič? Jaz cenim modro vso zemljo In solnce^ mesec in nebo, Le toliko je vredno mi, Kar obogati mi mošnjič. Kaj briga mene celi svet, Če žep moj nima nič? Zato pa vriskam zdaj vesel, S kosilcem merjevca sem vjel, 3& Teh par petakov, litrov par K stotakom dela mi mostič. Kaj briga mene celi svet, Če žep moj nima nič? E, saj res. Tale travnik mi bo rodil zlata na kupe. He, he! (Se smeje, v tem prideta Peter in Pavel.) Peter (Pavlu.) Drži se ! — (Ferjanu.) No, midva vas že dolgo čakava. Krčmar (se priklanja.) Oj, prosim za za¬ mero. Vročina me je premagala in malo sem zadremal, preslavna gospoda merjevca. Peter. To nič ne dene. Midva sva se med tem izvrstno zabavala. Krčmar. Gotovo sta Izaku kakšno nasolila. Peter. Da, da; toda o tem sedaj nimava časa govoriti. Tale travnik je Vaš, kaj ne? Krčmar. Ta je, ta, gospod merjevec. Kaj ne, da se bo dalo tako napraviti, da pojde že¬ leznica po njem? Peter. Hm, bomo videli. Jaz imam vrvico seboj, in takoj bova premerila, če ni prehuda strmina. (Izvleče vrvico) Joj, nekaj smo pa po¬ zabili. Krčmar. Kaj tacega ? Ali se ne da po¬ magati? Peter. Se že da, samo težje pojde.Ko¬ ličkov ni, da bi navezala vrvico nanje. Če bi bili Vi tako dobri, da bi jo držali nekaj časa? Krčmar. O rad, saj bo v moj dobiček. 37 Peter (Pavlu, kakor bi se posvetoval.) Ti, spravi, kar imava in imej spravljeno. Ob ugod¬ nem času mu jo pobriševa Pavel. Je že dobro ! Peter. Sedaj, gospod Ferjan, držite vrvico nad glavo, kolikor visoko morete. Grem po¬ gledat. (Se {godi; on nese vrvico {a oder in kriči .■) Višje, še višje 1 (Krčmar se stega kar more, stopa na prste i. t. d. Pavel pa spravlja v torbico in se smeje.) Peter (pride na{aj). Tako ne pojde; sem mislil, da bi bilo treba toliko vzdigniti. Ne bo treba. Pokleknite na jedno koleno in sedaj držite za vrvico. (Krčmar ubogaj Peter (i{{a odra). Roka se vam trese, tako ne bo nič. Vse mi zmedete (Krčmar se na¬ penja, da bi drjal ravno.) Peter (pride na{aj). Ne bo drugače da primete vrvico v zobe. (Med tem je prišel France na kraj odra in {ačne migati { obema rokama {a oder; krčmar kleči na tleh in dr{i vrvico v {obeh; Peter ga nekoliko urejuje in potem ravno hoče oditi {a oder; Pavel pa, tudi pripravljen, polaga ravno 3o gld., ki mu jih je dal krčmar, na papir, na katerega je { rdečim svinčnikom na¬ slikal dolg nos, in nese papir {a krčmarja; v tem vstopi Jane{ v dolgem popotnem plašču, { urad¬ niško ali častniško kapico na glavi.) Janez (odločno in hitro). Kaj se godi tukaj t (Vsi pogledajo, krčmar še kleči.) Janez. Jaz sem višji inženir; čujem, da se dva tujca tukaj ponašata za merjevca. Tu vaju imam pred seboj. Pokažita pravico ! ?8 Peter. Gospod inženir, ne zamerite ! Janez. Tukaj ne velja nič druzega. Poka¬ žita pravico ! Pavel. Oprostite. (Krčmar vstaja % vrvico v pobeli.) Peter. Midva sva dijaka, to je bila vse le šala. Krčmar (vrvica mu pade i^ ust). Oh joj, jaz sem goljufan I Janez. Da, goljufani ste. A tudi vi se boste morali zagovarjati pred sodiščem, ker ste se bavili s tako prepovedano kupčijo. Pavel. Gospod inženir, tu je njegovih 30 gld., ki nama jih je dal. Dobil bi jih tako ali tako. Tudi kar sva zajedla in zapila, mu bodeva plačala; samo sedaj nimava novcev. A s častno besedo se zaveževa, da dobi v treh dneh svoj denar. Janez. Tako ne pojde. Krčmarju ne bosta ničesar plačevala. On zasluži še hujšo kazen. Ge se spravite in če vama krčmar še za večerjo obljubi bokal vina in kruha, potem sem pri¬ pravljen, zamižati na jedno oko in za sedaj molčati. Krčmar. Bog mi pomagaj! Kako naj se spravim? Vse je splavalo po vodi, upanje in vino in kosilo in vse —! Janez. No, ali hočete storiti po mojem na¬ svetu? Sicer pošljem po orožnike, in stvar se bo drugje končala. Krčmar. Te sramote pa vendar nočem. Naj bo, dam za dva, naj bo tudi za tri bokale ; samo, gospod inženir, naprej me ne dajte! 39 Janez Sezite si v roke! (Si sedejo v roke poparjeni.) Samo vidva mlada dijaka ne zbijajta več takih šal, pred vsem pa ne zasramujta in ne šalita se iz ubozih rokodelcev, kateri imajo tudi kaj soli v glavi. (Odpne suknjo, vr(e kapo na tla.) Saj vaju je navaden rokodelec spravil na led. (Vsi se ^av^amejo; France pride bli^u, smijoč se; Kruljač je tudi med tem prišel, vzdigne berglo krišku in Jakliče:) Kruljač. Vidiš, Ferjan, pravica se je izkazala! (Zastor pade.) Zamujeni vlak Saloigpa. Priredil Ant. Kržič. Osebe: Peter, kmet iz Leščevja. Martin, občinski sluga. Potokar, sodar. Hribar, tesar. Zupan. Nadzornik. Učitelj. Nadzornik. Vratar. Orel, krčmar. Železniški sluga. Godci (po zmožnosti). Prvi prizor. Peter, potlej Martin. Peter (^abija velik rgtboj, pa naenkrat ob¬ stane in se močno udari ob čelo). Ti butelj ti, kaj sem pa mislil? Prešteti sem pozabil! — Zdaj moram pa vse izvleči iz zaboja in pre¬ kladati, — toda Peter, zdaj pa pazi, da slednjič ne pride še tisti, ki pravi : „V tretje gre rado." Preglej še enkrat račune in naročila, da ne bo kake sitnosti in i z gub e! (Pregleduje papirje.) Kaj je to? To je najimenitniše, naj bo le zmiraj na vrhu; zagotovilo mojega navadnega kupca, da mi jutri doplača zaostalih 150 goldinarjev. (Drug list) Ta list ima enak podpis; zevem, ravno ta kupec naročuje še 50 železnih lopat, 3° sekir, 6 krampov, 40 motik . . . Nekdo po¬ trka, Peter ^agodrnja.) Kdo me prihaja neki ze z opet motit, ko imam toliko dela ? Da bi ga ! (Še enkrat potrka; Peter se j epi o ^adere:) Noter ! Martin (občinski sluga, vstopi.) Dober dan, mojster Peter, kaj pa delate? Kaj? Peter. Veliko in pa iiiČ, je najboljši od¬ govor. Že vse sem bil zložil v ta-le zaboj; 44 začnem zabijati, — kar se spomnim, da še pre- štel nisem. In pa v tistem zaboju, ki sem ga sinoči pozno poslal, tudi ne vem, kako in ko¬ liko je. Koliko bo še dela! Semenj pa je že jutri! Martin. Meni se zdi, da ste včeraj malo preveč tako! kako se pij e.) Potlej pa ne¬ koliko preveč tako-le. (Kaje pijanost v nogah.) Ha, potlej se pa lahko kaj pozabi. — In ni čuda, če še zdaj ni v glavi pravega, jasnega vremena. Peter. Bodite no tiho, Martin! Saj je bilo tudi že pri vas večkrat tisto „tako“ (Pokale.) in pa tudi tisto „tako-le“. (Poka je še j nogama.') Martin. Zato pa vem, kako gre ta reč. Glejte, to je tako. Če noge niso stalne, maja se ves život, kakor barka na viharnem morju, zdaj na eno, zdaj na drugo stran (Kaje.) sem in tja, seveda glava pa še najbolj opleta. — In ubogi možgani potlej I Kaj se ne bi zme¬ šali ? In, da spomin ne ostane dolgo doma v taki glavi, to je čisto naravno. Peter. Nehajte pridigovati — saj pridigarja ne potrebujem. — Pijanost se mi samemu studi ; — le tak naj bi prišel, da bi me poboljšal. Martin (jase.) Ha, ha. Pijanca poboljšal! ? Peter. O, saj tak pijanec pa spet nisem. Kdo me je videl kdaj pijanega, ko je bila še moja dobra rajnica živa? Zdaj pa nimam ni- I kogar doma, da bi kaj storil za me in da bi mi kaj postregel. Moram iti kam, kaj bom ves dan tako' — Toliko pa rečem vam na vkljub in na vkljub vsem tistim, ki me tako sodijo, 45 kakor vi, da se bom nalašč poboljšal, in pi¬ janega me ne boste videli nikoli več! Martin. Kolikokrat sem jaz sam sebi tako rekel, pa kaj pomaga ? Zadnjič še pokore nisem bil vse opravil, — ker so mi bili precej dolgo naložili, — pa sem bil že spet enkrat precej »oblačen." Ej! s poboljšanjem je pač težak križ. Saj z drugimi bi ne govoril tako narav¬ nost, z vami pa že lahko o tem prav zaupljivo govorim. In grem tudi kaj stavit z vami, Če hočete, da ne boste dolgo držali tega, kar ste ravnokar rekli. Za pet litrov najboljšega vina stavim, da boste že koj jutri, ko greste v se¬ menj, spet vrtoglavi in prav bati se je, da boste še vlak zamudili, če vam bodo kaj noge vha- jale s pravega tira, tam, ko se gre proti kolodvoru. Peter. Bodite brez skrbi zastran mene. Eno vedro grem stavit, vi pa pet litrov, da se ne bo zgodilo, kar vi pravite. Martin. Naj velja! Peter. Zdaj pa brž povejte, kaj želite, kaj mi imate prav za prav povedati ’ zastonj, vem da niste prišli, kajti taki-le ljudje vaše vrste, ki morajo ob svojih petah živeti, ne delajo za¬ stonj stopinj. Le brž povejte, kaj je, — meni se mudi! Znabiti bodo spet kakošne nove d o - hlad e, ali kaj ? Martin. Vse kaj druzega. — Gospod župan so me poslali, da moram sklicati vse soseskine može k silno važni seji, ki bo ob petih zvečer; ker ste tudi vi odbornik, skrbite, da boste Punctum ob petih že tam. 4 6 Peter. Oh, tega pa že ne, oh, ne, ne! ne morem — ni mogoče — nisem v stanu. Poj¬ dite torej in recite županu, da se jim pustim prav lepo priporočiti, pa da naj me imajo iz¬ govorjenega: Jutri moram iti v semenj ; imam še toliko opraviti, pa sam sem; ne morem, pa ne morem. Bodo že brez mene sklenili, že naprej vse potrdim, kar bo sklenjeno. Martin. Jaz sem storil svojo dolžnost; po¬ vedal bom tudi gospodu županu, kar ste na¬ ročili; zakaj ne? Če pa bo kaj napak, vi glejte! Adijo! (Zastor pade.) Drugi prizor. Peter, Martin. Peter (se češe pred ^realom, obleče še suknjo, in sam s seboj govori). Danes bom še bogat mož, če mi pojde le vse po sreči. Kar imam še v mestu, kar danes s seboj popeljem in pa, kar je še na dolgu : Eno k druzemu mora znesti dobrih dvesto goldinarjev. Martin (pred vratmi). Ali ste že po koncu, mojster Peter? Ali smem že noter stopiti? Peter. Prosto I Martin (praska po vratih). Kaj mi pomaga vaš „prosto“, če pa ne morem kljuke najti v tej egiptovski temi! Vsaj posvetit bi mi prišli, saj ste me že lahko po glasu poznali, kdo da sem. 47 Peter (gre z lučjo in odpre; Martin vstopi v dolgi halji.) A! vi tukaj, Martin? se mi je zdelo, da je zunaj pred vratmi bilo nekaj tacega, kakor vaš glas. l'a kako, da ste kar v tej obleki prišli? Boste še koga prestrašili, če vas sreča zdaj po noči. Martin. To je vse zaradi naglosti. Že sinoči bi bil imel k vam priti, koj ko so pri županu sklenili tisto sejo, h kateri sem bil prišel tudi vas vabit, pa sem se bil predolgo zamudil v neki prijateljski družbi tam-le doli. Peter (pokaže). Kaj ne, že zopet takole? Je-li? Martin. Peter, Peter, to nagajanje se vam utegne še bridko utepati ; le pazite, da se nad menoj preveč ne pregrešite, da vam jaz ne bom kazal ne le takole (proti ustim), kakor vi meni, ampak takole (korenček strfe). Menda še niste pozabili stave? Kaj? Peter. No, le hitro povejte, kar imate, zame so danes ure drage ; kmalu bo treba na kolodvor, da se popeljem na semenj. Martin. Meni se pa zdi, da bodo ure za vas ravno tako po ceni, kakor' za me. Tisti kolodvor si le izbijte iz glave, kajti to vam moram povedati kar naravnost, če tudi znabiti radi ne slišite: z vašim semnjem danes ne bo nič; vi nikakor niste v stanu iti danes od doma, ne morete in ne smete. Peter. Kdo bo meni branil? Martin. E j, nikar ne bodite jezni, saj še jaz nisem, ko sem moral tako zgodaj vstati 48 zavoljo vas; počakajte, da vam razložim. Gospod župan je dobil pisanje, da te dni, najbrž že drevi, pride neki kralj po železnici do našega trga, od tod pa se odpelje v kočiji do svojega gradu, ki ga ima tam nekje, kaj vem kje. V pisanju od višje gosposke je tudi pristavljeno, da naj se kar moč slovesno sprejme. Peter. Kateri kralj pa ima priti, če smem vprašati ? Martin. Hm, tega si sam nisem zapomnil; zdi se mi, da je španjski kralj, pa vendar ne bom rekel, ko bi vendar ne bil pravi. Toliko vem, da je posebno milega srca in dobrih rok: Kadar se pelje na izprehod, kar polno pest de¬ setic zagrabi in meče okrog, naj pobira, kdor hoče, in ko je ta prazna, — pa le spet. Oj, to bomo pobirali! Peter. Kateri bi neki bil? I, pa bi bili še enkrat prašali, če si prvič niste zapomnili. Martin. Saj je gnala tudi mene rado¬ vednost in bi bil strašno rad vprašal, pa sem se zbal župana, da bi mi ne rekel zopet kaj tacega, kakor unkrat, ko sem ga bil vprašal nekaj iz radovednosti, pa se je zadrl nad menoj: »Ti in tvoj »firbec“ oba nista vredna fajfe to¬ baka!" Na to sem se spomnil, pa sem zato pot premagal svojo radovednost. Saj je za to še potem čas, ko ga bom videl, sem si mislil. Peter {pogleda na uro). Se pol ure imam časa. Martin. O, ves dan ga boste imeli. Po¬ slušajte dalje: Srenjski možje so sinoči pri žu¬ panu sklenili, da pojdejo z godbo na kolodvor. 49 da se poklonijo kralju in župan bode imel nagovor v nemškem jeziku. Seveda, vi morate tudi zraven biti, saj imate precej debelo piko že zato, ker vas sinoči ni bilo. Potem morajo biti vse hiše razsvetljene poleg onih ulic, koder se bo peljal kralj; saj dve sveči morate goreti na vsakem oknu. Torej morate tudi zato doma biti, da razsvetlite, ker nimate nikogar, odkar vas je zapustil pomočnik. Zakaj to sem že semtertje slišal, da bodo pobili okna tam, kjer ne bo luči. Mogoče, da še župan napove tudi kako kazen. Peter. Naj naredijo, kar hočejo; magari če gredo klatit zvezde z neba, jaz grem v semenj in sicer zdajle koj, da vlaka ne zamudim, ne zamerite (ga malo pahne). Do tedaj sem že lahko nazaj, ko se prične ta komedija. Martin. Le pazite, da vi ne napravite kake komedije v mestu, da ne bo zopet, kakor unkrat — veste? — ko ste se z mesecem kre¬ gali ! Mislili ste, da se vam smeje, pa ste kričali nanj; in tisti kamen, kako ste ga s palico pre¬ tepali, ker se vam ni hotel umakniti! Peter. Zdaj pa le glejte, da se mi zgu¬ bite, sicer se vam utegne zgoditi kaj enacega, kakor tistemu kamenu ob cesti. Martin (hiti ven, pa se nagloma vrne). Se nekaj bi bil kmalu pozabil. Ko bodo po trgu Vs i naenkrat prižgali luči, se bo dalo znamenje z zvonom ; (med tem se Peter pripravlja ^a na kolodvor) imejte torej odprta ušesa in nikar se ne ustrašite, kadar se prične, češ da kje gori; 4 5° saj ste menda pri gasilnem društvu, in pri vas je marsikdaj treba gasiti (Martin beifa ko Peter ^agrabi palico). To je hvaležnost, da sem vam vse sporočil in zarad vas moral tako zgodaj vstati. O, le pojdite v semenj, le storite, kar hočete! Vpijanite se, izgubite svoj denar, na¬ tepejo naj vas, ker ste taki, da si ne daste nič dopovedati! Oropajo naj vas! Jaz sem storil — čeravno težko, svojo dolžnost; storite tudi vi svojo! Adijo !! (Zastor pade.) Tretji prizor. (Potokar, Hribar, Orel; potlej Peter) (V krčmi pri „Or1u ‘ sedita sodar Potokar in tesar Hribar pri pivu.) Potokar. Danes je pa res lep semenj tukaj; že davno nisem videl pri nas toliko kupcev. Hribar. Posebno živine je bilo veliko, pa lepe, in tudi kup ni bil previsok. Orel. Nekoliko je pripomoglo tudi lepo vreme (gre k oknu). Pa ne vem, ali bo dolgo tako ostalo; tam za hribom se nekaj zastavlja. — O, glejte, glejte! tamle gre pa mojster Peter iz Leščevja. Oj kako se mu mudi! Potokar. Ali res ? No, to me veseli, že dolgo ga nisem videl. Kaj dober je za druščino. 5' Orel. Pa je videti, da danes ni kaj pri volji; kar ob hišah se plazi in tako plašno gleda le-sem, kakor bi se bal krempljev in kljuna mojega orla, ki je naslikan nad vrati. Hribar. O, Peter pa mora noter ; ne pojde ne tako meni nič tebi nič mimo; Orel, po¬ kličite ga 1 Orel (kliče sko^i okno). Hej! dober večer, gospod mojster Peter. Ali ste tudi vi prišli? Imate li dobro kupčijo? Peter. Imam, imam, gospod Orel. Dober večer! Orel. Menda vendar ne boste taki, da bi šli mimo nas; imam prav dobro pivo, ravnokar sem nastavil. Peter. Danes ne. se mi zelo mudi. Adijo 11 Orel. Take sramote mi pa vendar ne boste storili, da bi šli mimo moje krčme v kako drugo. Ali morda zadnjič niste zadovoljni bili z nami ? Peter. Bog obvaruj, nikakor ne; vendar danes sploh ne pojdem nikamor, sem že malo zajel pri železarju, ki od mene kupuje robo. Ne zamerite; jako se mi mudi na kolodvor, da ne zamudim vlaka, kajti nocoj moram biti doma, ko bi bilo ne vem kaj. Potokar. Recite, da sva midva tukaj. Orel. Pač škoda, ravno sta dva vaša stara znanca pri nas, ki bi zelo rada govorila z vami ; saj vlak odhaja šele ob šestih in zdaj je šele četrt čez pet. 4 5 2 Peter. Kaj pravite? da sta dva stara znanca pri vas? Katera neki? Potokar {gre k oknu). Tukajle precej lahko vidiš enega in drugemu je ime Hribar. Peter. Kaj vidva tukaj ? O, zdaj pa moram vstopiti za četrtinko ure. (Če{ nekaj časa pride, odlogi torbo in palico ter sede k mi^i.) Hej, Orel! en liter, vama na zdravje! Potokar. No, to me veseli, da te zopet vidim. Odkar smo se vojskovali zoper Lahe, te še nisem videl, mislil sem pa večkrat nate, in večkrat sem pripovedoval, kakšne smo brili, ko smo bili na potovanju na Dunaji in v Gradcu. Kako ti je kaj? Ali dobro kupčuješ? Peter. Nič se nimam pritožiti, hvala Bogu; le to je sitno, ker sem pred letom ženo iz¬ gubil ; nikoli ne morem iti brez skrbi od doma. Danes se mi pa še posebnomudi. Orel. O, se še nič ne mudi! Peter. Kako je bilo pa vama tačas? Po vojski se še nismo nič videli; ali sta vendar odnesla zdravo kožo domov ? E, vojska ni igrača. Hribar. Prav praviš; najhuje je, predno se začne ; ko pa začenjajo krogle žvižgati, tedaj pa popade človeka tolika jeza, da se za nobeno reč nič ne zmeni, ampak kar strelja in maha na okrog — in potem dobi pohvalo, da še sam ne ve, kdaj in zakaj. Potokar. Ce ima to, kar si nazadnje rekel, meni veljati, motiš se. Jaz dobro vem, kdaj in zakaj sem zaslužil svetinjo in pa, da so me naredili za korporala. 53 Peter. O, kaj si za korporala avanziral? Povej no, kako je bilo ! Naj zvem še jaz. Potokar. Lahi so mislili, da se bomo s sab¬ ljami —■ in so drli s takim krikom na nas, — mi pa kar „ans-cvaj“ sprožimo puške, zažgemo kanone, in — kar eden vrh druzega so padali. Peter. To je hrabro! Orel, še en liter! Potokar. To-le je bilo pa še največ vredno: enkrat sem kar tri z enim samim strelom spravil na tla. Peter. Kaj, tri na en sam strel? Jaz tega ne morem razumeti, ker sem bil pri „furbezen“. Kako si vendar to naredil ? Potokar. Glej, to je bilo tako-le: Samega streljanja že jezen, zagledam Lahona. kot bi hotel na^ en sam stežaj ust požreti celo kom- panijo. Cak, jaz ti bom že pokazal, rekel sem, paf! — dobro sem meril. Kroglja ti gre skozi in skozi sestradani život, zadene moža, ki je stal za njim naravnost v prsi, da se takoj zgrudi in padši sproži svojo puško ter zadene svojega tovariša, da tudi ta pade. To smo se smejali, koder sem to pripovedoval! Peter (pije). Ti si pa res kaj vreden ; Bog te živi !! Potokar. In še tebe! Toda poslušaj, kaj je bilo potlej; še ni ven ; zdaj šele pride pravo na vrsto : Moj korporal. ki je videl to moje junaško dejanje, povedal je lajtnantu, in ta je še gorko neselstotniku, stotnik jesporočil majorju, major je naznanil obrstu, in tudi ta ni molčal, ampak razložil je še generalu in general ti gre in 54 popiše vso to zgodbo cesarskemu adjutantu, in tako jo je nazadnje zvedel celo cesar sam. Peter. Kaj tudi cesar zvedel?! Zdaj sem pa res radoveden, kaj je bilo potem. Potokar. Kaj je bilo potemHe ! Le po¬ slušaj! Kmalu potem smo šli na # muštrngo“. Ko smo stali tako mož pri možu, „in raj ond glit“, kar prijahajo cesar proti nam in povejo nekaj tiho na uho obrstu, ta pa zavpije: „Ge- meiner Pottoker ot te trite kompani fortreten !“ Jaz se prestrašim, da me je kar mrzel pot obšel, a si tiho mislim sam pri sebi : „Saj nisi nič hudega naredil! Rezentiral nisi, n iberdicajt“ tudi nisi bil zunaj.“ Potem me svitli cesar— nikoli ne bora pozabil — prijazno potapljajo na ramo in pravijo: „Ko bi vsi tako streljali, bilo bi vojske kmalu konec ; sedaj ste k o r p o r a 1 in za vsak tak strel eno stopinjo višji.“ In spet zavpije obrst: „Korporal Pottoker abtreten.“ Peter. To je bilo pa res kaj vredno; Bog živi cesarja! Orel še dva litra, jaz plačam! Potokar. Najprijetnejše pa je bilo potlej, ko smo srečni in zdravi iz vojske prišli. Ali še vesta, kako smo veselo ukali pa peli ? Takrat sem se navadil tisto novo pesem ; Le-ta soldaški boben." Peter. Že od takrat je nisem slišal. Dajte no. Zapojte jo. Oh, kaj bi jaz dal, ko bi jo znal ! Hribar A16, dajmo jo. Krčmar bode tudi pomagal, in ti Peter, nekaj bo že, reži počez!! (Po/o*) ' *) Besede in napev pesmi zadaj v „prilogi“ št. 6. 55 Krčmar. Zadosti bo petja. Mojster Peter itak noče pomagati. Gospoda, ako vam je všeč, predlagam, da še enkrat napijemo mojstru Petru. Bog ga živi! (Vsi) Živijo mojster Peter! Peter (se praska ušesom). Možje, zdaj je pa čas; kmalu bi bil v tem veselju pozabil na železnico. Pustite me, jaz moram iti, da ne zamudim. Krčmar brž račun ! (Vr)e tolar, ugrabi palico in torbo ter hiti.) Tako, zdaj pa še en poliček za odhodnjo, potlej pa z Bogom! Potokar. Adijo, Peter, kmalu se zopet oglasi, ie dolgo nisem bil tako vesel, kakor danes. Hiibar. Srečen pot! Oni. Lepa hvala, gospod mojster, počastite nas še drugikrat. Peter. Z Bogom ' (Hiti) Potokar. Dober človek ta Peter. Hri»ar. Da bi le vlaka ne zamudil. Orel Meni se zdi, da bo res zamudil; bržkone p že vlak odšel, in do kolodvora je še precej corakov. (Zastor pade.) Četrti prizor. (Peter, potlej vratar in slednjič nadzornik.) (Ma kolodvoru v čakalnici.) Peter Vstopi in se čudi, opiraje se okrog sebe) To sen bil neumen, da sem tako hitel, saj je še vse prazno in tiho, kakor miš. Veliko prezgodaj sem prišel, vendar bolje prezgodaj, nego prepozno. Da mi hitreje čas mine, in da laže počakam, hočem še enkrat denar prešteti, ki sem ga skupil danes (šteje, pa enkrat preveč, enkrat premalo; gre k luči in se tlačne kregati): Kdo je neki obešal to lampo, da noče biti pri miru, da vedno maha sem ter tja? (Začne po¬ pravljati, pa se ^adene.) Ali boš stalo pri miru, ali ne boš? (Tava spet na klop, v eni roki držeč kvišku bankovce v drugi tolarje.) Tako bogat, Peter, še svoj živi dan nisi bil. Hej, španski kralj, po čem so gradovi, koliko dam za en grad? Imej pamet, Peter, pa nikar tako re vpij ; lahko te kdo še okrade; po železnici s; vozijo vsake vrste ljudje; raje denar lepo, hitre spravi, pa pazi nanj! (Govori čedalje bolj tih) in na¬ tegnjeno.) Oh, ali se bodo čudili v Leščevju, ko bom pokazal svoj zaklad! — Ali tisti ob¬ činski sluga, tisti pusti birič me pa vendar jezi. — Kaj si rekel ? — Jaz sem se kcaj kregal z mesecem ? Jaz ? Peter nič kregal — ;e govoril nič ■— nič, nikoli nič — z mesecem že ne ! Nobene besede — kdo ? jaz — tepel — kamen ?! Kamen . . . amen (^aspi in smrči). Vratar (^ metloj. Kdo pa srnici tu? Kaj dela neki še zdaj ta kmet tukaj? Čakaj, klada lena (potresa Petraj. Hej, dragi priatelj ! Peter. Kaj pa je, ali je že čaš? Vratar. I, seveda je čas; gleie, da se mi ven spravite, jaz moram pomesi sobano in pogasiti luči. 57 Peter. Oho, gospod železničar! le počasi, le polagoma ! Preveč hitro se ne dam prepoditi. Jaz imam pravico sedeti tukaj, peljal se bom po železnici; tu v žepu imam retourkarto Vratar. Že prav, pa v čakalnici ne smete ostati Le berite pravila tamle na steni (ka^ej. Peter. I kdo pa pravi, da hočem čez noč tukaj ostati ? Kdo bi kaj tacega nameraval; jaz le čakam, kdaj pojde vlak. Vratar. Vlak? Kdaj je že šel! Je že pol ure. Ce ste ga zaspali, nisem jaz kriv; vpil sem zadosti glasno. Peter. Kaj mi mari, če je eden odšel; popeljem se z drugim. Vratar. Prvi vlak pojde šele jutri zjutraj. Poberite se ven, jaz moram pomesti ! Peter. Nikar me ne dražite, vse nič ne pomaga. Jaz moram biti nocoj doma, pa mo¬ ram biti. Tukaj je moja karta (pokale), pa je mir besedi. Domov me morate peljati; če ne, pojdite vsi železničarji rakom žvižgat! Vratar. Imejte pamet, dragi prijatelj, in pojdite ven, ako ne, pokličem gospoda nad¬ zornika. Peter. Dragi prijatelj sem, dragi prijatelj tja, jaz ne grem. O, le pokličite vašega nad¬ zornika le, kar pokličite ga; to mi je ravno všeč; se bomo že zmenili. ( Vratar odide f glavo majaje.') Naj le pride nadzornik! O, Peter se ga ne boji; rad bi slišal, čemu sem kupil karto, če se ne popeljem ? Rad bi vedel, če je čakal¬ nica zidana le za rdečekapce in če se smejo 58 poditi popotniki kar tako, tebi nič meni nič. ven!? Naj le pride, mi bo vsaj povedal, češe to spodobi, da odide vlak, preden so vsi ljudje, ki se mislijo peljati, skupaj; vlak naj počaka, da pridejo vsi. Vratar (pride z nadzornikom). Tukaj-le, gospod inšpektor, je mož; nikakor ga ni moč odpraviti. Peter. Res ne, gospod inšpektor, zato, ker se hočem odpeljati z vlakom. Nadzornik. Oče, to nocoj ni več mogoče, vlak pojde še-le jutri ob petih; do tedaj mo¬ rate počakati. Prenočiti pa tukaj ni dovoljeno, idite v krčmo! Peter. Prenočiti!.'' Kaj paše! Jaz ne morem čakati do jutri; jaz moram, pa moram biti še nocoj doma. Poglejte, preljubi gospod inšpektor, tukaj v torbi imam še sveče za razsvitljavo. Če ne pridem, kaj pa bor Vsa okna mi bodo pobili, in Bog ve, kaj me še čaka! Nadzornik (proti vratarju). Meni se do¬ zdeva, da pri možu ni vse v redu tukaj. (Po¬ kale na čelo.) Kaj je storiti r Vratar (smejaje se). Znabiti zapoveste, go¬ spod baron, poseben vlak? Peter. Kaj? baron? — Ali mora biti ravno baron, ki se hoče peljati s posebnim vlakom? Hel? Nadzornik. To ravno ne. Posebni vlak si lahko najame, kdor ima denar zanj ; za vas pa bi bil predrag. Peter. Predrag ? Koliko pa stane tak vlaček ? Nadzornik. Kako daleč pa mislite ? 59 Peter. Do Leščevja bi se peljal. Kaj me ne poznate? Koliko tedaj stane? Nadzornik (pomišljuje). Do Leščevja? To je „Lechzenau“, trije kratki štacijončki. Poseben vlak do tje bi stal 60 forintov. Toliko gotovo ne boste hoteli dati; torej je bolje, da poča¬ kate do jutri. Peter. Kaj ne bi hotel? Ko bi bilo treba ioo gld.; sem že tako hud nocoj! — (Zjr/eče mošnjo ter našteje.) Zdaj pa le brž napreči, alo ! (Proti vratarju) Mojster Peter ni baron, pase vendar pelje s posebnim vlakom; zapomnite si gospod Neotesan ! Nadzornik. Kakor ukažete! V četrt ure se že lahko odpeljete. Preje pa moram telegra- firati tja v Leščevje. da ne bo kake nesreče. Peter. Prav, prav; za četrt ure mi ni, da le pred nočjo pridem domov. Gospod inšpektor, to je saj prijazen mož, ki se da govoriti ž njim. Nate, le spravite še tole malenkost za en liter. (Ponuja.) Nadzornik. Le pustite, mojster Peter, to je naša dolžnost, postreči ljudstvu. Peter. Oh! pa še to telegrafirajte, naj po¬ vedo Martinu, da bom že prišel o pravem času, in da z njegovo stavo ne bo nič. Lepo prosim. — Nadzornik. Že prav. (Vratarju.) Brž naj se pripravi lokomotiv in pripne voz I. reda; v četrt ure naj odide — do Lechzenau. Peter (Vratarju). Pometanje pa le pustite, dokler sem jaz tukaj, drugače — — (Pokale s palico.) 6o Vratar. Bodite brez skrbi, zdaj ne bom pometal. Peter. Kaj ne, vi železničarji, zdaj imate rešpekt pred mojstrom Petrom? He! he! t In kako bodo tam v Leščevju zijali, ko se pri¬ pelje Peter s posebnim vlakom, sam, prav sam, z nalašč najetim vlakom ! (Zastor pade.) Peti prizor. Kolodvor v Leščevju. Nadzornik, potlej Martin, železnični sluga, župan, učitelj, godci. Nadzornik (s papirjem v roki). Lepa reč bo to; kmalu pride posebni vlak in za sprejem kralja še ni nič pripravljeno. Martin (vstopi). Gospod župan se pustijo priporočiti in ponižno vprašati, če niste vi, gospod nadzornik, še nič natančnega zvedeli o prihodu napovedanega kralja. Nadzornik. Kakor nalašč ste mi prišli; ravnokar sem hotel poslati po župana ; pojdite torej brž k njemu, pa mu povejte, da sem neko¬ liko pozvedel. Le urno stopite in takoj naj pride. Martin. O, urnih nog sem bil pa še vselej, kadar je bilo treba. Brž ga pokličem, saj je koj tam-le blizu pri „Stefetu“, kjer imajo godci poskušnjo za vsprejem. (Odide.) 6i Nadzornik. To je pa zopet tista prekli¬ cana nagajivost mojega tovariša v mestu; pri vsaki priložnosti me spravlja v zadrego; kdo bi ne bil jezen? (Bere:) „7 Uhr, 13 Minuten geht ein Extrazug von hier ab, fahrt bis Lech- zenau “ No, zdaj si pa vbijajte glavo: kdo se ima pripeljati s posebnim vlakom? — Vse- kako moramo biti pripravljeni na vse. (Pozvoni.) Sluga (vstopi). Kaj ukažete, gospod nad¬ zornik ? Nadzornik. V 45 minutah pride posebni vlak! Vsi železnični uradniki naj se oblečejo v galo in naj se vstopijo na peron — le hitro ! (Sluga gre.) Zupan (prisopiha v uradni obleki). Ali so kaj zvedeli, gospod inšpektor? Nadzornik. Sem in nisem. Župan. Ali pride kralj še nocoj? Nadzornik. Dragi župan, tega vam nisem v stanu za gotovo povedati; dobil sem po telegrafu le to, da ob 7. uri in 15 minut od¬ haja iz mesta posebni vlak; zdaj je že odšel. Kdo se pa z njim pelje, ni rečeno, a mislim, da ne more biti nihče drugi, kot kralj ; kajti vlak se tukaj ustavi in ne pojde dalje. Najbolj pametno bo torej, če hitro vse pripravimo za slovesni vsprejem; vlak potrebuje komaj tri četrti ure do sem. Župan. O, „cvibla“ o tem ni, da pride kralj; kdo bi se pa tudi drugi vozil z „ekstra- cugom“ v Leščevje. Pa zdaj se ni obotavljati. Jaz sam zase sem že pripravljen; že tri dni 62 hodim v uradni obleki; previdnost nikoli ne škoduje, si mislim; nagovora sem se pa tudi dobro naučil; za druge me skrbi; bom že po¬ klical »gemajndedinarja", saj čaka pred vratmi. (Zavpije sko^i vrata) Martin 1 gemajnediner! (Martin vstopi) Martin! v pol ure pride kralj. Zdaj pa le urno! „Muskontarji“ naj se posta¬ vijo pred „pajnof“! in naj dobro „merkajo“. Kadar bom dal „cahen“ s klobukom , takrat naj pa začno; soseskini možje naj se tukaj zbero (Potrka s palico.) in precej naj se da „cahen“ z zvonom, da bodo ljudje že o pravem času „pelajhtali“. Le hitro! — Nocoj se morate dobro „skup-vzeti“, zakaj če nocoj, kakor ste vajeni drugikrat, vse narobe naredite, vas bo to koštalo „dinst“ — da vam povem. — Tu gre za kredit in čast cele soseske, da veste 1 Martin. O, le brez skrbi bodite, gospod župan, vse bom prav dobro preskrbel; mislim, da ne bom kregan, — še pohvaljen bom, če pojde po pravici. (Gre.) Župan. Oh, gospod inšpektor 1 mene čaka nocoj najhujše. Nadzornik. Kako to ? Župan. Skrbi me zavoljo govora, s katerim bom pozdravil kralja. Oh! gospod inšpektor, ne v’d6, kako se jaz bojim! Vidijo, največji človek, ki sem kdaj govoril ž njim, je bil „pe- cirsavtnam", zdaj pa moram pozdraviti celo kralja! Saj še ne vem, kako bi se postavil; gospod inšpektor so že gotovo kdaj govorili s kraljem. Lepo bi prosil, ko bi me hotli malo 6 3 „inštruvirati“, kako se mora. Gospod učenik pravi, da moje „palice“ ne smem s seboj vzeti, klobuk pa,da moram imeti. Kaj pa čem s klobu¬ kom ? Ali naj ga imam na glavi takrat, ko bom go¬ voril, ali naj ž njim kralju naredim kompliment? Nadzornik. Tega ne smete storiti; Bog ne daj! Klobuk držite v levi, desno pa na prsi položite. Ko bo kralj že blizu, stopite za korak naprej, priklonite se prav globoko, potem pa se spet počasi zravnajte pokonci; potlej govorite svoj govor počasi, na glas in slovesno. Ko skon- čate, se spet priklonite in za eno stopinjo sto¬ pite nazaj. Glejte, takole! (Pokale) Kako je treba kralja nagovoriti, to pa že veste, kaj ne? Zupan. Gospod učenik mi je vse zapisal. Nadzornik. Dobro, poskusite torej, kakor bi šlo zares. ('Zvon se sliši.) Župan (posnema in govori.) „Allerdurch- lauchtigster Kbnig — allmachtiger SchbpferHim- mels und der Erde Nadzornik. Za božji čas, vi ste zašli v vero. Pazite, da nocoj kaj ne pokažite! Aller- durchlauchtigster, grossmachtigster Kbnig und Herc! — to je nagovor. Župan. Oh, gospod inšpektor! saj vendar znam prav dobro ; še ni tega pol ure, kar sem ženi še enkrat „avfzogal a , pa je šlo brez ^falarja"; zdaj sem le nekakšno zmešan. Tisti zvon me je tako „konfus“ naredil. Bodo videli, kadar pojde zares, ne bom nič „falil“; gospod učenik bo za mano stal, pa mi bo besedo za besedo „ajnzogal.“ (Med tem se tlačno ^hirati mo-(je) 64 Župan. Ali je gospod učitelj tudi tukaj ? Učitelj. Da, gospod župan, tukaj sem! Župan. Le prav blizu za hrbtom naj mi bojo in razločno naj govorč. Tak govor ni „špas“. Učitelj. Le brez skrbi bodite, saj znate prav dobro; bom že vsako besedo razločno povedal. (Lokomotiv (vi~ga. Nadzornik. Posebni vlak že prihaja, po¬ zdraviti moram kralja pri vagonu. Župan, le dobro se držite ! Župan (zavihti klobuk in kliče.) Muska! ! (Godba %ačne „Naprej ^astava slave“) Živijo! Učitelj. Ravno stopa iz voza, kar začnite. (Začne glasno šepetati) Župan (stopi naprej in se prikloni) Aller- durchlauchtigster Konig ! . . . Učitelj. Stojte, nehajte, ni kralj ! Župan (od straha mu klobuk pade ip rok.) Kako? Kaj? Da ni kralj? Za božjo voljo! Kdo pa je? Kdo pa je! Učitelj. Mojster Peter, glejte ga!- Župan. Kaj.' Peter? Pa z „ekstracugom“ ?! Peter (se odkrije in maha s klobukom). Dh, gospod župan! Kaj menite, da nimam? ■— Kaj pa delate? Saj ni pustni dan! Ali je v Leščevju vse znorelo.'’! (Rapii glasovi.) Peter je, saj res, je že, ži¬ vi jo, živijo!! (Najbolj vpije in ^a roke vleče) Martin. Živijo! Živijo!! Vedro! vedro vina!! (Zastor pade) Lurska pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Nemški spisal dr. Robert Weissenhofer. — Poslov. L. S. Osebe: Bernardka, pastirica. Lojza, njena mati. Eleonora, grofinja. Zofiji } n ' eni hčeri ’ Mina, domača učiteljica. Nežika/ h,s,n ' P" grofin ’'- f Barba, grajskega oskrbnika žena. Micika 1 Ivanka > Lizika ) njene hčere stare to—12 let. Jera, soseda. Županja iz Lurda. Rezika 1 Anica Milka I male deklice iz Tončka j Lurda Malka | Lenčka 1 Bela gospa. Sest angeljev. Angelj varuh. Devica z zastavo. Belo oblečene deklice in žene iz Lurda. Dejanje se vrši deloma v Lurdu, deloma v nekem gradu na Goriškem. Prolog k igri „Iiurška pastirica". T^a v Lurd, prelepi kraj Marije, Kjer čudežno nje glorja sije. Od koder slava nje se širi, Že širi desetletja štiri — Tja danes bi vas vedle rade, Če zmorejo moči nam mlade — Vse vas in tudi srca vaša, Saj tam je dobra mati naša! Tam lepa, čista je devica, Ki žalostnih je tolažnica, Ki je kristjanov pomočnica! Oj tisoč jih za njo medleva In tisoč v Lurd jih k nji hiteva! Tja grešni romajo in bolni, K Mariji tja ljubeznipolni, Betežni, ždlostni, potrti, 4* 68 Boječ se časne, večne smrti — Hite učeni in nevedni, Na duši, na telesu bedni, Gospe bogate in sirote, Gorje ji tožit, tožit zmote! Saj tam prečista je devica, Ki žalostnih je tolažnica, Ki je kristjanov pomočnica! Oj tisoč jih za njo medleva, In tisoč v Lurd jih k njej hiteva I In tisoč jih pojoč se vrača Veselo spet na tla domača! Bolezni našli so zdravila, Bridkosti našli tolažila, In revi našli so pomoči, Uslišanja so želji vroči; Obupu našli so kesanja, In grehom našli odpuščanja! Oj našli tam so vero živo In mater našli ljubeznjivo 1 Saj tam prečista je Devica, Ki žalostnih je tolažnica, Ki je kristjanov pomočnica ! Tja v Lurd, prelepi kraj Marije, Kjer čudežno nje glor’ja sije, Tja torej, k večji njeni slavi, Naj igra naša vas prestavi! * * * Tedaj, ko se Gospa je zala Bernardki v Lurdu prikazala, Živela grofnja je prešerna, Prešerna in še bolj neverna; Imela pa je hčerko lepo, Oj hčerko lepo, toda — slepo ! To hčerko v Lurd jo vleklo čudno, K Mariji gnalo je neutrudno, In s sestro je le-tja zbežala, Kjer se Marija prikazala, Tja v lepi Lurd, k nogam Marije — A to naj igra vam odkrije.- Če kaj bo medlo in slabotno, Nam oprostite blagohotno! Če kaj pa bode vam po godi, Mariji v čast in slavo bodi! 69 7 o Prvo dejanje. Oder predstavlja Čudovito lursko skalno dupljino. Sredi ozadja je videti razpoko med skalami. Prvi prizor. V dupljini kleči šest angeljev, zatopljenih v molitev. Oblečeni so v lahna živobojna oblačila, imajo zlate pe¬ rutnice in svitle zlate obročke okoli čela. Oblačila so bogato z zlatnino ozaljšana. — Začujejo se koraki; angelji vstanejo, polože kazalec na usta in poslušajo. Kakor hitro zaslišijo od zunaj Bernardkin glas, po prstih lahno in tiho izginejo na levo; med tem jih obseva izza kulis bela magnezijeva ali bengalična svitloba. Drugi prizor. Bernardka in njena mati Lojza vstopita od desne. Bernardka (še kulisami). Se po tej ozki stezi in pri dupljini sve. Pot je nekoliko težavna; morete li za mano, mati? Lojza. Le naprej, Bernardka, sem takoj za tabo. Bernardka (vstopi, vodeč mater roko). Tako; tukaj, mati, je torej oni prečudni kraj, kamor me vleče tako silno in skrivnostno. Vedno se mi dozdeva, da bivajo angeljci na tem kraji. 7’ Lojza (^ačudena). Ah; to je tista dupljina, Bernardka? Tukaj-le torej si imela prikazen? Bernardka. Da, le poglejte, mati, tam-le — tam iz one-le razpoke ven je prišla. (Ka~e tja.) O, da ste jo videli! Lojza. Kakšna pa je bila? Saj jo vendar lahko popišeš, če si jo videla tako natančno. Bernardka. Ah, mati, bila je tako krasna, tako čudovito krasna — da bi je noben človek ne mogel popisati. Lojza. Kaj pa, če se ti je sanjalo, Ber¬ nardka? Bernardka. Oj ne, mati, le tega nikar ne recite, predobro sem videla! In saj vendar veste, da sta bili takrat moja sestrica Marica in so¬ sedova Ivanka z menoj. Bil je mrzel dan, zeblo nas je doma in šle smo nabirat suhih drv. Lojza. A onidve nista nič videli in slišali. Saj si jih že sama večkrat izpraševala in dobila vedno isti odgovor. Bernardka. Da, mati, res je, nič nista vi¬ deli. Pa saj v tistem hipu tudi nista bili pri meni, ko sem videla prikazen. Prebresti je bilo namreč treba potok tu doli; jaz ostanem zadaj, da si sezujem čevlje. — Tu — naenkrat — zaslišim strašno šumenje, kakor od silnega viharja. Strahu zatrepečem po vsem životu. Ozrem se tja doli po drevji, a vrhovi dreves so čisto mirni. Naenkrat — o mati, ko bi mogla to po¬ pisati — naenkrat zagledam tam-le v razpoklini tako prečudno, jasno svitlobo, da je solnce proti njej le slaba lučica. In sredi tega blišča — o 7 3 čujte, ljuba mati — sredi tega blišča stoji ne¬ beško lepa gospa, tako prečudno ljubezniva, tako prijazna in mila, da nehote razprostrem obe roki proti njej, a ob enem se trepetajoč zgrudim na koleni. (Počasi in slovesno J Njena obleka je bila ko lilija bela ; čez sredo je bila prepasana z višnjevim pasom ; z glave doli do tal jej je padal snežnobel pajčolan; v sklenjenih rokah pa je držala molek od belih biserov. —- Vse to, mati, sem videla prav razločno ; pa tako lepo, kakor je bilo, ne morem popisati in noben človek na zemlji ne bi mogel tega. Lojza. In kaj si storila potem, ko je skriv¬ nostna gospa stala tako pred teboj? Bernardka. Vzela sem v roke svoj molek in začela moliti: „Ceščena Marija, milosti polna!" A komaj sem izmolila angeljsko pozdravljenje do konca — izgine prikazen. Odšla je zopet tam-le skozi razpoklino. Lojza. In kaj misliš, Bernardka, kdo je bila ona gospa, ki se ti je prikazala? Bernardka. Ah, mati, dobro jo poznam in tudi vi bi jo takoj spoznali. Doma imamo sliko — veste, v mali sobici visi — — Lojza. No, kar naravnost povej, kaj misliš! Kdo je bila prikazen? Bernardka. O, mati, če povem, nisem po¬ nižna. Lojza (nepotrpežljivo'). A Jaz hočem, da poveš! Kdo je bila bela gospa? Bernardka (boječe^ s povešenimi očmi). Naša ljuba Gospa. 73 Lojza. Naša ljuba Gospa? — Dete, ta beseda se res ne glasi ponižno! Kako bi mogla ti, uboga pastirica, postati deležna take milosti ? Jaz, tvoja mati, si kaj takega še misliti ne upam! A povej mi: kolikokrat se ti je že prikazala čudovita gospa? Bernardka. Dvakrat. Drugi pot je bilo pri meni več deklic. Prestrašene me pogledajo, ko padem na koleni. A prikazni niso videle. Jaz pa nagovorim gospo in rečem: „Ce si od Boga, stopi bliže!" — tu je stopila prav na rob razpokline — le poglejte mati, do sem-le. (Pelje mater roko do tistega mesta.) Lojza. Ob kakšnem času pa je bilo to? Ali se še spominjaš? Bernardka. O dobro; bilo je ob času, ko je doli v mestu zazvonilo „angeljevo češčenje" ! Tako je bilo tudi prvikrat. Obakrat pa je pri¬ kazen izginila, še preden je odzvonilo. Lojza. In vendar, Bernardka, ti moram reči, da s tvojo čudno prikaznijo še vedno nisem na jasnem. Veš kaj, najbolje mi ustrežeš, če si stvar izbiješ iz glave. Bernardka. Ah, mati, tega ne morem! Lojza. Le poglej, Bernardka, že ta kraj tukaj nima nič posebnega in znamenitega na sebi. Samo dupljina je nekoliko mračna in rada priznam, da za take čudne sanjarije kakor nalašč pripravna. Bernardka. Ljuba mamica, prisežem lahko, da se mi ni sanjalo! O ko bi vam mogla vse bolj jasno popisati, potem bi gotovo več ne dvomili. 74 Lojza (neverjetno ^miguje j ramami). Mo¬ goče — a za sedaj pustiva to stvar! Zapomni si pa, kar sem ti rekla takoj v začetku : nikomur več ne pripoveduj o prikazni. Sama si slišala zadnjič, kako se nekateri norčujejo iz tega. Utegnil bi kdo naposled misliti, da hočemo mi ubožci opozoriti druge ljudi nase in iz rado¬ vednosti ljudstva kovati dobiček. — A zdaj moram domov. Saj greva skupaj, kaj ne, Ber¬ nardka ? Bernardka. Ce ukažete, seveda; a odkri¬ tosrčno vam povčm, da danes ubogam le s težkim srcem. Neka višja moč, tako se mi zdi, me drži s tako nepremagljivo silo na tem skriv¬ nostnem kraju, da bi vas prav rada prosila, če smem še malo časa tukaj ostati. Seveda — če ne boste hudi — mama — Lojza. Rada res ne vidim, Bernardka, da zahajaš tolikrat semkaj in cele ure tukaj ostajaš. Tudi očetu to ni po volji, saj ti je znano. Vendar naj bo, za enkrat ti še dovolim, nočem biti pretrda ; a v prihodnje se drži tega, kar ti bodo nasvetovali tvoj spovednik. Bernardka (veselo). O mama, kako ste mi dobri — hvala vam prisrčna! Vendar ne¬ koliko vas hočem spremiti; steza tu doli je težavna, kdor je ni vajen. Druga pot, na desni, je pripravnejša, pa je nekoliko daljša. Lojza. No, pojdiva po krajši, saj me tako ti spremljaš. Toda obljubi mi, da ne prideš prepozno domov, sicer bom v skrbeh. 1t> Bernardka. Le brez skrbi bodite, mati; ko bo solnce zahajalo, se vrnem gotovo. Dajte mi roko, da vas popeljem. (Odideta.') Tretji prizor. Rezika, majhna deklica, nastopi s košarico cvetic v roki. Rezika (se o(ra okoli sebe). O, tu je lepo! Skalna dupljina! (Zakliče ven.) Deklice, sem, sem! Anica (^a odrom). Kje si pa — Rezika? Rezika Tukaj — kar mimo grma pojdite, pa ste na potu. Anica. Ah, že vidim 1 — Le za mano, sem že pri skali. (Vstopi.) Aj, res, skalna dup¬ ljina in kako lepa! (Vstopi več mladih deklic, s košaricami v rokah.) Deklice (vstopajo). Oj, tu je prijeten ko¬ tiček! — Tu se bomo igrale! Rezika. Dži res, a prej odložite košarice! (Store.) Pojdimo se slepe miši ali pa se skri¬ vajmo ! Anica. Ne, Rezika, rajši se igrajmo „kolo“, saj je dosti prostora tukaj v dupljini. Vse druge deklice. Da, da, igrajmo se „kolo“ ! Rezika. Ne, to ne gre! Glejte, tla so ra¬ skava in s kamenjem posuta; če katera pade, se lahko pobije. Anica. Da, to je res. Igrajmo se kaj dru¬ gega ; katera ve za kako lepo igro ? 7® Milka. Jaz vem za eno. Igrajmo se »go¬ spodinjo", kakor so nam zadnjič pokazali go- spodičina učiteljica. Vse druge deklice. Da, da, gospodinjo, gospodinjo , to je vesela igra ! Anica (najmanjša, stopi naprej.) Jaz bom gospodinja! Vse druge. Ne, ti si premajhna. Rezika naj bo, ker je najstarejša. Rezika. Dobro, jaz bom gospodinja, ve pa boste moje dekle Vse se vstopite sem pred¬ me! Jaz se vsedem na ta-le kamen in vam uka¬ zujem. (Sede.) Tista, ki bo najhitreje izvršila moje ukaze, bo za menoj gospodinja. Vstopite se ! (Deklice se vstopijo v polukrogu pred Reziko. Ko se to zgodi, vstopi Bernardka, Rezika skoči s svojega sedeža.) Četrti prizor. Prejšnje. Bernardka. Bernardka ftačudeno). Kaj vidim.' Ve tukaj, deklice? Za božjo voljo, kaj pa delate tukaj? Vse. Igramo se. Bernardka. Igrate set — Tukaj se igrate? Ah, kaj vam ne pade v glavo! Rezika. No, Bernardka, saj se sama včasi poigraš z nami; zakaj nam hočeš braniti ravno danes? Poglej, kako lepo je tukaj v tej dupljini! Bernardka (^asej. Ah, kaj naj jim rečem, da me bodo razumele? — (Proti deklicam.) Ljube deklice, prosim vas, bodite tako dobre 77 in se tukaj-le nikar ne igrajte. Glejte, jaz imam navado, da tukaj v tej dupljini večkrat klečim in molim. Zdi se mi, da sem na tem-le kraji tako lahko zbrana in pobožna. Ali mi res ne privoščite tega-le prostorčka, kjer se tako rada mudim in molim? — O gotovo me boste ubo¬ gale; saj ste dobre deklice, kaj ne? Rezika. Da, ljuba Bernardka, nočemo te žaliti. Ne spodobi se, da bi se tu igrale, kjer ti tolikrat moliš. Ti si pridna deklica in me hočemo biti tudi pridne. Vse deklice. Da, da, me hočemo biti tudi pridne! Bernardka. O kako ste dobre! Bog vam povrni! A ker ste tako prijazne, dati vam hočem tudi lepih cvetic, ki tako lepo cveto doma za hišo v vrtičku. Že jutri lahko pridete ponje. Vse deklice. Ah, cvetice! Rezika. Aj, to bo veselje! — Pojdimo, nikar dalje ne mudimo dobre Bernardke. Idimo domov! Vse deklice. Da, da, domov! (Vnamejo košarice.) Rezika. Z Bogom, Bernardka! Vse deklice. Z Bogom, Bernardka ! Bernardka. Z Bogom, deklice! Res, prav lepih cvetic dobite! Vse deklice. Da. da, prav lepih ! Z Bo¬ gom ! (Vse deklice odidejo J 78 Peti prizor. Bernardka sama. Bernardka (gleda deklicami). O neraz¬ umljiva uganka! Ti nedolžni otroci zopet tu niso videli nič druzega, kot navadno skalno dupljino, v kateri se da igrati, kakor na vsakem drugem kraji! In jaz! Ah, kako mi je ta kraj svet in skrivnosten, kakor kraj čudežev in mi¬ losti! — Toda oh! moja lastna mati ne ver¬ jamejo mojim besedam; kaj pa še le hudobni svet! — Že zdaj se začenja norčevati in nje¬ govo zasmehovanje žalibog ne zadene samo mene! — In kaj mi je tudi na tem, če se po¬ smehujejo meni, — toda zasmehovanje za¬ deva tudi skrivnost, katero tako visoko spo¬ štujem ! — —- Sanjarije imenujejo mati to, kar sem vendar jaz videla tako jasno in raz¬ ločno! Ah, torej še svojim očem naj več ne verjamem! O če to ni resnica, kar sem videla, če sem se zato povrnila v domačo hišo, da bi žalila očeta in mater proti svoji volji — potem, o potem bi bilo boljše, da sem daleč od doma ostala priprosta pastirica, kakor sem bila do zdaj, nepoznana svetu, ki mi hoče vzeti sedaj moj srčni mir! — (Nekaj trenotkov stoji na¬ mišljeno.) O srečni dnevi, ko sem sama na ze¬ leni planini pasla svoje janjčke, ko sem se toli- krat in tako rada, z rožnim vencem v roki, pogovarjala z Bogom in presveto Devico! Tu pa nihče noče tega razumeti! — Vendar ne, obupati nočem, trdno hočem zaupati, da bo 79 meni in vsem tistim, ki so dobre volje, enkrat še odkrito, kar sedaj Bog še zakriva v neraz¬ umljivo skrivnost. — Mrači se. Skrivnostna groza mi pretresa ude. Kaj vendar me veže s tako nepremagljivo silo na ta kraj? In kako sladke so te vezi! — Kaj, ko bi danes zopet prišla ona bela, nebeško-lepa gospa! (Obrne se proti notranji dupljini) Tam-le, da, tam-le se mi je prikazala, — tam-le je stala ■— tam-le sem jo videla — tam se mi je tako prijazno nasmehljala — o trenotek blaženosti in milosti! (Začuje se večerni ^von iz Lurda.) A čuj! Doli v mestu zvoni angeljsko češčenje! Moliti hočem in potem se vrnem domov k materi! (Ob strani poklekne, obrnena proti ozadju.) „Ceščena Marija, milosti polna, gospod je s teboj-—“ (Obstane, ker blišč jo obsveti in v razpoki se pri¬ kaze bela gospa, obsijana s svitlo-belo magnezijevo ali bengalično lučjo. Bernardka stegne roki proti prikazni. Zastor pade, še predno ugasne luč.) Konec I. dejanja. 8o Drugo dejanje. Soba v gradu na Osojah. Prvi prizor. Mala slepa grofica Otilija, kakih io let stara, sedi v na¬ slanjaču. Na očeh ima temna očala. Ob njeni strani stoji Mina, domača učiteljica. Mina (bo%a Otilijo). No, ljuba moja Tilka, povej mi vendar, čemu si danes tako bridko jokala? Saj veš, kako te imam rada in kako me boli, če ti kdo stori kaj žalega. Saj si že itak sirotica, ker si slepa. Torej lepo mi povej, kdo te je žalil? Otilija. Ne — ne smem povedati. Mina. Ne smeš? No, potem pa skoro slu¬ tim, kaj se je zgodilo. Kaj ne, tvoja mama, gospa grofinja, je bila zopet neprijazna do tebe? Ti molčiš? Zdaj pa prav gotovo vem, da sem pravo zadela. Le kar odkritosrčno povej, ljuba Tilka; smiliš se mi in treba ti je človeka, da mu potožiš svoje gorje. Kaj je torej bilo? Otilija otožnim glasom): Ubila sem po¬ sodo za cvetice. Mina. Posodo si ubila? Kako pa je to prišlo ? Otilija. MamA je šla na vrt in mi rekla, naj grem ž njo. Ker me pa ni peljala za roko, nevede zadenem ob posodico in jo ubijem. 8i Mina. In kaj je rekla mama na to ? Otilija (se oklene Mine % rokama). O dobra Mina ! Mina (jo lahno stisne k sebi). Ubogo dete! •—• razumem te, bila si zopet hudo kaznovana. Zakaj mi nisi povedala tega takoj? Ali nimaš več rada svoje Mine? Otilija. O rada te imam, rada, samo ma¬ teri ne smeš povedati. Mina. Ljubo dete, meni smeš vse zaupati in tudi svoji sestri Zofki. Saj veš, da ti obe le dobro želiva. — Toda glej, ravno prihaja tvoja sestrica. Drugi prizor. Prejšnji. Zofija. Zofija (steče k Otiliji in jo poljubi j No, kaj pa moj srček dela tukaj? Kje so danes tvoje igrače? Kaj še punice nimaš pri sebi? Ali znabiti še spi? Mina, Naša Tilka je danes žalostna. Jo¬ kala je. Zofija. Jokala? Zakaj pa.' Mina. Mala nesreča se je pripetila, katere pa sirotica ni kriva. Zadela je ob posodico za cvetice — ki se je ubila in to je vse! Zofija. O ljuba Mina, zdaj si ostalo lahko sama mislim. Mama je bila gotovo zopet zelo ostra nasproti moji ubogi sestrici. (Jo bo(a.j Le mirna bodi. Tilka; ah, jaz te imam tako zelo rada, in Mina tudi. — (K Mini) A, da 6 82 ne pozabim: ali si že bila pri mama? Vpra¬ šala je po tebi. Se danes odpotuje, voz je že pripravljen. Mina. Po meni je vprašala gospd grofinja? In jaz nič ne vem o tem — tedaj moram hitro iti. Ti Zofka ostaneš med tem pri Tilki, kaj ne? Zofija. Le pojdi, Mina; medve se bova že kako kratkočasili. (Mina odide.) Tretji prizor. Otilija in Zofija. Zofija (sede k Otiliji). No, ljuba Tilka, zdaj se hočeva pa malo poigrati. Ali naj ti prinesem tvojo punico? Otilija. Ne, ljuba Zofka, raje mi kaj pri¬ poveduj, in jaz te bom prav pazljivo poslušala. Zofija. In o čem naj ti pripovedujem? Otilija. Veš, Zofka, ono povest o pridni pastirici. Zofija. Ah, o pobožni pastirici, o kateri sem bila že zadnjič pričela? No. kje sem že prenehala? Otilija. Tam, ko je pastirica prišla v skalno dupljino. Zofija. Da, res, se že spominjam. — No, ljuba Tilka poslušaj dalje: Deklica ravno hoče sezuti čevljičke in bresti čez potok. Kar nastane vihar, a nihče razen deklice ga ne čuti. Pa, ali sem ti že povedala, kako je pastirici ime? Otilija. Ne, Zofka, tega mi še nisi povedala. 8 3 Zofija. Se ne? Potem ti moram takoj po¬ vedati: deklici je ime Bernardka. Ima tudi se¬ strico, ki je nekoliko večja in starejša od tebe in se imenuje Mdrica. Tudi ta je prav pridna. Zdaj pa nadaljujem: Velik vihar torej nastane in Bernardka ni vedela, odkod. Zdaj se ozre v temno dupljino. Tu ji naenkrat zažari na¬ sproti svitel blišč in sredi njega stoji — no, kaj misliš, ljuba Tilka, kdo? (Grofinja Eleonora se prikaže v ozadji in obstane ter posluša.) Otilija. Oh povej mi, ljuba Zofka! kdo? Zofija. Naša ljuba Gospa. Otilija. Naša ljuba Gospa? O. kako rada bi jo tudi jaz videla ! Zofija. Srce moje, tako velike milosti je malokdo deležen. Pa čuj dalje ! — Naša ljuba Gospa se je pobožni pastirici še večkrat pri¬ kazala. Tudi studenček je začel izvirati v tisti dupljini, pri katerem je pred malo tedni neka deklica, slepa kakor ti, čudovito zopet spre¬ gledala. Otilija. O, ljuba Zofka, tudi jaz bi rada zopet videla! Zofija. No, morebiti se tudi tebe še usmili naša ljuba Gospa; ker glej — Četrti prizor. Prejšnji. Grofinja Eleonora hitro stopi naprej. Eleonora. Stoj! dosti je! (Je^no.) Torej praznoverne bajke pripoveduješ svoji sestri: Kaj 6* 84 vendar moram slišati ! Z bajkami, kakršne si pripoveduje prosto ljudstvo, s takimi rečmi se vedve kratkočasita ? Zofija (prestrašena vstane s sedela). Od¬ pustite, mama! To niso praznoverne bajke — Eleonora (burno). Kaj ? Ti me boš učila? Molči, — nobene besedice več ! Jaz dobro po¬ znam ono lurško pastirico ! Ona slepi ljudstvo, in prej ali slej se bo pokazalo — da, mora se pokazati, kaj je na tem čudežu in kaj naj omikani svet misli o njem. Ha, še tega je treba v mojem gradu, da bi se moji ljudje s praznimi bajkami slepili! Le čakaj, Zofija, to ne ostane brez kazni, niti za te niti za to malo slepo porednico. O. vama bom že prikrajšala vajine proste ure, da vama ne bo preostajalo časa za take prazne marne. Zofija. Prosim vas, ljuba mama — Eleonora. Molči, pravim, če ne te pošljem zdaj-le pri tej priči iz grada. Kje je Mina, kje ste moji hišini 't (Mina in obe hišini vstopijo.) Ah, tu prihajajo že vendar enkrat! (K Mini.) Z vami imam govoriti resno besedo; a bodite prepričani, da ne bom govorila dvakrat. Zelo nezadovoljna sem z vami. Zakaj ne pazite bolj na moja otroka? Zakaj dopuščate, da se kratko¬ časita z najbolj neslanimi bajkami in tako v omiki nazadujeta? In vi hočete biti učiteljica? Mina. Milostiva gospa grofinja — Eleonora. Molčite! — Saj ste tako vedno vsi nedolžni, če vas ozmerjam. Zdaj bo treba drugače nastopiti. Od danes naprej naj igra 85 Zofija na glasovirju štiri ure namesto dve, iz francoščine in angleščine naj bere tri ure in dve uri naj riše. Tudi naj takoj jutri že prične učitelj s plesnimi vajami. Upam, da pride tako grofica že na druge misli. In ta (Pokale na Otilijo.) mora takoj iz grada — to bo najboljše. Poprej še hitro pišem teti, naj sobo pripravi. Mina. Ah, imejte usmiljenje z malo sirotico! Zofija. O ljuba mama, usmilite se rnoje slepe sestrice! Eleonora. Usmiljenje ? — Kakor da sem jaz kaka trdosrčnica 1 Kakor da bi dete ven na cesto metala! Opominjam vaju, da se ne spozabita! Mina. Gospa grofinja, jaz tega ne morem prenesti, da bi mala zapustila grad; teta nima srca za otroka — dobro jo poznam. Eleonora. Ne ugovarjajte mojim ukazom ! Že vem, kaj delam! Mina. Odpustite — toda k temu molčati, bilo bi greh! Kot odgojiteljica uboge revice sem dolžna govoriti! Eleonora. Govoriti? — Kaj pa tacega ? Mina. Da nimate materinega srca, da — {Mina govori dalje in se ne temeni ra besede gro¬ finje. Obe govorita glasno in hitro ) Eleonora. Kaj pravite t Mina. Da ste s tem otrokom tu (Na Otilijo ka(e.) že od zibelke sem ravnali brezvestno — Eleonora (srdito). Žena, ali se vam meša' — ■ Mina. Da nikdar niste poznali besede: materina ljubezen, da ste svoje najsvetejše dol¬ žnosti teptali z nogami. 86 Zofija (prime Mino roko). Mina — pro¬ sim te ! Eleonora (besno). Ali boste molčali ali ne i Mina (še živahnejše). Nič več ne morem molčati in že davno bi bila morala govoriti. Le poglejte tu ubogo dete, — slepo je ; kaj more za to? Eleonora. Ali morem j a z kaj za to? Kako neumne stvari mi očitate! Mina. Da je dete slepo, tega seveda, gpspa, niste vi krivi. A tega ste vi krivi, da mora ubožica v svoji nesreči preživeti toliko bridkih in žalostnih ur. Eleonora. Tako.' A da dela svojeglavni, neubogljivi in leni otrok sramoto moji hiši — tega ne sprevidite. Mina — še eno besedo, — in takoj morate zapustiti službo. Oskrbnik vam izplača in potem lahko greste, kamor vam drago. No, bosteli zdaj molčali? Mina. Gospa grofinja — Zofija (sefe Mini v besedo in jo vleče k sebi). Mina, za božjo voljo, molči! Misli na naju! Mina (gleda nekaj časa otroka in reče potem s težavo in s pretrganim glasom). Gospa — mol¬ čati hočem — (Se obrne proti otrokoma) vama na ljubo ! Eleonora. Vaša sreča! — Mislim, da sem vendar še jaz zapovedovalka in vi — služab¬ nica! — Zdaj pa uredite Otilijine stvari. Jutri mora proč. Zofija. Ah, ljuba mama, prosim vas — 87 Eleonora {odločno in strogo). Jutri mora proč, pravim in takoj pišem teti. Počakajte tukaj, da vas pokličem ; jaz odpotujem. In ako v teh štirih tednih, ko me ne bo doma, zvem le za najmanjšo nepokorščino, potem že vem, kaj mi bo storiti. — Poznate me ! (Hitro odide % hišinama vred.) Peti prizor Mina, Zofija, Otilija. Prvi dve stojita, ena na desnici, drugi na levici Otilijini nekaj ča : a molče in s povešeno glavo. Mina {se o\re na Otilijo). O nesrečno dete ! Zofija. Uboga sirotica! Otilija (jokaje). Oh, nikar me ne zapustita! Mina in Zofija (hkrati). Nikar ne jokaj, Tilka! (Jo primeta roke in jo bogata.) Zofija. Nič se ti ne zgodi. Mina. Midve te ne zapustiva ! Zofija. Toda Mina, kaj hočemo zdaj po¬ četi? Jaz ne morem videti, da bi šla moja ne¬ srečna slepa sestrica proč. {Joka) Mina. Jaz tudi ne! (Presledek.) — Ne, ona ne sme odtod, ubožica; Zofka, rešiti jo morava. Saj tudi ti poznaš teto,, v njene roke Otilija ne sme pasti. Zofija. Toda kje vzeti pomoč.'' — Jaz si ne vem pomagati. Otilija. Zofka, pojdimo k dobri pastirici ! Zofija in Mina {hkrati, na vso moč i^ne- nadeni). K pastirici? 88 Zofija. K pobožni pastirici v Lurd ? Ah, kaj ne poveš! Mina. Dete moje, to misel ti je vdihnil tvoj angeljček varih — drugače si ne morem misliti. Zofija. Da, gotovo! — Mina, jaz se le čudim, da medve sami že nisve prišli na to. Da, da, v Lurd hočemo bežati — v Lurd k materi milosti božje. Morebiti se usmili ona tudi moje uboge, slepe sestrice. Mina. Toda ena izmed naju mora ostati tu, sicer takoj zalotijo naš naklep in ga pre¬ prečijo. Gospa grofica še danes odpotuje in drugi ljudje v gradu ne bodo prav nič sumili, če le eno izmed naju vidijo. In ako naposled vendar-ie pridejo na sled, bo Tilka že daleč proč od tukaj, in na tem je vse ležeče. Zdaj pa se hitro odločimo. Katera izmed naju beži z Otilijo, ti ali jaz/ Zofija. Mina, naj grem jaz z Otilijo. Moja sestra je. Mina. Dobro, Zofka, pri tem naj ostane. Vedela sem, da boš tako odločila. Zofija. Toda, ljuba Mina, kako strašni dnevi te čakajo v gradu! O, kako se mi smiliš! Mina. To, ljuba moja Zofka, naj te nikar ne skrbi. Ljubi Bog me ne bo zapustil; in ako bi se tudi za nekaj časa morale ločiti, On nas bo zopet skupaj pripeljal — to trdno upam. Zdaj pa se ne smeta več dolgo muditi; še nocoj morata bežati; jaz bom vse pripravila, česar botrebujeta za pot. 8g Hišina vstopi. Hišina. Gospa grofinja želijo, da takoj pridete vse k njej. (OdideJ Mina. Zofka, pozneje se hočemo o vsej stvari še bolj natanko pogovoriti. Med tem pa le tiho bodimo, da nam kdo ne pride na sled. — Pojdita! Le vstani, Tilka! (Mina in Zofka odpeljeta Otilijo za roke.) (Zagrinjalo pade j Konec II. dejanja. Tretje dejanje. Lurška skalna dupljina, kakor v prvem dejanju. Prvi prizor. Zofija in Otilija vstopita od desne. Zofija (vodi Tilko roko). Na cilju sve. To bo pač tisti kraj, kamor sva se namenili. Otilija. Zofka, kje pa sve? Zofija. V skalni dupljini, draga sestrica, na kraju milosti, kjer se je prikazala sveta de¬ vica pobožni pastirici. — (Se po dupljini obiraj) Da, zares; popis se popolnoma vjema Tukaj te skale, — tam razpoka med njimi — ta sa- 9° mota, ta skrivnostna tihota krog in krog — vse to kaže brezdvomno, da je tu oni posve¬ čeni, blaženi kraj. Otilija. Toda, ljuba Zofka, kje je pa pa¬ stirica? Ali je ni tukaj? Zofija. Žalibog, da je ni — vsaj ne vidim je nikjer, pobožne Bernardke. A malo poča¬ kajva, saj še utegne priti. — Med tem pa sedive sem-le na ta-le kamen ; saj si gotovo že trudna? (Sedeta.) Otilija. Da, Zofka, prav trudna sem, pa to nič ne de — o ko bi le pastirica prišla! Zofija. Tudi jaz to želim —■ že zavoljo tebe. A pred vsem je treba, da si malo odpo¬ čijeva. Otilija. Tudi ti si precej utrujena, ljuba Zofka, kaj ne? Zofija. Nič ne de, ljuba Tilka. Za tebe bi še stokrat tako daleč šla, kakor sedaj. Saj ves, kako te imam rada. Otilija. Ljuba Zofka, ali ne poideva nič več domov? Mina bo zelo žalostna. Zofija. Da, dobra Mina gotovo noč in dan misli na naju, kakor midve nanjo. Zato bomo pa tudi toliko bolj vesele, kadar se zopet vi¬ dimo, ako presveta Devica usliši najino molitev. Otilija. Kaj ne, Zofka, tudi mama ne bode več huda name, če spregledam ? Zofija. Gotovo ne, ljuba Tilka, to že smeva upati. Ti, Mina in jaz smo veliko pretrpele — ljubi Bog vč za to — pa vse se še lahko na dobro obrne. 9' Otilija. Ah, da bi le pastirica prišla! Zofija (vstane). Ljuba Tilka, veš kaj, jaz grem pa iskat pastirico. Ali se upaš sama med tem tukaj ostati? Te ni strah? Otilija. O, nič me ni. Lepo te prosim, ljuba Zofka, le kar poišči pastirico. Zofija. A kaj počneš, ko mene ne bo tukaj ? Otilija. Moliti hočem k naši ljubi Gospe. Zofija. Prav, Tilka — le moli, to je lepo. Jaz pa takoj grem in poiščem pastirico ; a kmalu se vrnem. Otilija. Le hitro pridi, pa gotovo pastirico s seboj pripelji in povej ji, da sem že tukaj. Zofija. Dobro, vse to ji povem in tudi to, da si prav pridna. (Odide.) Drugi prizor. Otilija sama. Otilija (poklekne in se po otročje sama s seboj pogovarja). O ljuba Gospa, prosim te, imej tudi mene tako rada, kakor pobožno pastirico! I udi jaz hočem biti prav pridna. Glej, uboga, slepa deklica sem, in velikrat se bridko raz¬ jočem, in Zofka tudi, ker mama je trda z menoj, zato ker sem slepa. Proč me je hotela poslati, in zato sem pribežala k tebi. Mina je rekla, naj tebi potožim, kaka revica sem Pravila mi je tudi o deklici, ki je spregledala, ker je bila pridna. Oh ljuba Gospa, prosim te, ozdravi še mene! Vedno hočem biti na vso moč pridna 92 in pobožna in nate ne bom nikoli pozabila. Veš, tebe in svojega angeljčka variha in Zofko imam najraje —- pa Mino tudi. Vsak dan, kadar vsta¬ nem ali se vležem spat, vselej molim k tebi. O, jaz znam prav lepe molitvice! Mina in Zofka sta me jih naučili. Vedno jih bom prav rada molila, samo pomagaj mi, da spregledam — lepo te prosim! — sicer ne smem več domov, pa Zofka tudi ne. Ah, ljuba Gospa, kako daleč sva prišli, med potjo sem velikrat opešala, pa tudi bolna sem bila. Ah nikar me ne zavrzi, potem bi me še mama zapodila, pa dobra Zofka tudi. Vedno te bom rada imela in veliko lepih molitvic se bom naučila, kadar ne bom več slepa. Tudi lepo pesmico znam. Mina je rekla, naj ti jo zapojem, da jo slišiš tudi ti. Poskusiti hočem, če jo še znam. (Ko tlačne peti, pride šestorica angeljcev, ki pokleknejo v polukrogu okrog Otilije. Sedmi — a>I ge j varih — poklekne tik Otilije.) Otilija sklene roki in poje: Ti o mati mi! Upanje moje Sama si ti! (Otilija razprostre roki ■ tako store tudi angelji) Devica in Mati! Vsliši moje želje, Ozrl se, ozri' se, Dobrotljivo na me! 93 (Otilija in angelji sklenejo roke. Tako se pojeta tudi sledeči dve kitici.) Mila mati mi! Stoje obrni Name oči! Devica in Mati itd. Mati slušaj me, Ti mi tolaži Revno srce ! • Devica in Mati itd. Malo pred koncem pesmi se začujejo zunaj koraki; angelji vstanejo in gredo tiho na levo; angelj varih pa, preden odide, razprostre nad Otilijo roke in jo prijazno pogleda (Lepota in moč vse igre je v tem drugem pri¬ zoru tretjega dejanja, v molitvi in petji nežnega otroka, sredi angeljev, ki ga posnemajo ) Tretji prizor. Otilija. Bernardka vstopi od desne. Bernardka, (nekaj časa ^ačudeno gleda Oti¬ lijo, in potem se ji bližaj. Kdo pa si, ljubo dete, ki znaš tako lepe pesmice zapeti presveti De¬ vici? Ah. kaj vidim, slepa sirotka si? Otilija. Kdo pa govori z menoj ? Ali si ti, ljuba pastirica? Bernardka. Zakaj povprašuješ po pastirici, dete moje? (Vzdigne Tilko.'} Otilija. Prosila bi jo, naj pove naši ljubi Gospe, da sem jaz tukaj. 94 Bernardka. O dobra deklica, to ve naša ljuba Gospa tudi tako. Otilija. A pobožna pastirica bo prosila zame, da spregledam. Bernardka, Kdo ti je pa pravil o pastirici? Otilija. Zofka in Mina. Bernardka. Kdo pa je Zofka, o kateri govoriš? Jaz je ne poznam. Otilija. Moja sestra je. Bernardka. In kako je tebi ime, ljuba deklica? Otilija. Tilka! Bernardka. Tilka! — In kdo je tvoja mati? Kako jo kličejo ljudje? Otilija. Gospa grofinja jej pravijo. Bernardka. Grofovska hči si in vendar taka revica! Kje je pa vendar tvoja sestra Zofka ? Otilija. Pastirico je šla iskat. Bernardka. No, gotovo je šla po drugi strani, sicer bi ne iskala zastonj. Otilija. Ah prosim te, povej mi : ali si morebiti ti ona pastirica '. Bernardka. No— saj ti moram tako enkrat povedati: da, jaz sem. Otilija (razprostre roki in skuša Bernardko objeti}. Oh ljuba deklica, usmili se me! Bernardka. Dete moje, druzega pač ne morem storiti zate, kakor moliti. (Bernardka potegne Otilijo ne(no nase ; ko jo še drži v na¬ ročji, pride od desne Zofka.) 95 Četrti prizor. Prejšnji. — Zofija. Zofija (gleda deklici nekaj trenotkov molče). Ah, kaj vidim? — Sem li morda prepozno prišla ! Otilija. Zofka, ljuba Zofka ! Pastirica je tu, dobra pastirica ! — Ne pusti, da bi šla proč ! Zofija (k Bernardki). O hvala Bogu, da sve te našli! Moja uboga, slepa sestrica je že tako hrepenela po tebi! Bernardka. O, vedvč imata do mene uboge deklice preveliko zaupanje; —ne zaslužim ga. Zofija. Do tvoje molitve imave zaupanje, in tega nama ne moreš braniti. Da bi se pri¬ poročili tvoji priprošnji pri naši ljubi Gospe, zato sve tako daleč prišli. O, da bi se ona usmilila uboge revice! Bernardka. Nebeška kraljica še ni zapu¬ stila nikogar, ki je zaupal vanjo. Zofija. To edino zaupanje je ravno, ki naju je pripeljalo semkaj; ker vedi, da sve be¬ gunki — iz Avstrije sve prišli sem na Francosko. Bernardka. Begunki sta! Kaj pomeni to? Ne razumem te. Zofija (se obotavljaje). Najina mama — joj meni, da moram tožiti lastno mater — naša mama ne more trpeti te uboge revice, zato ker je slepa. A jaz njenega trdega ravnanja z ne¬ dolžno sestrico nisem mogla več gledati, in tako sem pribežala ž njo sem k tebi in pre¬ sveti Devici, iskat pomoči. — O da bi bila uslišana! (Jokaj) 9 6 Bernardka (ljubeznivo). Ne plakaj! Vajina nesreča se bo spremenila v srečo, ker toliko zaupanje ne ostane brez plačila. Zofija. Ah, ljuba deklica, kaj nama je storiti ? Bernardka. Prav ponižno vama hočem nekaj svetovati. — Tam-le za skalo izvira stu¬ denček, s čegar vodo je bilo že veliko bolnikov čudovito ozdravljenih. Tjakaj tudi ti pelji svojo slepo sestrico. In ko bo tam doli v Lurdu za¬ zvonilo angeljsko češčenje, spominjala se vaji bom jaz tukaj-le v svoji slabotni molitvi in presveto Devico prosila pomoči za sirotico. Ti pa zmakaj njene oči s studenčnico. Kar je božja volja, to se bo zgodilo; vendar naj bo izid kakršenkoli, vse hočemo hvaležno sprejeti iz božje roke. —■ Zdaj pa pojdita in pustita me tukaj samo ; v molitvi hočem biti združena z vama. Zofija. O hvala ti, dobra deklica ! Ljubi Bog naj povrne tvojemu dobremu, plemenitemu srcu! —■ Pojdi, Tilka, prav zaupljivo hočeva še enkrat prositi našo ljubo Gospo milosti in usmiljenja. Bernardka. Prav tako, in jaz bom, kakor sem obljubila, v duhu pri vama. In ko bo an¬ geljsko češčenje odzvonilo, pridita zopet semkaj; spremila vaju bom v mesto. Zofija. Oj hvala ti, še enkrat hvala za tvojo dobrosrčnost. Na svidenje torej ! (Pelje Otilijo z a roko ven na desno.) Bernardka (kliče ~a njima). Da, na svi¬ denje — če je božja volja, na boljše svidenje! — 97 Peti prizor. Bernardka sama. Bernardka. O sveta Devica, samo sedaj še me usliši! Spomni se, da še nikogar nisi za¬ pustila, ki je z zaupanjem pribežal k tebi. Ta uboga, slepa deklica prihitela je k tebi, iskat pomoči v svoji revi. Bodi ti njena mati, ker je lastna zavrgla svoje dete. O da bi postala nesrečna, a pridna deklica rešilni angelj svoji zaslepljeni materi; o da bi ista roka božja, ki lahko ozdravi oko sleporojene, odprla oči tudi materi, ki je slepa na duši svoji. — ■ (Poklekne.) Usliši me, Devica presveta —■ o le enkrat še usliši prošnjo ponižne dekle svoje! (Zasliši se \vonenje angeljskega češčenja i% Lurda.) Cuj! — Zdravo Marijo zvoni! Moliti hočem. ( Vratne rojni venec in moli.) Ceščena Marija, milosti polna — — (Prikazen, kakor v prvem dejanju, obdana z bliščem. V trenotku, ko izgine, zavpije Otilija za odrom:) Otilija (glasno). Vidim! Zofka — jaz vidim ! (Plane na oder in v naročje Bernardki.) Oj dobra deklica, tisočerna zahvala ! (Ob enem pade pastor.) Konec III. dejanja. 7 98 Četrto dejanje. Kmetska soba na grajski pristavi. Prvi prizor. Barba, grajska pristavka, plane v sobo. Barba (leta vsa vsopljena semtertja po sobi). Otroci! — Micika! Lizika! Ivanka! Oh, kam so jo zopet popihale vse tri.' Micika (plane v sobo). Kaj pa je? Kaj bi pa radi, mati? Barba. Vse tri hitro noter, pravim, in precej, pravim! — Pokliči hitro še Lojziko in Ivanko ! Micika (hoče ^leteti ven). Na — ravno pri¬ hajata ! (Lizika in Ivanka hitro vstopita.) Lizika in Ivanka (hkrati). Tukaj sve ! Lizika (va^no). Ravno nekaj posebnega sem imela opraviti! — Ivanka. In jaz sem morala krmiti ravno golobčke — kaj pa je? Barba. Ah, otroci — na, saj ne morem povedati — -— kar sem zdaj le videla! Vse tri. No, kaj pa vendar? Micika. Povejte no vendar, mama! Barba. Ah, otroci! Na, kaj takega pa še ne! Pomislite! Mala grofica je zopet tukaj in —■ Vse tri. Je zopet tukaj: 99 Barba (nevoljna). Aj, pustite me vendar, da izgovorim! — Res, mala grofica, Otilija, je zopet tukaj in Zofija tudi, in Otilija zopet vidi! Vse tri. Tilka je spregledala? — O saj ni mogoče t Lizika. Na, mama, to pa že ne more biti res! Barba Aj, kaj brbljate, če ne veste in ne razumete ! Sama sem videla Tilko ! Vse tri Sami ste jo videli ' Barba. Nu. sevčda — sama sem jo videla ! Cujte! Ravno skočim k sosedi Jeri, da jopo prosim za skledico mleka — meni je ravno pošlo — in ko gre ona doli v klet, vidim, da pri¬ haja od grada sem pesterna, —■ ali kako jo že kličejo . . . guvaranta menda — precej po¬ zabim ta tuja imena — no tu pride pesterna Mina, za eno roko vodeč Zofijo, za drugo pa Otilijo. „Poglejte vendar, pristavka", pravi, ..po¬ glejte vendar, kak čudež je Bog storil na tem otroku!" In resnično, kakor je Bog v nebesih, dete odpira očesci in me prav ljubeznivo gleda. In zjokala sem se — nisem se mogla zdržati — pa je tudi res, kaj takega mora človeku srce omečiti, sevčda tistemu, ki je sploh še ima. (Si briše sol^e i^ oči.) Micika. Ah. mama, tudi me bi rade vi¬ dele malo Tilko! Lizika in Ivanka. Oh, seveda bi jo rade videle! Barba. Ne bodite vendar tako nepočakane, saj jo boste kmalu videle in to celo v naši hiši. IOO Vse tri. V naši hiši? O to je lepo! To je lepo! Barba. Da, v naši hiši. Mina se še ne upa z otrokoma nazaj v grad; saj veste, da jo je grofinja spodila. Zato bo deklici pripeljala naj¬ prej k nam, in potem bomo že kako vso stvar naznanili grofinji. Ker ona še do danes ne vč, kam sta pravzaprav otroka zbežala, če tudi je na vse strani popraševala. Da je mala Tilka bila pri pastirici v Lurdu — to ji še v sanjah ne pride na misel, in v čudeže pa gospa gro¬ finja tako nikoli ni verovala. Na, ta bo gledala! Micika. Ali povejte nam vendar, mati, kako je Tilka spregledala? Lojzika in Ivanka. Da, da, to nam morate natančno razložiti! Barba. Saj še sama ne vem dobro. Mina je morala namreč hitro še nekam drugam iti, pa tudi jaz nisem mogla čakati, no pa — (Po¬ tegne časnik i% %epa.) zato mi je hitro stisnila v roke ta-le tiskan časopis. — »Tu notri berite", je rekla, »tu notri je vse povedano, kako se je zgodilo. Pa le hitro berite", je rekla, „da boste pripravljeni, Če morebiti nenadoma pride gospa grofinja." Vse tri. Vi, mama, berite naprej — le hitro! Barba. Precej — skoči, Ivanka, skoči po moja očala ! V košarici so tam v čumnati —• naka — na mizi leže na knjigi : Življenje svet¬ nikov, katero sem ravnokar prebirala. (Ivanka odide.) Vidite, otroci, tako je. In potem pravijo ljudje: »Dandanes se ne gode več čudeži." —■ IOI Le tega, otroci, nikar ne verjemite. Vere, vere je malo pri ljudeh — te manjka! Ali naš ljubi Bog pa vkljub temu dela, kakor on sam hoče in se ne zmeni za ljudi. [Ivanka se vrne očali.) No, Ivanka, si jih našla? — Tako! (V^ame očala.) — Zdaj pa stol sem ! (Deklice ga prineso. Barba se vsede nanj pred mikico in na¬ takne velika, s kostjo obrobljena očala.) Nič kaj posebno sicer ne vidim na ta očala — no pa boljši nekaj, ko nič. (Bere prav počasi in ne¬ rodno.) „Pretečeni teden je neka gr . . . — no, spak, kako se pa to bere. Lizika, preberi mi ti to-le besedo tukaj. (Jo pokale.) Lizika [po šolsko eno^vočno). „Gro-fi-či-na.“ Barba. No, seveda, »grofičina z Goriškega na Avs —■ Avs — —“ na, tu stoji spet ena taka preklicana beseda; zdaj je že tako: vse po novem! — Skoro bi bilo treba še enkrat iti v šolo! — Otroci, kako se bere to? Vse tri. „Na Av-stri-jan-skem.“ Barba. No, kako pa — na Avstrijanskem, z imenom Otilija — Vse tri '(ivahno). Je že prava — Tilka je! Barba (se krega). Za božjo voljo, mirujte vendar in ne vtikajte se vedno vmes! (Presledek, med katerim hudo pogleduje deklice drugo ^a drugo Nato bere dalje.} „7. imenom Otilija, ki je slepa prišla na svet, v Lur — Lurdu na Francoskem na prečuden način zadobila zopet pogled." — No seveda zdaj vidite, otroci! •— Saj sem vedno tako trdila! Ljudje pa seveda 102 nočejo nič verovati — prav nič, in veliko se jih kar pohujšuje, če kaj takega slišijo. Vse tri. Ali, mama, berite vendar dalje! Barba. Ja, ko bi se vedno ne vtikale vmes ! — Torej pazite! (Bere.) „Ker je mati čudovito ozdravljene deklice brezverna" — da žalibog, to sem si že večkrat mislila — ^pobegnila je imenovana deklica s svojo sestro -— — “ že zopet ene besede ne morem brati; že vidim, da bo treba kupiti druga očala. — Ivanka, kako se bere to-le.' Ti imaš dobre oči. Ivanka. „ Zofija." Lizika in Mici Ali mama, Zofijo vendar poznate! Barba. Da, to je res — boljše, ko vč ; samo imena nisem mogla tako hitro razločiti. — Pa kako je dalje . . . „pobegnila je deklica s svojo sestro Zofijo skrivaj z grada, in obe sta romali k imenovani božji poti. Stvar je že močno zaslovela, ker se je čudež hitro razglasil." — I sevčda. to rada verjamem. Ce kaj takega ne bo vzbudilo pozornosti, no, kaj pa naj jo? Rekla sem koj v začetku in še pravim, da take stvari — Vse tri. Ali, mama, berite no vendar do konca! Barba ('nevoljna). Ah sitnost sitna — mi¬ rujte vendar! (Presledek, jih hudo gleda.) Kar nehala bom! Vse tri (plaho). Ne, nikarte, mama, saj bomo tiho. 103 Barba. „Govori se, da se bo nad dupljino, kjer je pastirica videla prikazen, sezidala velika cerkev. Vsi verniki in častilci Marijini se prosijo milih darov v ta blagi namen/ (Zgane časopis skupaj in odlogi očala.) Tako 1 —- No v ta namen hočem pa tudi jaz nekaj darovati. Za tako stvar kaj dati, ni treba biti nikomur žal. Vse tri (veselo). Me hočemo tudi kaj dati! Micika. O saj res, kar naše „šparovčke!“ Barba. No, to smete storiti; gotovo je to boljše, kakor če svoj denar drugače zapravite. Ljubi Bog vam bo desetkrat in stokrat povrnil, kar sedaj darujete v njegovo čast. Drugi prizor. Prejšnje. Jera, soseda, plane v sobo. Barba (vstane). Kdo neki prihaja ? Ah, so¬ seda — inv kaki hitrici ! /era (hitro). Za božjo voljo, pristavka, kar se danes vse hkrati dogaja, ni mogoče skoro povedati. Ne včm, kaj bi ti najprej povedala. Barba. No, no — kaj vendar takega ? Jera. Guvernanta otroka že semkaj pelje. Barba. Potem jim moram takoj naproti! (Hoče oditi.j Jera (^adrjuje Barbo). Ne, pristavka, ne smeš iz hiše, ker ravno zdaj pride tudi gospa grofinja sem To ravno sem ti hotela povedati. Barba. Gospa grofinja pride t Kaj vendar danes vse to pomeni ? TO4 Jera. Dobrega gotovo nič, se mi zdi. — Veš, soseda, nekdo te je pri gospe počrnil, ker si guvernanto, ko je morala zapustiti grad, obdržala skrivaj pri sebi. In najbrž ona misli, da je Mina še pri tebi. Zato mislim — prihaja gospa tako nenadoma sem. Meni je hišina vso stvar na tihem razodela in zdelo se mi je, da ji bo zelo všeč, če to tebi povem. Barba. Meni je že prav, naj le pride gospa grofinja. Ali pa že tudi ve, da sta se otroka že povrnila in da je mala Tilka izpregledala? Jera. Ne besedice ne ve; vrnila se je še-le danes zjutraj s popotovanja in tudi v gradu se še nobenemu o tem ne sanja ne. Toda kmalu bo tukaj. (Gre k oknu.) Voza, ki je ravnokar stal še pred gradom, že ni več tam. — Ah, se že pelje tam izza gozda — le same poglejte. (Vse gledajo sko^i okno.) Barba. Je že grofinja — da, da. ona je; poznam njeno kočijo. — Soseda, pojdi hitro ven v vežo, zdi se mi, da se odpirajo vrata; gotovo je Mina z otrokoma in pelji jih na ono stran v čumnato. Jaz pa ostanem tu in se po¬ govorim z gospo grofinjo, in ko pride pravi čas, naj pa prideta obe deklici semkaj — v znamenje odprla bom te-le duri. Zdaj pa le hitro — že čujem korake zunaj. Jera. Že grem. (Hitro odide.) Barba (svojim otrokom). Tudi ve pojdite ven v čumnato in vljudno se obnašajte do grofičine. — No, kaj pa stojite še tu in zijate t '°5 Ivanka. Ja, mama kaj pa, če vam gospa grofinja utegne kaj hudega storiti? Barba. A j, nc bodite no tako otročje! Kdor ima dobro vest, se mu ni treba nikogar bati. (Jih priganja.) Zdaj pa le hitro ven! Kočija je že pred vratmi. (Otroci odidejo.) ■ —■ Tretji prizor. Barba hiti k oknu in pogleda ven. Barba. Že stopa iz kočije. (Urno hodi po sobi semintje, piše prah m(e in stolov in briše s predpasnikom J Ah, kakšno je vse ! Stra¬ hota ! Toda naj le pride — danes bo pa ljubi Bog sam enkrat govoril ž njo. Četrti prizor. Barba. Grofinja Eleonora hitro vstopi. Eleonora (strogo.) Kje je moja pristavka' — Ah, tu ste vi sami. Prišla sem danes samo zaradi vas semkaj in moram nujno z vami govoriti. Barba (mirno.) Zame je vselej velika milost, kadar se gospa ponižajo pod mojo streho. Eleonora. No če boste pri mojem da¬ našnjem obisku zapazili kaj milosti, to se bo šele pokazalo. Barba. Ali so gospa grofinja hudi namer io6 Eleonora. Da, na vso moč; in vi tudi dobro veste, zakaj. Barba. Prosim lepo, kaj sem pa storila? Eleonora. Le nikar se ne držite tako ne¬ dolžno; vaša vest bi vam utegnila pravi od¬ govor dati. (Ostro pogleda Barbo, kar tudi sicer večkrat med pogovorom stori, a govori pa ves čas z razdraženim glasom.) Barba (odkritosrčno, ob enem pa odločno — sko^i celi pribor tako.) Moja vest? Gospa grofinja, ta mi ne očita nič — to vam lahko rečem pošteno in odkrito v obraz. Jaz storim svojo dolžnost. Eleonora (ji se^e v besedo.) Ne! Te ne storite, gotovo ne; le nikar si ne domišljujte! Vsaj mene ne boste za nos zvodili! Le po¬ čakajte. slišali boste nekaj čisto drugega! Barba. In kaj vendar, milostiva gospa, sem se pregrešila? Ne morem se domisliti, česa bi bila kriva? Eleonora (jpznzčZ/zvo) Tako? — No, le po¬ slušajte: Vi ste bili skrivaj zmenjeni z ljudmi, ki so predrzno izzivali mojo jezo, ki so me prevarili — nesramno prevarili — ki so me osramotili pred celim svetom in katere sem zato zapodila iz mojega grada. Da, posebno z eno izmed teh oseb ste bili zmenjeni, in to z najbolj nezvesto, z guvernanto, ki je skrivaj mojima otrokoma pomagala pobegniti — in še potuho ste jej dajali — meni vkljub — in ste jo vzeli pod svojo streho. Ali ni vse to res? — Le tajite, če morete! 107 Barba (srčno.) Da sem guvernanti trikrat dala prenočišče, to je res, tega tudi ne tajim. Da sem pa vam vkljub to storila — milostiva gospa grofinja, pa ni res, in kdor vam je to rekel, je hudoben človek, ki bližnjemu krade čast in poštenje. Eleonora. Tako t A saj ste vendar vedeli, zakaj sem nezvesto, nehvaležno guvernanto v svoji odsotnosti zapodila iz grada? Barba. Res, milostiva gospa, vedela sem to ; povedala mi je sama. Eleonora. In vendar ste jo vzeli pod streho ? Barba. Da, vzela sem jo in vam tudi lahko povem, zakaj: smilila se nam je. Eleonora. Smilila? — Žena, kaj govoričite? Se vam li meša? Smilila, pravite? Barba. Da, milostiva gospd, smilila se nam je — zakaj pa ne bi povedala regat Saj se je žrtvovala samo iz usmiljenja do vaše slepe hčerke in to je tudi vse — kar je zagrešila. Eleonora (besno.) Žena, recite še enkrat to in izgubljeni ste; takoj vas zapodim z otroci vred iz službe. Barba (neoplašena.) Gospa grofinja, kar trdim jaz, o tem govorč ljudje po celi okolici ; in ljubi Bog tudi ve, ali je prav, če mati s svojim otrokom tako ravna! — Angelj varih je slepi deklici vdihnil misel, da je zaželela proč, in nihče drugi. Eleonora. Aj, zdi se mi, da ste tako modri, kakor predrzni! Kaj vendar vsega ne veste! — io8 To je kar naravnost čudovito! Take modrosti svoji pristavki ne bi bila pripisovala — zares ne! Barba. Milostiva gospa! Jaz sem priprosta žena ; toliko pa vendar-le vem in sem že več¬ krat slišala, da ni lepo, če gospoda nizke in priproste ljudi zasmehuje! Eleonora. O, in še občutljivi ste po vrhu! No pa ker že hočete biti vsevedni, bo pač dovoljeno, da vas nekaj poprašam. Meni se zdi, da mi vi celo lahko poveste, kam sta moja otroka pobegnila? — No? Barba. Da, milostiva gospd, tudi to vam lahko povem. Deklici sta se podali k naši ljubi Gospe v Lurd in k pobožni pastirici. Eleonora (na vso moč i~tienadena.j Kaj slišim? Kaj pravite? V Lurd k prismojeni pa¬ stirici ? Barba. K bogomili, morate reči. Eleonora. Žena, ne dražite me čez mero ! Ah, to je vendar pregrozno zame, ko slišim, da je moje dete, dete grofinje, postalo žrtva slepega, neumnega praznoverja. Ha, česa prazna vera vsega ne stori na svetu! To je strašno! Barba. Prazna vera t — Milostiva gospa, pride čas, ko bo Jurski čudež marsikomu, ki nima nobene vere več, odprl oči — in gospa grofinja bo ena izmed prvih! Eleonora (porogljivo j) Jaz? — Pustiva to. Kar prostakom zmeša glavo, to ne zmeša tudi glave grofinji — tako daleč, hvala Bogu, vendar-le še ni prišlo! log Barba (se bHja Eleonori) Kako bi pa bilo, milostiva gospa, ako bi vaša sleporojena hčerka zdaj-le stopila Čez ta-le prag — pred vas — z zdravimi očmi? Eleonora. Žena, dosti je ; nehajte s svo¬ jimi praznovernimi čenčami. Le verujte, če vam drago, nemogočim stvarem — jaz nikdar ne bom verovala. (S povdarkom.) Dandanes se čudeži več ne gode! Barba (slovesno.) Milostiva gospa, zmotili ste se ; o še se gode čudeži —■ prepričajte se sami ! (Odpre vrata. Otilija plane notri in proti materi, Mina in Zofija obstaneta med vrati.) Otilija (glasno.) Mama, preljuba mamd 1 (Z razprostrtima rokama stoji pred materjo.) Eleonora (srepo gleda Otilijo.) Jezus, Ma¬ rija! (Se zgrudi. V tistem hipu hitro zagrinjalo pade.) Konec 4. dejanja. Peto dejanje. Prvi prizor. Lurška skalna dupljina. V ozadji, na levo in desno od razpoke, stoji po ena pogrnena miza s piramidalnim, stopnjicam podobnim nastavkom. Angelji (šest) pridejo, kakor hitro se dvigne zagrinjalo. Voditelj namigne jim, češ da sta mizici prazni in vsi odidejo. Potem pridejo I IO zopet drug za drugim — vedno le posamezni — s cveti¬ cami v posodicah, katere voditelj sprejema in postavlja na stopnji ce. Ko je prva miza polna (kakih io posodic), pridejo vsi angelji hkrati izza kulis in si' ogledajo cvet¬ lično piramido. Nato se napolni enako druga miza. Na¬ posled vsi angelji lepo v vrsti pokleknejo Godba (har¬ monij), ki je med vsem prizorom lahno igrala, preide v melodijo zbora romaric, katerega petje se v začetku sliši iž daljave. Angelji se dvignejo, poslušajo nekaj tre- notkov s kazalci na ustih, in potem odidejo. Procesija pojoč vstopi in gre parkrat semtertja čez oder, od sprednje strani proti zadnji in okoli dotičnih kulis. Pred procesijo nese praznično oblečena deklica s trakovi ozaljšano za¬ stavo. Nato sledi več parov belo oblečenih deklet z venčki na glavah in lilijami v rokah. Nato se vvrsti ljudstvo, med njim z pajčolanom zagrnena grofinja Eleo- nora z Otilijo. Ko se odhod zvrši, vsi pokleknejo in izpojč pesem do konca. V sredi je prosta pot, ob straneh kakor v špalirju belo oblečene deklice. Drugi prizor. Zbor romarske procesije se sliši iz daljave. Milostna mati! V Tebi iskati [: Sebi pomoči Hočemo.:] Ko se ponavlja sklepni verz, odidejo angelji. Nato vstopi procesija. Na-te opira V tebe ozira [:Naše se polno Solz oko :] Glej nas sirote, Polna dobrote, [:Sliši nas, o Marija 1:] Tretji prizor. Zadnje glasove pesmi pretrga glasno, jezno kričanje mestne županje, ki plane na oder. Klečeče romarice prestrašene vstanejo. Županja. Tiho 1 Ljudje molčite ! — Torej tako ubogate postave: Dobro veste, da je go¬ sposka strogo prepovedala, obiskati dupljino. Kako se predrznete torej vendar-le priti semkaj in vse mesto z vašim obhodom spraviti po konci? (K devici - zastavonoši) Kdo vam je dal dovoljenje, priti semkaj v to dupljino? Zastavonoša (se obotavljaje.) Nihče. Županja. Nihče? in vendar se predrznete priti na ta prepovedani kraj? Zastavonoša. Poslušale smo le glas svo¬ jega srca in menile smo, da nikogar ni treba vprašati tam, kjer Bog sam kliče svoje otroke na kraj milosti. Županja. Kaj slišim vendar? Kraj milosti? Gnezdo praznoverja, reci rajši. Romarice (rse na glas.) Ne norčujte se, mi ne trpimo zasmehovanja! Županja Kaj? Pretiti se celo že drznete ? Torej ne veste, kdo sem jaz? Romarice. Poznamo vas. Županja. Poznate me torej in veste, da sem soproga mestnega župana.' Romarice. Tu nimate nič ukazovati! Županja. Pri Bogu, to kljubovanje se vam bo utepalo ! Res je, da jaz nimam pravice tu ukazovati — in jaz vam tudi nisem mislila I I 2 ukazovati — samo posvariti sem vas hotela, da se varujete prelomiti postavo. Cela Fran¬ coska bi se razsrdila, ko bi slišala, da so lurške žene postale žrtva neolikane pastirice. In ali morda ne veste, da je pastirica morala že tri¬ krat priti pred sodišče in se tam zagovarjati ? O, kmalu bo prejela zasluženo plačilo in konec bo slepega praznoverja. Romarice. Ne obrekujte, pastirica je ne¬ dolžna ! Županja. Nedolžna' Romarice. Da, nedolžna 1 Županja. Torej res mislite, da je deklica pred Bogom več vredna, ko mč vse' Dobro, vašo zastavo v poroštvo! (V^ame devici ga stavo.) Vas pa poživljeno, da ste za priče. Kdo, vprašam, kdo izmed vas more potrditi s pri¬ sego, da se tu v tej dupljini gode čudeži ? (Presledek.) Ah, ve molčite ? Romarice Poznamo ljudi, ki lahko pri¬ sežejo. Županja. To ne zadostuje; od v a s zahte¬ vam prisege. Torej nihče ne more priseči.' (Grofinja Eleonora z Otilijo stopi iz množice.) Eleonora (vzdigne roko k prisegi s sloves¬ nim glasom.) Jaz lahko prisežem! Županja (i^nenadena.) Vi lahko ? — Kdo pa ste vi ? Eleonora. Ako povem, zatajim ponižnost pred vami in temi ženami. Županja. Ako ne poveste imena, potem je prisega neveljavna. "3 Eleonora (dostojanstveno?) No, ako je svetost prisege pri vas odvisna od osebe, ki prisega, potem vedite: Jaz sem Eleonora, grofinja Osojska. (Glasovi iznenadenja med množico.) Županja (poparjena.) Grofinja ste vi? Eleonora. Da, grofinja, in grad Osoje je moj in mojih pradedov rodni kraj. Županja. In gospa grofinja hoče s prisego potrditi čudež, ki se je zgodil v tej-le dupljini.' Eleonora (predstavi Otilijo.) Poglejte to deklico, moje dete je. Slepa je prišla na svet, slepa romala je na ta kraj milosti, in spre¬ gledala je, in z zdravimi očmi se je povrnila zopet nazaj v naročje svoje neverne matere. Županja (^ačudeno.) Neverne matere? — Kaj hočete s tem reči t Eleonora. Da. neverna sem bila, kakor ste vi še vedno in je tisoč drugih. A dete je po božji previdnosti postalo rešilni angelj svoje brezbožne matere. Da, glasno spoznavam pred vsem svetom: To moje dete je bilo slepo ro¬ jeno na telesu, zato da je mati njegova spre¬ gledala na duhu. In semkaj sem priromala danes kot spokornica, ki hoče s solzami ke¬ sanja popraviti, kar je nekdaj zagrešila z nevero >n trdovratnostjo srca. To svojo hčerko pa hočem posvetiti prgsveti Devici in njej naj služi vse dni svojega življenja. Romarice (šepetajo druga drugi.) Kakšen čudež! — Čujte, čujte! — Kakšna milost! 8 H4 Županja (nevoljna.) Mirujte! — Opominjani vas, da tega, kar je povedala grofinja, ne pri¬ povedujete okoli Saj poznate postavo ! Romarice. Ne moremo molčati. Eleonora (slovesno.) Recite: Ne smemo molčati! Kričeča nehvaležnost bi bila do Boga in do presvete Device, ko bi iz strahu pred ljudmi ne govorili, ko nam Bog sam govori tako glasno in razločno. — Ali pa morebiti mislite, gospa županja, da najvišji Gospod nebes in zemlje nima moči, tudi proti volji nevernih, zaslepljenih ljudi razodeti svoja dela? Nad menoj imate zgled. Trdovratno sem nekdaj tajila Boga in njegovo vsemogočnost; brezbožno sem za¬ smehovala kraj milosti in pobožno pastirico. Njena otročja vera je bila pri meni neumna, prazna domišljija. Proklela sem svoje lastno dete, ki se je zateklo k tej pastirici in njeni ponižni molitvi. Pa vsa moja trma, vsa moja upornost, kaj je pomagala? — Kar je Bog hotel, storil je; z enim migljejem svoje vsemogočne roke naredil je dva čudeža — in največega je storil nad menoj. Sleporojeni je dal pogled predrzno zasmehovalko pa je spre¬ menil v ponižno deklo in vdano spoznavalko svoje moči in dobrote. Glejte, tukaj stoji pred vami! Županja. Torej hočete, gospa grofinja, da tako kakor vi, verujem tudi jaz, da Bog pa¬ stirici skazuje posebne milosti ? Eleonora. Da, to hočem. (Navdušeno.) O, verujte mi, da ni več daleč Čas, ko se bo lurški "5 čudež razglasil od konca do konca sveta. Na tisoče romarjev bo prihajalo semkaj iz vseh dežel in pokrajin, ljudje iz vseh stanov, bogati in revni bodo tu na tem svetem mestu iskali in našli tolažbo in pomoč od presvete Device in tisoč jezikov bo hvaležno slavilo ponižno pobožno pastirico, ki je toliko milosti prinesla v ta kraj. Županja (ginjenem) Vaše besede —ne tajim tega — mogočno segajo v moje srce. Toda čujte: kar vi tu pripovedujete, tega danes pred svetom še ne smemo očitno spoznati; postave prepovedujejo to. Eleonora. Vi se motite. Vi ste prišli, da bi posvarili mene in te romarice tukaj, naj se na tem kraji ne mudimo dalje. Toda že je cesarjev dekret (lastnoročno pismo) doli v mestu, s katerim se pobožnemu ljudstvu za vedno dovoljuje prost pristop na ta čudoviti kraj milosti' Županja. Gospa grofinja, kar ste sedaj rekli, to je nemogoče. Eleonora. Pojdite in se prepričajte sami. Včeraj zvečer sem sama videla v Ludu cesar¬ jevega poslanca in ž njim govorila. Kar vam zdaj le tu pripovedujem, je v tem hipu gotovo znano že po vsem svetu. Zdaj pa, gospa žu¬ panja, dajte mi zastavo. Županja (izroči pastavo.) Vzemite jo, ne morem in ne maram vam je dalje odrekati. (Poda Eleonori roko.) Odpustite mi, milostiva gospa, in tudi ve druge žene, odpustite mi! 8* 116 In ko boste danes molile tukaj-le k Materi božji, spomnite se tudi name; morda boste molile za — spokorjenko ! (Z eno roko pokrije obraz in hitro odide.) Eleonora (gleda %a njo slovesno.) Žarek milosti božje jo je zadel! Tukaj znova vidite moč in dobroto nebeške Kraljice ! (Dvigne za¬ stavo.) Zato pa kvišku zastavo in zakličimo glasno : Čast, hvala in slava presveti lurški Devici! Romarice (krepko in navdušeno.) Čast, hvala in slava presveti lurški Devici! Eleonora (izroči ^astavo devici-^aslavonoši.J In sedaj na kolena! Se enkrat navdušeno za¬ pojmo pesem Marije, predobrotljive lurške matere milosti božje! (Vse pokleknejo.) Romarice (pojo:) Nate opira V Tebe ozira [•.Naše se polno Solz oko.:] Milostna mati, V Tebi iskati [:Sebi pombči Hočemo.:] Glej nas sirote Polna dobrote, [: Sliši naš, o Marija.:] Ko se poje zadnja kitica, se v ozadji odgrne zagrinjalo, s katerim je skozi celo peto dejanje bila razpoka zakrita. Pokaže se skupina, ki predstavlja presv. Devico, obdano od klečečih angeljev. Skupina, nekoliko vzvišena, je raz¬ svetljena z bengaličnim ognjem. Se predno svitloba ugasne, pade zavesa. Konec V. dejanja. Priloga. 117 1. Beraška. (K igri ^Pravica se je izkazala", I. dejanje, 1. prizor. Poje Kruljec. ■— Zložil E. L.) Veselo, 1. Ka - te - ri je naj - bolj-ši stan, Ljud- 2. Za po - sla je naj - gor - ji stan, Da 3. Na zad-nje ven-dar - le be-rač Po- 4. Nih - če ne pravda se z menoj, Nih- 5. U - bo-gaj-me je mo - ja last, Ki 1. je si go-vo - ri - jo, Vsi svojemu za- 2. mora služ-bo - va - ti, In kmetu se naj- 3. ču-ti se naj - bo-lje; Brez vsake nevošČ- 4. če me ne na-pa-de; Za malho nič se 5. je nih-če ne vgra-bi ; Do-klerje še kaj 1. bav-lja-jo, Si dru-ze-ga že - li - jo. Ve s 2. huj - še zdi, Da mo-ra kmeto - va - ti. Go- 3. Iji-vo-sti Je lah-ko dobre vo-lje. Za- 4. ne bo-jim, Ni - kdo mi je ne vkra-de. Ži- 5. do-brih src, Ni-kdar se ne iz - ra - bi. Ko i 18 1. svet je sa - mo go - dr - nja-nje, Živ- 2. spo-da cmer-na tu - di to - ži, Da 3. vist, ki vse sta - no - ve be - ga, Do 4. vim brez vsa-ke - ga pre - pi - ra In 5. ste - če se u - tež pri u - ri, Po- 1. Ije - nje ved-no o - prav - Ija-nje. Ves 2. sla - bo je v go-spo-ski ko - ži. Go- 3. na - še - ga sta - nu ne se - ga. Za- 4. vest po - šte - na me pod - pi - ra. Ži- 5. tr - kam pa na bož - je du - ri. Ko ^ == ^adr^ano 1. svet je sa-mo go - dr - nja-nje, Živ Ije-nje 2. spo-da čmerna tu - di to-ži, Da sla-bo 3. vist, ki vse sta-no-ve be-ga, Do na-še- 4. vim brez vsake - ga pre - pi - ra In vest po- 5. ste-če se u - tež pri u - ri, Po - trkam 1. ved-no o-prav - Ija - nje. 2. je v gospo-ski ko - ži. 3. ga sta-nu ne se - ga. 4. šte - na me pod - pi - ra. 5. pa na bož-je du - ri. "9 2. Dijaška. (K igri „Pravica se je izkazala", I. dejanje, 4. prizor. Pojeta Peter in Pavel. — Zložil E. L.) Koračnica. _ ,1 1^ 1. Mi - dva mla - da sva di - ja - ka, 1. Ho-di-va o - krog, Z na-ma ho-di P P 1. gr-da spa-ka, Ma - ti vseh nad - log. i. Že-ja, že-ja, se ji pravi, Ki nas vse di- i- ja - ke da-vi. Žeja, že-ja, že-ja, že-ja, I 20 i. že - ja, že - ja, že-ja! 2. Že-ja je naj- 2. huj - ša ka - zen, Že-ja je gor - je, 2. Ka-dar je ko - zareč prazen, Prazno je sr- 2. ce. Ne pre-že-neš te praz-no - te, 2. Dokler vin-ske ni mokrote, Že-ja, žeja, I 2 I 2. že - ja, že - Ja. že-ja, že-ja, že - ja. 3. Sre - Ča me - ri se na Ji - tre, 3. Praz-ne ne — se ve, 3- Sl a j - še kot naj - lep - še cit - re, 3. Li-ter-čki zve-nč. Ljub-ko v gr-lu 122 3- že še-ga-če, Daj-te brž na-ma pi-ja-če. 3. Že - ja, že - ja, že - ja, že - ja, 3. že - ja, že - ja, že - ja. 3. Z Bogom! (K igri »Pravica seje izkazala", II. dejanje, 2. prizor. Poje France. — Zložil E L.) Počasi in otožno. 1. „Z Bogom!" tež-ka je 2. Skri - le so se že 3. Pa saj vse na sve be - se - da, pla - ni - ne. ta mi-ne, 123 1. Ž njo se ža-lost v du-šo vse-da, 2. Mi - le mo - je do - mo - vi - ne. 3. Pri - de, se po - ka - že. zgi ■ ne. 1. V pr - sih glo - da, sr - ce vi - je. 2. Da - leč sta - ri - ši so dra - gi, 3. Res - ni me spo-min pre - tre - sa. 1. Sol - za li - ce mi po - li - je, 2. Lju - bi brat-je, znan - ci bla-gi. 3- U - re zad-nje-ga slo - ve - sa, 1 • Ko se s svo-ji - mi po - slav - Ijam, 2 - Tu-ji SV et mi jih od - mi - če, 3. Ko bom ce - li svet za - pu - stil, 1. Ko do-ma - či kraj po - zdrav - Ijam, 2. Sr - ce mi pa ved - no kli - če 3. Zad-njič še v slo - vo iz - u - stil: I 24 1. Ko za-kli - čem 2. Njim in do - mu, 3. Krčnim go - ram, go-ram, lo - gom go-ram, lo - gom cvet-nim lo-gom 1-3. „ZBogom, z Bo - gom ! Z Bo - gom, oj 1-3. z Bo-gom, z Bo - gom 1“ 4. Holadro, holadri! (K igri „Pravica se je izkazala", II. dejanje, 4. prizor. Pojeta Peter in Pavel. — Zložil E. L.) Ho-ladro ho-la-dri Vcsdot Ju-hi-hi ju ~ he-he 1. Ho la-dro, ho-la-dri, 2. Ju - hi - hi, ju-he-he, Holadri Juhehe 1. Mismoti-či, mismomi! Ho-la-dri, 2. Svet naj rakom žvižgat gre, Ju-he-he, holadro. ju-hihi. P PPPM f i. ho-la - dro, 2. ju - hi - hi, Vse dobimo, kar le črno. Le dav miru nas pu-sti. 5. »Železnica je lepa stvar.« (K >gri »Pravica se je izkazala", II. dejanje, 6. prizor. Poje krčmar. — Zložil E. L.) Veselo. 1. Že - lez-ni-ca je le-pa stvar, A 2. Jaz ce-nim modro vso zemljo In 3. Za - to pa vri-skam zdaj ve sel. S ko- I 26 1. me - ni je pač ma - lo mar. I, 2. soln - ce, me - sec in ne - bo, Le 3. sil - cem mer - jev - ca sem vjel, Teh 1. kaj mi bo že - lez-ni-ca, Do - biček spravljen, 2. to -li-ko je vred-nomi, Kar o-bo-ga-ti 3. par peta-kov, litrov par, K sto-takom dela 1. ta je tič ! 2. mi moš-njič. 3. mi mo-stič. Kaj bri - ga me • ne 1-3. ce - li svet, Če žep moj ni ma nič! 127 6. »Le-ta soldaški boben.« (K igri »Zamujeni vlak“, 3. prizor. — Priredil P. Angelik Hribar.) Moderato assai. 1. Le - ta sol - da - ški bo • ben, 2. Le - ta sol - da - ška sab - Ija, 1. Ta bo moj ta 2. Ta bo mo - ja vel’- ki zvon; Le- svit - la luč ; Le- 1. ta mi bo za - zvo-nil, Ka-dar jaz u- 2. ta mi bo sve - ti - la, Ka-dar jaz ti¬ ral bom. j h 0 . d r iij a drilja-la. Ho- ral bom. J I 28 1-2. drilja driljala, Ho - drilja drilja - la. 7. Otilijina pesem. (K igri „Lurška pastirica", III. dejanje, 2. prizor. — Priredil L. Belar.) 1. Ti, o Ma - ti mi ! U-panje 2. Mi - la Ma - ti mi! Tvo-je o- 3. Ma - ti, slu - šaj me! Ti mi to- 1-3. ca in Ma - ti! Vsli-ši moje že- 1-3. Ije! O - zri se, o - zri se Dobrot- 1 -3. Iji - vo na me ! I 29 8. Zbor romaric. (K igri »Lurška pastirica", V. dejanje, 2. prizor. — Zložil E L.) Zmerno. 1. Mi -lost-na Ma - ti, V Tebi i- 1. ska - ti Se-bi po - mo-či Ho - če- Z Z I I'. k i I 1. mo. Se-bi po - mo - či Ho - če- 1 3° '3' 132 Sli - ši nas NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057586 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057585 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057584 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA