Štev. 15.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
za celo leto 3 gld__kr.
„ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta _ „ 80 „ Naročnina se pošilja spravništvu v dijaškem semenišču (Knabnn-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstico, če se natisne onkrat 8 kr. dvakrat . . 12 . trikrat . . . 16 „
Osemletno šolanje pa mariborski mestni zastop.
Kmetski ljudje iz vseh dežel in krajev prosijo, naj se jim polajšajo šolska bremena, zlasti 81etno šolanje skrči v 61etuo tako, da ne bodo starši več kaznovani, ako 13 in 14letnega otroka v potrebi doma pridržijo. Mnogi poslanci so pred volitvami morali obečati, da se bodo potegnili za polajšanje, sicer bi ne bili izvoljeni. Eden izmed takih poslancev je tudi nemški konservativec, g. Lienba cher, ki je bil vSalcburškem izvoljen. Ta gospod je pretečeni mesene v državnem zboru nasvetoval: „nova šolska postava od 14. maja 1869 (zlasti § 75 endi, kder je obveljal tako, da se je 81etno šolanje uvedlo) se naj tako prenaredi, da bodo starši dolžni 6 let otroke v vsakdansko šolo pošiljati, 7. in 8. leto pa jih naj dajejo v ponavljajoče ali nadaljevalne šole (nedeljske šole); iz šole stopiti sme učenec le, ako se je naučil do-voljno krščanskega nauka, brati, pisati in računiti. Število učiteljev se nima določevati po številu učencev 7. in 8. šolskega leta. Vendar v vsem tem zadnjo besedo ima deželni zbor, ki razmere in potrebe svoje dežele najboljše pozna". Tako se glasi g. Lienbacherjev nasvet. Zoper njega je sedaj pri liberalcih, zlasti nemških, povsod ogenj v strehi. Skoraj iz vseh mest in trgov pošiljajo prošnje zoper predrugačenje, t. j. polajšanje šolske postave dunajskemu državnemu zboru. No in tem pridružilo se je tudi mesto Maribor, potem, ko je Gradec, Radgona, Celje in Ptuj uže svojo prošnjo bil sprožil.
Dne 1. aprila t. 1. je 12 mestnih zastopnikov po županu g. dr. Reiserji dalo predčitati nujni predlog zastran prošnje do državnega zbora, naj bi ta nikakor ne privolil v nobeno predrugačenje 81etnega šolanja, v nobeno prenaredbo ali polajžbo nove šolske postave. Iz večletne skušnje znamo, da so mariborski zastopniki od prvega do zadnjega čisti liberalci, kakor bi jih bili golobje prebrali. Zato smo se nadejali, da bode stavljeni nujni predlog meni nič tebi nič sprejet jednoglasno. Ali drugače je prišlo. Potreba polajšati šolska bre-
mena , vsaj na kmetih, je tako očitna in jasna, dli jo celó misleči in modri liberalci sami spre-vidajo in da se njej le nepoboljšljiva nemško-liberalna in ustavaška trmoglavost upira. Prvi je se zglasil zoper predlog, čuda velika, g. Janez Girstmajer starejši rekoč: „da prošnie ni treba, ki je itak zakasnjena, ker so uže vsa druga mesta in trgi štajerski svoje prošnje odposlali". Še krep-keje ustavljal je se g. baron M. Rast, ki je v daljšem in dobro premišljenem govoru poudarjal potrebo, da se šolska postava prenaredi in polajša. „Kajti rekel je, nikakor ne kaže 81etno šolanje jednako za vse dežele, za vse prebivalstvo, t. j. za kmete ravno tako, kakor za meščane. Kar je tem ugodno, to je onim pretežavno. Minister nauka je to sam spoznál iu dovolil mnogo polajšauja raznim kmetskim srenjam. Kar pa celo minister kot potrebno pripozna, to se naj tudi postavno določi, da se vsakemu samovolju v okom pride. Zato se govornik sklada z nasvetom poslanca g. Lienbaeherja v državnem zboru in je zoper to, da bi mesto Maribor odposlalo onemu nasvetu protiv-no prošnjo". Tem pametnim besedam nasproti je pač g. dr. Lorber puste otrobe vezal. Rekel je, „prošnjo treba odposlati in tako pomagati, da propade g. Lienbacherjev predlog. Kajti za njim stojijo strašni češki poslanci: Klam - Martinec, Rieger, češki škofje, katerim ni mar (?) za odgojo otrok, ampak le, da bi „verfassungo" prestreljali". No, ti ljuba „verfassunga", če bi ona res tako slaba bila, da še niti majhne polajžbe šolskih bremen pri ubogih in z mnogovrstnimi davki preobloženih kmetskih ljudeh nebi mogla prebiti, potem nje tudi g. dr. Lorber in tovarši nebi obranili. Naposled so mestni gospodje z večino glasov sklenoli prošnjo odposlati in se torej javno zglasili zoper vsako polajšanje šolskih bremen. Za prošnjo so glasovali gospodje: advokat dr. Duchatsch, Peternel, Simon Wolf, Pfriemer, Wohlschlager, gimuaz. ravnatelj Gut8cher, realk, ravnatelj Frank, Stampfl, inženir Wiesinger, Marko, advokat dr. Lorber, Hartmann, Holzer, notar Bitterl in K. Flucher, proti pa g. baron M. Rast in g. Jan. Girstmajer
starši. Več mestnih gospodov pa nalašč ni bilo | navzočih, kar je tudi pomenljivo.
Civilni zakon nasprotuje zakramentu sv. zakona.
II. S tem pa zakon krščanski še ni prav popolen. Zakon je dobil višo nalogo, ko prej; ni več samo ustanovljen za pomnoženje človeškega rodu, ampak za pomnoženje pravovernih kristija-nov, „sodržavljanov svetnikov Božjih." Efez. II. 19. Tako naj bi se izrejalo človečanstvo „za če-ščenje Boga in odrešnika Kristusa." Nadalje so se natanko določile pravice in dolžnosti možu in ženi. Vedno morata namreč pred očmi imeti, da sta si dolžna prisrčno ljubezen, vedno zvestobo in medsebojno podporo. Mož je glava rodovine, glava žene; ker pa je žena meso od njegovega mesa, mu je pokorna le kot družnica, ne pa kot dekla, tako, da s svojo pokorščino ne zgubi nič na časti in dostojnosti. Pa tako v moži, ki ukazuje, kakor v ženi, ki uboga, mora bivati Božja ljubezen, ker mož predstavlja Kristusa in žena Cerkev. „Mož je glava žene, kakor Kristus glava Cerkve; kakor je Cerkev Kristusu pokorna, tako naj bodo žene možem pokorne v vseh rečeh." Efez. V. 23. 24. Otroci so pa po vesti zavezani, staršem biti pokorni in jih spoštovati; staršem pa se šteje v čednost, da za svoje otroke skrbe in jih izgoje. „Vi očetje" pravi sv. Pavel „izgojite svoje otroke s podučevaujem in svarenjem Gospodovim." Iz tega je razvidno, da so dolžnosti zakonskih mnogoštevilne in težke. Pa milost (guada) sv. zakramenta jim to olajša.
Ko je Kristus sv. zakon tako ponovil in tako odlično posvetil, izročil je vso oblast nad njim sv. Cerkvi. Ona je tudi vedno in povsod vladala sv. zakon kristijanov, tako, da je bilo vsem očitno: da je ta oblast le njena, in da je ni dobila od ljudi, ampak iz nebes. Znano jo, koliko si je sv. Cerkev prizadevala, da ohrani sv. zakonu svetost in popolnost. Znano je, kako je cerkveni zbor v Jeruzalemu karal razuzdano ljubezen, kako je sv. apostol Pavel nekega meščana v Ko-rintu zavoljo krvne nečasti obsodil, kako je sv. Cerkev vedno pogumno odbijala napade na sv. krščanski zakon. n. pr. napade gnostikarjev, manihejcev, montanistov v prvih časih kristijanstva, potem napade mormonov, simonistov, falansterijan-cev in komunistov v naših dneh. Naredila se je edinostna zakonska postava za vse brez razločka; razloček med svobodnimi in sužnji se je odpravil; pravice moža in žene so se uravnale, kajti sv. Jeronim pravi: Kar je ženi prepovedano, to pri nas tudi možu ni dovoljeno, poslužna sta si pod enakimi pogoji." Iz enake ljubezni in enakih dolžnosti so rastle enake pravice. Čast žene se je izrekla in branila; možu je se prepovedalo ženo umoriti zavoljo zakonoloma, ali pa iz nečiste strasti nezvestemu postati. Tudi to je velika pridobitev,
da so se omejile pravice očeta do otrok, in da jim ne sme braniti, da v sv. zakon stopijo; dalje, da so se prepovedali zakoni med žlahtniki, ker s tem se je povikšala čeznaravna ljubezen: branili so se tudi zakoni zoper zmoto, silo in zvijačo : zakonski zvezi se je dala sramožljivost, osebi varnost, zakonu dostojnost, veri nedotakljivost. Sv. Cerkev je obdala te Božje naredbe s tako močjo in s tako previdnimi postavami, da mora vsak nepristranski razvideti, da je sv. Cerkev tudi v tem najboljša hraniteljica človeškega rodu; da je njena modrost vedno premagala dirjajoči čas, krivico ljudi in ne-številne premembe držav.
Po prizadevanji hudega duha pa nikoli ne manjka ljudi, ki zametujejo vse dobrote odrešenja, in tako zaničujejo prenovitev sv. zakona. V prejšnjih časih so napadali sv. zakon v posameznih točkah; dandanašnji čas pa hočejo kar ves sv. zakon vničiti, čeravno je tako popolen postal v vseh zadevah. Vzrok tej prikazni leži v tem, ker so ljudje zmoteni po krivih filozofih in ker je tak duh med njimi, da jim nobena reč ni tako zoperna, kakor vdanost iu pokorščina. Z vso silo delajo na to, da bi posamni, in rodovine in ves človeški rod zaničevali Božjo nadvlado. Ker je pa začetek rodovine v zakonu, zato ti ljudje ne trpe, da bi bil zakon sv. Cerkvi podvržen, prizadevajo si nasprotno, vzeti zakonu vsako svetost in potisniti ga med posvetne reči, o kterih ukazuje država. Zato hočejo vso oblast čez zakone vladarjem izročiti, sv. Cerkvi pa jo popolnem vzeti; pravijo, če je sv. Cerkva o tem kedaj kako pravico imela, da si jo je sama prilastila nepostavno ali z dovoljenjem vladarjev. Zdaj pa, pravijo, je čas, da vladarji to svojo pravico nazaj vzamejo. Iz tega izvira civilni zakon in tisto postave o zadržkih poroke iu uradne sodbe o zakonskih pogodbah. Ognjevito in strastno se jemljejo sv. katoliški Cerkvi vse pravice, zapovedovati in določevati o sv. zakonu, in ne jemlje se ozir ne na njeno Božjo oblast, ne na njene modre določbe, ki so narodom, ko so krščansko vero sprejeli, toliko časa ugajale.
Naturalisti pa, ki imajo državno vsemogočnost za Boga in s tem veliko zmešnjav delajo, se vendar močno motijo. Ker je sv. zakon od Boga postavljen, iu tako rekoč podoba Kristusovega rojstva, zato ima nekaj svetega na sebi, kar ni prišlo od zunaj, ampak že leži v njegovi naravi, in dostojnosti, ki jo ima po naravi, ni dobil zakon od ljudi. Zato sta izrekla naša prednika Ino-cencij III. in Honorij III., da je zakon nekaj svetega tako pri kristijauih, kakor pri novercih. Sklicujemo se na zgodovinske ostanke prejšnjih časov, na navade iu naprave onih narodov, ki so se v omiki više povspeli iu ki so imeli čut za pravico. Vsem tem narodom je bila dognaua reč, da je zakon neka sveta, z vero v zvezi stoječa reč. Zato so bili z ženitvovanjem združeni verski običaji, ki so jih duhovniki opravljali. Celo do ne-
vercev tedaj je imela tako moč narava zakona, spomin na njegov začetek in samovest človečanstva. Ker je tedaj zakon sam po sebi sv. reč, zato ga ne sme vladati posvetna oblast, ampak sv. Cerkev, ker le njej je dana oblast učiti, kar je svetega.
Pomisliti pa je tudi, da je zakon zakrament, in ravno zato je zakon pri kristijanib plemenita naprava. O sv. zakramentih pa sme le Kristusova Cerkev postave dajati in ne gre, to oblast, naj bo tudi le deloma, izročiti posvetni gosposki. To nam jasno dokazuje tudi zgodovina; kajti vedno je ona določevala o zakonu, tudi v časih, o kterih se ne more trditi, da bi bili vladarji z njo o tem po-razumljeni. Ali ni abotno misliti, da bi bil Kristus od Poncija Pilata ali od judovskega kralja Heroda dovoljenja dobil, obsojati mnogoženstvo in raz-druženje zakona? Ali je mar sv. Pavel od Tiberija, Kalegule ali Nerona dovoljenja dobil učiti, da ločitve in krvna onečistenja niso dovoljena? Pameten človek ne bo hotel verjeti, da je sv. Cerkev dala toliko postav o svetosti zakona, o njegovi nerazdružljivosti, o porokah med sužnjimi in svobodnimi, in da je za vse to dovoljenje dobila od rimskih cesarjev, ki so krščanstvo iz celega srca sovražili, in le na to merili, da bi krščansko vero s silo in mečem uničili. To se posebno se iz tega razvidi, ker cerkveno pravo dostikrat ni bilo enako posvetnemu, in ker so sv. mučeniki Ignacij, Justin, Atenagoras, in Tertulijan mnoge zakone, ki so bili po posvetni postavi dovoljeni, javno za neveljavne proglasili. In tudi potem, ko so krščanski vladarji nastopili, vendar papeži in v cerkvenih zborih zbrani škofje niso nehali, ravno tako svobodno in pravoza-vestno sklepati o zakonu, kar se jim je zdelo koristno in času primerno, če prav se ni zmirom vjemalo s posvetnimi postavami. Vsakemu je znano, koliko se je sklepalo o sv. zakonskih zadržkih, o obljubah, o zakonih med raznovernimi, o krvni žlahti, o zločinu, o javni poštenosti, na cerkvenih zborih v Illiberi, Arlesu, Kalcedonu, Milevi in na drugih, in kako so bili ti sklepi včasih protivni posvetni oblasti. Vladarji sami si niso v tej stvari nobene oblasti pripisovali, ampak priznali, da o sv. zakonu nimajo druzega odločevati, ko svete zapovedi cerkvene o sv. zakonu spoštovati in braniti. In če so kaj določili o sv. zakonskih zadržkih, pristavili so precej, da imajo za to dovoljenja od sv. Cerkve. Vedno so bili navajeni, o prepirih zaradi ločitve ali kake druge sv. zakon zadevajoče stvari poizvedeti razsodbo sv. Cerkve in njej se podvreči. Zato je Tridentinski cerkveni zbor rekel, da ima sv. Cerkev pravico in oblast, določiti zakonske zadržke, ki store sv. zakon neveljaven, in da zakonske stvari spadajo pred cerkvene sodnike.
Gospodarske stvari.
Krompir.
Zgodovina. Velekoristna rastlina krompir, podzemljica (Solanum tuberosum) je od nekdaj
doma v Ameriki, namreč na peruanskih in kili -janskih planinah. V Evropo prenesen bilje 1. 1584 in v naše kraje še le 1. 1730—1740. Sprva so krompir polagali le živini, ker so mislili, da je nezdrav. Še le pred 60—80 leti so ga vsled slabih letin začeli sploh saditi in jesti. Sedaj je krompir najpoglavitnejši živež ljudem po hribih in v nekterih nerodovitnih deželah n. pr. na Irskem. Odkar se krompir sadi, še ni bila nikoli po vsej Evropi na enkrat lakota. Zadnja leta začel je krompir hudo gnjiti. Vzrok temu je majhna gliva „krompirjev plesenj". Raznih zvrstij krompirjevih poznamo uže nad tisoč. Navadno razločujemo krompir v takšen, ki je za človeško jed in v takšen, ki ga le bolj živini polagajo. Zadnji čas začeli so priporočati zraven starših še celo nove sorte. Tukaj svetujemo našim gospodarjem opaznosti. Naj ne popuščajo uže udomačenih in kot dobrih jim znanih sort, dokler se ne prepričajo vsaj v malih poskušnjah, da je priporočena nova sorta res boljša. Zlasti ne kaže iz gorkejih krajev od nas kupovati krompirjevega semena. Da pa nekoliko razjasnimo svojim čestitim bralcem razne zvrsti novega krompirja, podamo jim v sledečem nekaj poskušenj, katere je grof Attem-sova semenšnica v Gradci (Samencultur-Station in St. Peter bei Graz) v letošnjem ceniku svojem objavila. Pravi: „od nas priporočene sorte smo uže več let sami sadili in naša razsodba o njih dobroti izvira torej iz lastne skušnje. Razločujemo jih v 3 vrste. V prvo vrsto A. stavimo krompir najtini-šega okusa, ki je torej pravi najfiniši namizni in salatui krompir. Takšnega imamo zopet 3 sorte, namreč, rani, srednje rani, in pozni krompir. V obročkih pristavljena številka kaže, kder se do-tična sorta v vrtnarskem zapisniku popisana nahaja. Dakle A. 1. rani namizni fini krompir: (8) „šesttednik" beli (Sechswochen, weisse Kartoffel), gomolje podolgovato, najbolj rani izmed vsega krompirja. Semena 5 kilo velja 1 fl.; dalje (12) „rudeča ledvica" (röthliche Nierenkarioffel), podolgovat krompir, jako okusen (5 kilo 1 fl. 20 kr.), (42) „Biscuit", bel, okrogel, jako okusen (5 kilo 1 fl. 80 kr.), (46) „Farinosa", okroglast in močnat krompir (5 kilo 1 fl. 80 kr.), (85) „modri šesttednik" okroglast, trpežen in jako okusen (5 kilo 1 fl. 80 kr.) A. 2. srednje rani namizni fini krompir: (150) „mehikanska ledvica" (Mexikan. Nieren) okroglast, dober (5 kilo 1 fl.), (165) „Sago črni", dober salatni krompir (5 kilo 2 fl. 50 kr.), (179) „Gripple-Castle", okroglo-valjast, jako izvrsten in okusen (5 kilo 1 fl.); A. 3. pozni namizni fini krompir: (264) „škorjančeva jajčka" (Lerchen-Eier) drobičken, okrogel, močnat in in debelokožnat (5 kilo 1 fl.). To so najfiniše sorte namiznega krompirja, ki se daje le po vrtih saditi in pridelovati.
K drugej vrsti B. pripada krompir, ki je ob enem dober za človeško jed pa tudi za polaganje živini in za izdelovanje žganjice. Razvrstiti jih hočemo na troje: v rani, srednje rani in pozni
nijski" (Stolz von Kalifornien), ta sorta veledobro rodi v vsakej zemlji, (229) „Van der Veer", bel krompir, ki povsod izvrstno rodi (5 kilo 1 fl. 10 kr.), (260) zeleni „Heligenstadter", drobička, trda pa jako rodovitna sorta, ki stori tudi celó v mokrotnih legah, (275) „Marmont", orjaško pleme, rado rodi, zahteva pa sušno dobro zemljo (5 kilo 1 fl. 20 kr.), (292) „Stolz von Chili", t. j. ponos chilenski v južncj Ameriki, bel in rodoviten krompir (5 kilo i fl.), (334) „Red-Skin Floorball" najnovejša jako rodovitna, močnata in trpežna sorta, sodi za težka ilovnata zemljišča (5 kilo 1 fl. 20 kr.). To so krompirjeve sorte, katere je slovita graška grof Attemsova scmenšnica poskusila in jih tako priporočuje, kakor je gori navedeno.
krompir. Dakle B. 1. rani krompir (14) „Vermont" jako ran, zelo rodoviten in okusen, sodi za lehka zemljišča (5 kilo 80 kr.), „Early Rose" ame rikanski krompir, za peščenasto ilovico; ta sorta preveč hitro gnjije in tudi rada po zimi zmrzne, tedaj ni dosedanje hvale vredna (5 kilo 60 kr.), (39) „Erfurtski" krompir, ran, izredno okusen, moč-nat, debelokožnat in ga torej po vsej pravici nujno priporočamo (5 kilo 1 fl. 20 kr.), (44) „Lubenav-ski" beli krompir (Lübbenauer), tudi jako izvrsten, zelo okusen, vrlo rodi vendar le v dobri zemlji (5 kilo 1 fl. 20 kr.) B. 2. srednje rani krompir: (114) „Daberjev" krompir, jako močnat in vrlo rodoviten in zdrav; sodi najbolj za peščenato ilovico (5 kilo 80 kr.), (119) „Fürstenwaldski" ru-deči krompir (Ftirstenwälder), svetlo rudeč od zunaj, znotraj pa lepo bel, stara skušena, močnata debelo-kožnata sorta krompirjeva, stori najbolje v pešče-nati ilovici, (120) Early Goodrich, ta sorta je naj-rodovitnejša in ker je še vrlo okusna, tudi najboljšega priporočanja vredna, stori v vsakej zemlji (5 kilo 1 fl.), (122) „Late rose", dobra sorta, sodi vendar le za močna zemljišča (5 kilo 1 fl.), (130) „Snowlake" ali snežinka, belo-rožnat krompir, močnat, stori le v dobri zemlji (5 kilo 2 fl.), (131) „Kopsel" gomolje belo, hitro zori, rodi jako obilno in stori v vsakej zemlji, zato bodi zelo priporočena ta zvrst novega krompirja (5 kilo 60 kr.), (178) Patersonov „Oekonomist" (gospodar), dobro rodoviten, lep krompir, sodi za vsako zemljo (5 kilo 2 fl.); B. 3. pozni krompir: (241) „Viktorija", pripada najizvrstnejšim sortam in rodi v vsakem zemljišči (5 kilo 2 fl.), (255) „Excelsior" lepo upodobljen, ¡ep in trpežen krompir, ki stori še tudi v srednje dobri zemlji (5 kilo 2 fl ), (304) beli „Siebenhäuser", bel krompir in izvrsten, sodi za peščenato ilovico (5 kilo 80 kr.), (315) „Peachlow" ali breskvin cvet, jako rodovitna sorta, zlasti v peščenati ilovici (5 kilo 1 fl. 80 kr.), (317) „Saksonski čebulj" (Zwiebel sächsische) ima rudečo kožo, belo mečo in pripada najboljšim sortam krompirjevim ter stori v vsakem zemljišči (5 kilo 80 kr.)
Sedaj hočemo še tretjič C. navesti krompirjeve sorte, ki so najbolj rodovitne in ki služijo tudi ljudem za jed, vendar še bolje živini za krmo ali žgaojarijam za pridelovanje žgaujice. Teh sort gomolje je trdo, jako rodovitno in veliko. Dakle C. 1. rani krompir: „Eureka" najbolj rodovitua sorta, ki daje najbolj trdo gomolje, stori posebno v peščenatej ilovici (5 kilo 2 fl.); C. 2. pozni krompir: (190) „Češkocvetje" (böhmischeBlUtteu), rudeč, ima uajveč škroba v sebi (5 kilo 80 kr.), „Haagove modre rože", veliko gomolje, jako rodovitna sorta, stori povsod (5 kilo 1 fl. 80 kr.), (200) „Late Goodrich", gomolje veliko, koža gladka, izvrstna sorta za polaganje, stori povsod (5 kilo 80 kr.), (204) „Bovinija" ne stori dobro na Štajerskem, tudi v težkej zemlji ne (5 kilo 2 fl.), „Idaho", gomolje jako veliko, močnato in rodovitno povsod (5 kiio 1 fl.), (227) „Ponos kalifor-
Dopisi.
Iz Maribora. (Okrajni zastop) zboroval je 5. aprila t. 1. Došlo je 13 slovenskih narodnjakov in 10 nemških liberalcev. Izmed ^Slovencev so izostali gospodje: Lorber, Vajngerl, Šikar, Mi-helič, Ramuta in Mohorko. Navzoči nemški liberalci so se dostojnejše obnašali, nego zadnjič. Načelnik g. dr. Jož. Schmiderer si je izprosil dovoljenja, da v imenu celega okraja in njegovega zastopa pri ces. kralj, namestništvu v Gradci čestita svitlemu cesarju k zaroki cesarjeviča Rudolfa, čemur so navzoči navdušeno pritrdili. Za pregled računov za 1. 1878, 1879 in do konca marcija 1880, bili so izbrani gospodje dr. Radaj, dr. Srnec in eden izmed Nemcev, namreč g. Pfriemer. Proračun za 1. 1880 bil je sprejet in se bode davkom 5% naložilo kot okrajna doklada to je: polovica menje, kakor lani in predlanskim, ko smo vplačevali po 10%. Dalje bil je sprejet nasvet slovenskega poslanca g. dr. Radaja, naj okrajni odbor skrbi za stanovanje, ki ne bode tako drago, kakor je sedanje v g. Gasteigerjevej hiši, in dalje naj odbor pregleda vse okrajne ceste, v kakšnem stanji da so in kolikor denarjev je neobhodno za nje treba ter naj v prihodnej seji okrajnemu za-stopu poroča, da bo veledraga reč vsem jasna. Dovolilo je se dalje 25 srenjam, da smejo več, nego 20% srenjske doklade pobirati. To je žalostno znamenje, da tudi srenje čedalje več denarjev potrošijo. Kaj je temu uzrok? Srenja Zier-berg sme 120 fl. srenjskega kapitala porabiti za srenjske potrebe, srenja Radvanjska pa 1400 fl. v zajem vzeti, da pokrije šolski dolg pri svojej tako imenovanej „Wretzl-Dobnigg-ovej" soli, o ka-terej bodemo kmalu še natančneje govorili zarad brezobzirnega nemčevanja slovenskih otrok v njej! Grajščina Fallska želi, naj bi se srenjska cesta od glažute do Ruške steze proglasila za okrajno cesto. Sprejet je bil g. dr. Šernečev predlog, naj se reč pregleda in zastopu poroča, da bo vsem prav, tudi posestnikom velike Lobniške srenje. — Grof Nugent je izvolitev v okrajni zastop odložil ta pa odpoved sprejel. Naj le gre ta italijanski
grof z Bogom! Slovenci ne maramo zanj in ga tudi ne bodemo nikoli več volili. On je kriv, da je nemška manjšina slovenskej večini vrinola nemškega načelnika. G. dr. Ducbatsch je hotel takoj novo volitvo. G. dr. Radaj se mu je pa uprl rekoč, da smo volitev itak siti iu ne utegnemo, naj se čaka, da bo več volitev potrebnih in bolje utegnilo, nego sedaj. Večina je pritrdila g. dr. Radaju in g. dr. Duchatsch je ostal na cedilu. — Skoda, katero je lani Pesnica napravila v Leitersbergu in Rožpahu, se popravi na okrajne stroške. Spod. Dupleku dovolilo je se 73 fl. pomoči za popravo pri Dravi, Loki pa jcduaka prošnja odbila, ker dotični del Dravskega obrežja pripada ptujskemu okraju. Srenji Vale in Pozruk prejele ste 100 fl., da popravite po lanskih nalivih poškodovane steze. G. Gert je vprašal, ali se bo frauheimska steza proglasila za okrajno cesto ali ne? Načelnik g. dr. Scbmiderer se izgovarja s tem, da še ni utegnil se o tej stezi do dobra podučiti in dotičnih pisem prebrati in torej denes tudi ne odgovora dati. S tem je bija seja dokončana!
Iz Celja. (Šolske sestre). Kakor je bilo v „Slov. Gosp." naznanjeno, vršilo je se dne 1. aprila slovesno blagoslavljanje vogelnega kamna novemu poslopju šolskih sester. Milostijivi naš knez in škof so bili navzoči in kamen blagoslovili. Preden je se kamen vložil, predčital je se spomenski spis, ki se je kamnu prid jal. Spis je trojezičen, > latinski, slovenski in nemški. Prvi se glasi: Anno reparatae salutis MDCCCLXXX gloriosissime re-gnante Ecclesiam Dei S. P. Leone XIII., gubernante Augusti8simo Imperatore Austriae Francisco Jo sepho I. Cel8¡ssimo ac Reverendissirao Principe Episcopo Lavantino Jacobo Maximiliano Stepisch-negg, nato Celejae, admodum Revrdo Dno abbate Celejensi mitrato Antonio Wretschko — aedilicata est haec domus in bon. Dei, B. M. V., ss. PP. Joseplii & Francisci, usui sororum scholasticarum III. or-dinis destinata. Slovenski spis: Premilostljivi knez in škof Lavantinski Jakob Maksimilijan so darovali deset tisuč gld. a. v. v ta namen, da se postavi v Celji hiša, v kteri naj podučujejo šolske sestre dekleta iz celjske okolice. Delo so izročili 1. 1879 v Celji ustanovljenemu „katoliškemu podpornemu društvu", kterega udje po celjski in so 8ednih farah so z veseljem pomagali pri zidanji poslopja s vožujo, lesom pa tudi v denarjih. V nemškem odstavku je slednjič povedano, da so milostlj. knezoškof vogelni kamen blagoslovili 1. aprila 1880, prvi četrtek po veliki noči. Ta spomenski list se je potem od obilnih navzočih dostojanstvenikov podpisal ter položil v skrinjico, v ktero smo djali tudi nekaj molekov, križec, nekaj svetinj, podobic, društvena pravila, podobe sv. Očeta, cesarske rodbine, podobo mil. knezoškofa itd. — Podpisani odbor izreka najprisrčnišo zahvalo milostljivemu knezu in škofu, prečastitim gospodom duhovnikom in vsem p. n. gostom, kteri so pripomogli k toliko slovesnemu obhajanju bla-
goslovljenja vogelnega kamna za poslopje šolskih sester dne 1. aprila.
V Celji 2. aprila 1880.
Odbor kat. podp. društva. Iz Leskovca v Halozah. (Vinski goljufi). V naših goricah zori dobra kapljica, katero smo mnoga leta uže prav lehko v denar spravljali. Ali nekaj časa sem je vse na slabo se sprevrglo. Kakšen je temu uzrok? Najbolj nekateri pohlepni ničvredneži in goljufi, ki so nas spravili pri vinskih kupcih in tržcih ob staro dobro ime. Imamo namreč takih „kaflačev", ki na Hrvatsko hodijo po vino. Ko ga pripeljejo domov, pomešajo ga z nekim zdravilom in hajd ž njim proti Mariboru in Gradcu kot s pravim Leskovskim vinom in varajo kupce. Navadno pa kupca le po jedenkrat za aos zvodijo, drugokrat uže ne več. Vsak prepričan, da je hrvatsko vino, to pa se skaženo, kupil namesto pravega haložana Leskovskega, se razsrdi in psuje celo okolico in sc priduši, da ne pride nikdar več v Leskovec vina kupovat. To je velika krivica, pa tudi neznana škoda za celi kraj. Nedolžni posestniki in vinogradarji želijo, naj to svet poizvč iu ne obsojuje cele okolice po uekaterih „kaflačih", naj vinski kupci se rajše oglašajo pri poštenih posestnikih in postreglo se jim bode s poštenim blagom!
Od sv. Tomaža. (K onjerejstvo). Že pred večimi letini so posestniki pri sv. Tomaži in v bližnji okolici spoznali potrebo, da tudi pri nas konjerejstvo podpiramo. Veliko se je pisarilo in prosilo — iu glej — sedaj je c. kr. ministerstvo dovolilo, da pridejo dne 9. aprila t. 1. 3 dobrega plemena^ žrebci, ki bodo pri g. c. kr. postnarji Franci Škerleci naseljeni. Občine so obljubile 3 leta zaporedom seno, slamo, itd. zastonj odrajto-vati, tudi Fr. Skr. za ta čas za stale in drugo stanovanje nič ne terja. Kmetovalci poslužujte se radi sedaj te prilike, saj ste sami prepričani, kako ste po 3 ure daleko poprej hodili žrebcev iskat.
Ivan Stajnko, obč. predstojnik.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf bil je v Pragi od českega in nemškega naroda sijajno, navdušeno sprejet. Čestitkam je edgovarjal spretno češki in nemški. — Cest. oo. benediktinci, kakoršni so nekdaj bili v Gornjem gradu, in so sedaj še v Admontu, Lamprehtu, št. Paulu na Koroškem itd. obhajali so 14001etnico rojstva sv. Benedikta v Nurzi ji na Italijanskem. Ta rod ima velikanskih zaslug za sv. Cerkvo, za narode in države. — Dne 4. aprila bilo je posvečenje in vmeščenje novega knezoškofa plem. Leissa v Briksenu na Tirolskem, ki je zarad tega znamenito, ker je rniui-8ter predsednik grof Taaffe celej svečanosti pri-sostoval. — V Linci pri mestnih volitvah zmagali so konservativci, v Ljubljani pa Slovenci v 3. razredu, to pa sijajno; g. Regali dobil je 176, g. dr.
Dere 175, nemškutarja vlovila samo po 47 glasov; slabše godilo je se Slovencem pri 2. razreda; tukaj so nemškutarski učitelji, penzijonisti in uradniki z 280 proti 242 glasom zmagali; Slovenci vendar zavoljo tega niso pobiti; kajti zapazili so velik napredek; lani so zaostali v tem razredu za 138 glasov, letos pa uže samo za 38; pridobili so torej 100 glasov; prihodnjič zmagajo gotovo; volitev v 1. razredu vrši se denes. — Deželna vcenilna komisija v Celovci je številko čistega dohodka pri posestvih pozvišala od 1 fl. 86 kr. do 2 fl. 10 kr. pri oralu tako, da je zaitran uravnave zemljišč-nega davka čisti dohodek, od katerega se bo dača računila, pozvišan za celo deželo od 3,063.980 fl. do 3,450.751 fl. — Gimnazija v Spljetu v Dalmaciji postane hrvatska, več gimnazij na Češkem in Moravskem čeških, in v Pragi na vseučilišči nastavljena sta 2 nova češka profesorja; vsled tega jadikujejo vsi nemško-judovski listi, kakor da bo sedaj vsega nemštva konec! — Grof Schönborn je zbral katoliško društvo češko, ki je sklenilo prošnjo do državnega zbora, naj novo šolsko postavo predrugači, da se bode katoliška mladež v šolah res krščanski odgojevala. — Državni zbor pričel je letošnji proračun pretresovati; ustavaški liberalci se zaletavajo srdito v ministra Taaifeja in mu očitajo, da Nemce zatiruje. Oj ti ljubi Bog, kaj bi pa še Slovani naj rekli o zatirovanji, ako uže Nemci tožijo, če eden ali drug minister neče biti slovanožrec?— Stremajer je baje bolen, protin ga vije! — Magjari v Budimpešti so zapreti dali tamošnji nemški teater; nemške novine očitajo Magjarom surovost in nehvaležnost, Slovani nimamo nič zoper to. — Minister Pechy je v državnem zboru naglasil, da bode kmalu predložil načrt zakona o stavljenji železnice iz Budimpešte nad No-visad v Zemun. — Hrvatski ban grof Pejačevič obiskal je škofa Strossmajerja v Dijakovaru. V Bosno in Hercegovino gre zaporedom več vojakov, zlasti nove ženijske, artilerijske in pijonirske čete in 9. peš-regiment. — Dosedanje vozarstvo (Fuhrwesen) vojaško so cesar dali predrugačiti ter ukazali osnovati 3 vozne regimente (Train-Regi-inenter.) —
Vnanje države. Glasoviti nemško pruski Bis-rnark je naenkret cesarju odpovedal in položil svojo kaucelai>ko službo. Cesar pa neče temu privoliti. Oj, ko bi le, vsa Evropa bi si odehnila. —Glad-stone, bivši angleiki minister, sovražnik Magjarov in Turkov, je pri volitvah sijajno zmagal, minister in jud Beakonsfield bo moral odstopiti. To je velikanske pomembe. — Francozi so popolnem razburjeni med seboj; vse. kar ondi še kaj v Boga veruje, stoji k škofom in mešnikom, ter brani versko in cerkveno svobodo, katero tako drzno rušijo freimaurerski ministri na veliko škodo in nesrečo cele države. Papež Leon XIII. so nedavno izrekli trdno zaupanje, da bode na Francoskem zmagala pravična in božja reč. — Ruski car hoče iz zastopnikov „zemstev" (kmetskih srenj), mest
in dnhovenstva sestaviti nek državni zbor. — Črnogorcem je sultan vendar privolil velik kos zemlje ob Skadarskem jezeru v zameno za Plavo in Gnsinje. — Bolgarski knez pozval je novo mi-nisterstvo, kojemu predsednik je Cankov. — V Afganistanu prodrl je Abduraman v Majdau ter močno nagaja Angležem.
Za poduk in kratek čas.
Potovanje k Bohinjskemu jezeru in Savici.
II. Gostilničar mi je z dobrim domačini sirom pa s slabim vinom postregel; a potem napotim se dalje proti Bohinjskemu jezeru in Savici, kajti to je bil cilj mojega potovanja. Od Bistrice do Bohinjskega jezera je le uro hoda, a voznik me je v »/i ur' pripeljal. Bilo je menda ravno poldne, ko zagledam jezero, o katerem je človek toliko slišal pripovedovati, toliko čital, a si pravega pojma o njem vendar ni mogel prisvojiti. Z nekako dušno zadovoljnostjo in srčnim zadostenjem gledam temno vodovje, katero je od treh stranij obdano od visokih gora, koje obseva svetlo solnce; le na eni strani, na vzhodni (ali bolj na tanko na jugovzhodni) strani je odprto; kajti tu se iz jezera izteka Savica, katera se na severozahodni strani vanj izliva. Tikorna pred jezerom je lesen most, ki pelje čez Savico k stari cerkvici, katera bi bila vredna, da si jo bolj na tanko ogledamo, kajti ima nekatere starodavne znamenitosti. Toda jezero ima prednost. Hitro toraj k čolniču, da me popelje po 1 uro dolgem in '/4 ure širokem jezeru, ki je globoko 142 čevljev ali okolo 45 metrov. Čvrsto je veslal mož, ki je uže na stotine obiskovalcev Bohinjskega jezera po njem prepeljal, in v slabi urici bili smo uže na nasprotnem bregu. Sredi jezera smo videli drugo prijazno, a ma!o cerkvico sv. Duha. ki se vidi pod gozdom na desnem bregu jezera. Na levem pa je visoko mogočno skalovje od katerega ti osemkrat odmeva, ako se z dovolj močnim glasom zadereš. Na vzhodni strani jezera uže najdeš malo človeških bivališč, redke hišice, a na zahodni strani, pod virom Savice, ne biva ti več človeška duša. Po kratkem poletji pač raste na teh gorskih senožetih dobra trava, katero ljudje spravljajo v lesene hišice, katerih je več tu blizu ob izviru bistre Savice. „Blizu" sem rekel, ali vendar je od Bohinjskega jezera do njega še uro hoda, in to peš hoje, kajti vozne poti ni, in kateri konji bi te tudi vlekli navzgor proti skalovju, kjer dere bistra Savica? Pot pešna je sicer precej uglajena in ne napačna, zlasti začetkoma. Predno dojdeš do struge Savice, katere šumljanje uže od daleč čuješ, pokaže vodnik, kajti sam težko najdeš zanimivi kraj, pot, ki vodi proti Triglavu, in sicer najprvo k sedmerim jezerom. Slehern utegne majati z glavo, češ, po tem strmem skalovji, po teh stenah ne more biti poti. In vendar je uže veliko lovcev in gorskih potovalcev baš po tej poti doslo
na teme visokim skalam. Kmalu nahajaš se v prijetnem gozdiči, stopiš tudi na slabo bi v, ki jc čez Savico napeljana, a do vira imaš še 15—25 minut in iti moraš zdaj neprenehoma po slabem potu navkreber. Naposled še čez nekaj strm;h lesenih stopnjic, in stojiš na visočini, od koder gledaš velikanski pad Savice, do katere si storil tako daljni pot. Ali ni ti žal! Vsedeš se na debelo klop k še debelejši leseni mizi, ki stoji pred spominkom nadvojvode Jovana, in gledaš veličastno Savico, ki ne daleč od tebe v strmi skalnati steni izvira in kakih 70 metrov globoko pada v kotlino, katero si je v teku večnih dob izdolbla iz trdega kamenja, in razdrobila marsikatero skalo. Ako greš v to kotlino, do katere ni čisto varen pot, in stojiš na teh odlomkih mogočnih skal, videti si opazovalcu čisto majhen; tako velika je nam reč kotlina in razdrobljeno kamenje v njej. Savica izvira in pada z velikim šumenjem, rekel bi z nevihto in jezo. Kako to? Njena bistra strašno mrzla a zato ne prezdrava voda, nabira se iz snega in jezer, ki se na podtriglavskih gorah nahajajo. Ta voda se odceja v skalnati svet in mora ga pre-dreti in prevrtati, da more na nižjem mestu zopet na dan. Ko sem se uaravskih čudežev uagledal, spomnil sem se imenitnih mož slovenskih pesnikov Vodnika in Prešima, ki sta tudi tukaj gori došla gledat in občudovat skoro najlepšo naravsko prikazen svoje sloveuske domovine. Svoje občutke sta izrazila v premilib pesmih. Preširen je zložil krasno, vsakemu izobraženemu Slovencu znano pesem: „Krst pri Savici". Spomiuek nadvojvodi Jovauu je dal postaviti Žiga baron Zois, izvrstui slovenski domoljub, prijatelj in podpornik slovenskih pisateljev, Vodnika, Kopitarja, in drugih. Nadvojvoda Jovan bil je neizrečeno velik dobrotnik notranje-avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, in Kranjske). Ta visokorodni gospod je ljubil gore in priromal 1. 1807. tudi k Savici, kar nam naznanja iz marmornate plošče narejeni spominek v latinskem jeziku; vsekal ga je Bohinjec Lenard lvelbel.	J. L.
Sinešničar 15. Nekemu liberalcu pravi sestra: „Zakaj pa ne pojdeš v cerkev?" Liberalec jej odgovori : „Saj bi šel v cerkvo, če bi me tako zelo ne gledali, ako bi prišel." Sestra mu pa reče: „Osla bi tudi zelo gledali, če bi prišel v cerkev, ker še ga nikdar ni bilo tam."
J. L«.
Razne stvari.
(Svitli cesar) so gasilnemu društvu v Kozjem darovali 100 fl.
(Mariborskemu mestu) je pisalo generalno po-veljništvo vojaško v Gradci, aii bi ne bilo voljno prirediti veliko artilerijsko kosamo!
(Sreiije z izredno velikimi srenjskimi dokladami) v mariborskem okraji so: Bergenthal 35%, Stu-
denci 40. Dobrenje 40, Kamca 23, Jarenina 25, Jelovec 26, Janževski breg 26, Rače, Krecenbach 60, Kumen 50, Lembah 30, Loka 40, sv. Lovrenc, sv. Marjeta 40, Pekerje 30, Ranče 25, Rožpah 30, Rotenberg 60, Slemen 30, Traguč 33, Bresternica 35, Osek 36, Vale 37, Smolnik 30. Težko, da se motimo, ako rečemo, da so temu večjidel predrage nove šolske razmere krive.
(V jareninskem krajnem Šolskem svetu) so se možje precej skregali, ko je podučitelj g. Wies-thaler prosil za denarstveno doklado, a se mu ta odbila, ker nima izpita iz slovenščine! Ako je to resnično, se pač slobodno vpraša, s kakim uspehom podučuje ta gospod slovensko deco?
(Koroška posojilnica v Celovci) je razdelila na dobre namene 64000 fl.
(Obsojena) sta Peter Barth, hlapec v Gornjem-gradu, na 18 mescncev v težko ječo, ker je z dletvom posestniku M, Bodigaju desno oko izpeh-nil, in Matej Korošec na Pohorji na 4 leta, ker je svojega brata ubil.
(Katol. pomoč, društvu za celjske Šolske sestre) darovali so: 1) neimenovan iz Smarije 5 fl., 2) neimenovan iz Vitanja 3 fl., 3) blag. kontesa Kon-stancija de Trautt 2 fl., 4) č. g. Jernej Voh 3 fl., 5) g. N. Kodela iz Dobrove 3 fl., 6) Vinko, Franc in Marija Dimec po 2 fl. vsak. Bog plati!
(Slovenci vojaki) 20. lovskega bataljona došli so iz dunajskega Novega mesta v Celje 3. aprila, a 5. aprila se zopet odpeljali preko Trsta v Bilek v Hercegovini, kjer mislijo dalje časa ostati. Da se nam kedaj zdravi vrnejo!
(Kamen z rimskim napisom) izkopali so na g. Woggovem posestvu v Celji tam, kder stavijo poslopje za šolske sestre. Iz napisa razvidno je, da ga je dal v 3. stoletji narediti nek sirski državljan svojemu bratu v spomin. Oprsje bratov je v kamen izsekano; glavi ste odbiti. Kamen so fotografirati dali.
(Hudobnež užgal je) v Ciglencah slov. bistrišk. okraja posestniku J. Gosaku hišo, ki je pogorela. Skoda je 2000 fl. Štirje otroci so tako opečeni, da so v smrtnej nevarnosti.
(Most v Radgoni) so toliko popravili, da se more zopet po njem hoditi in voziti.
(Celjsko topilniško opravništvo) potrebuje letos sploh 71.i!00, fl. in za stavljenje druge Siemove peči 50.000 fl.
(Mariborska hranilnica) objavila je svoje prav zanimivo 18. letno izvestje ali poročilo, iz katerega povemo dnes samo to, da se je pri njej sploh bilo vložilo 22 milijonov goldinarjev ; i eservni fond ima 4U4,185 fl. Mesenca marcija 1880 vložilo je se 129.021 fl, a izvzelo 156,697 fl.
(Hranilna in pomočna zadruga cesarsk. kralj, uradnikov) v Mariboru obstaja uže 4 leta. Dru-štvenikov ima 138, denarjev 15.477 fl., katere daje v zajem proti 10 % tako, da zamore svojim dru-štvenikom porazdeliti 8 % dividendo ; v reservnem fondu je 1210 H. Načelnik je ravnatelj g. Gutscher.
(V Zamarkovi sv. Lenartskega okraja) so drzni tolovaji po noči streho prodrli, uad posestnika planili in zahtevali denarjev. Ker pa teh ni bilo dobiti, odnesli so mu 2 centa zabele, prtenino in oblačila.
(Kapelo v mariborski realki) želi ravnateljstvo prirediti, da bi učečej se ondi mladeži ne bilo treba zahajati skupno k službi božji v stolno cerkvo. Ravnateljstvo je od mestnega zastopa zahtevalo 560 fl. Ta svota je se odbila potem, ko so dr. Lorber, dr. Reiser, g. Marko in plem. Tessenberg do lasa dokazala, da takšue kapele realki treba ni.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Jož. Kralj 6 fl., Rojko, Kelemina, Vošnjak po 1 fl.
Dražbe. 12. aprila Matija Toplinšek 450 fl. v Loki; 14. aprila Anton Zelenko v Grajeni, Jurij Lesjak v Vilanu 1600 fl. Jožef Molan v Pohanci 985 fl.
EjOterSJis« j»ti»v!!2i«>i
V Trstu 3. aprila 1880; 85, 6, 73, 80, 74.
60, 28, 76, 39, 85.
T najem
V Liuci
Prihodu]« arečkanje: 17. aprila ¡880.
f
Podpisani naznanjam za se in v imenu svojih sobratov in sester in cele rodovine, da so moj ljubljeni oče
Martin Dobnik,
na Veliko noč po noči, sprevideni s sv. zakramenti v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
Bili so ves čas svojega življenja pošten in delaven kmet, miren sosed, nikdar niso pri sodniji s kom kaj opraviti imeli in tudi niso bili nobeni strasti podvrženi. Vedno so bili pobožni in vdani v Božjo voljo, ter Bnga prosili in molili za srečno smrt in zadnjo uro. „Kako ju življenje, taka je smrt". Nikdar niso bili hudo ali dolgo boleni in tudi zdaj ne, temne so v svoji starosti kakor jabelko dozoreli.
Prav prisrčno se zahvaljujem v. čast. g. duhovnikom, da so njih k mirnemu in večnemu počitku spremili, kakor tudi g učitelju Ludviku Tribnik izrekam odkritosrčno hvalo, da so pri odhodu zapeli nam slovico, dalje vsem mojega rajnega očeta in mojim prijateljem in sosedom, kteri so se v obilnem številu zbrali in k sv. ineši in k večnemu pokoju sprevajali. Naj počivajo v miru !
„Utrujen se vlež' na pare trpin. Zvonovi zvonite, Domu ga spremite, Gre z dela Adamovi sin."
V Žrežah, dne 31. marcija 1880.
Peter Oobnik, posestnik.
«winKgagy awxsTMBaj
se da pri sv. Križi na Mursk. polji blizu Ljutomera
pekarija
s vso pripravo, 2—3 sobami, gospodarskim poslopjem in po potrebi še z drugimi prostori kakdr kletjo itd. vred v poprej Reitmanovem zdaj Žnidaričevem hramu, ki stoji tik ceste, ki pelje v Ljutomer, in blizu farne cerkve. Pogoji so jako ugodni. Več in natančneje se poizve pri lastniku Ivanu Žnidariču, posestniku in lončarji v Cezanjevcih pošta Ljutomer (Luttenberg.)	1—3
VENEC ~
pobožnih molitev in svetih pesem
obsega zraven mnogih lepih molitev, 6 sv. meš, 8 litanij, 20 sv. bratovščin, tudi še 307 svetih pesem za sv. nedel je in praznike, za šmarnice in božja pota, ter .se dobiva pri založniku, Jožefu Martine!, trgovci v Maribora in pri vseh bukvaijih.
Vezan v usnje za 1 fl.
Vezan s zlatim obrezkom v usnje za 1 fl. 50 kr. Kdor želi ga po pošti prejeti, naj priloži 10 kr. poštnine.
Priporočam tudi svete podobe, oljnate slike cerkvenih patronov v vsakej obliki, z lesenimi ali pozlačenimi okvirji itd. po najnižjej ceni.
2-3
JOŽEF RIHA
klaiufarski mojster,
prej JTVaiio Terbiš,
priporočuje svoje podjetje za vsa v to rokodelsko stroko spadajoča opravila, dalje priporočuje tudi svojo bogato zalogo klam-farskih izdelkov: kuhinjsko posodo, svetil-nice, škropilnice svečnjake itd. itd. V Mariboru v Koroškej ulici hiš. štev. 9.
^«»»■hmMSI llTTfN
po 25 do 30 kr. se dobi pri	3—3
Juriji Mlakerji v Razvanji pri Mariboru.
Ustanovljena leta 1869.
Prva in največja slavna zaloga vseli izvirnili mašin šivalnic, eflini zastopik v Mariliora
Matija Prosch,
c k. priv.
trgovec,
v lastnej liiši, v gospsskej ulici štev. 23., v učiluiikej ulici štev. 2.	12—32